kgm VIII. RIMSKE IGRE ** ' Tabor pri I. Mitreju ob Mariborski cesti na Ptuju. Ptuj, 20. - 23. avgust 2015 u Sobota, 22. avgust 2015 ~ j , '1? 11.00 povorka po ulicah Ptuja in Mestni tržnici V StOplllllC 111, ? Terme Ptuj SA\ft HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan -sc % na celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ptuj, petek, 21. avgusta 2015 letnik LXVIII • št. 64 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Vi # Slikovita I meïodienost □ KNQ Borta Rossa Kmetijstvo Podravje • Visoke kazni za nedovoljene in neregistrirane vinograde O Strani 8 in 9 Aktualno Ormož • Lokalna televizijska vojna O Stran 2 Kronika Ptuj • Popivanje mladoletnikov se je končalo z izpiranjem želodca O Stran 24 Šport Nogomet • Epilog treh zaporednih porazov: Solomuna zamenjal Matic O Stran 11 Štajerski Ptuj, Podravje • Začele so se VIII. Rimske igre Ptuj je zavzelo na stotine Rimljanov Tradicionalne Rimske igre so se začele v četrtek zvečer z odprtjem velikega rimskega tabora, zanimivo dogajanje z rimsko kulinariko, scenografijo in običaji pa bo na Ptuju trajalo vse do nedelje zvečer. Zgodbo uspešnega rimskega obdobja na območju Ptuja obuja Društvo za rimskozgodovino in kulturo Ptuja - Poetovio LXIX. v sodelovanju s številnimi drugimi društvi. Foto: Črtomir Goznik Podravje, Ptuj • Revivis: Zavod, ki obstaja le zato, da financira drugi zavod ... O Strani 2 in 3 šolski (Center ptuj PROJEKTNA H1ÊA REVIVIS 'HSMÍ IGLA Nt PÍUJU SÈfe. VISOKA ŠOU NA PTUJU V PART N€ RSTVU 2 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO eraitlm.sl t PO DOMAČE KLAPAMASLINA | KLAPA CAMB1 HELENA BLAGNE | GEZASE ZEZA PEPI KRULET Vsak obfakavfllK ptejiw darilu - CD. RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 WWW.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Cena vstopnice: > posamezni večer: 11C (!j%DDVineikg 0,15 EUR |l>a>l) &> oba veiera skupaj: 16 € ** (9,5 % DDV v znilku 1,39 EUR ¡8 * ani) | Prodaja vstopnic: Terme Ptuj in tajništvo družbe Radio-tednik Ptuj. M _ Ogromno denarja za propadajoči zavod ... V 11 letih je Revivis po podatkih Supervizorja mestni proračun Ptuja stal 729.297 evrov. Samo v treh letih (2012-2014) so prejeli 272.071 evrov. Letos je ta znesek bistveno nižji. Sredstva, ki jih je Revivis prejel iz proračuna MO Ptuj v zadnjih letih (Supervizor): 1 LETO I NAKAZILA I 2012 78.713 evrov 2013 101.596 evrov 2014 91.762 evrov 2015 17.834 evrov Skupaj: 289.905 evrov Več kot pol milijona evrov zgolj za Revivis Revivis naj bi obstajal kot (zelo drag) kanal, po katerem je ptujska občina financirala Visoko šolo na Ptuju. Od junija 2012 do letošnjega leta so jim nakazali 171.710 evrov (Supervizor), dodatnih 26.428 evrov pa še direktno ptujska občina (letos prvič na podlagi razpisa). Še vedno je torej več kot pol milijona evrov šlo zgolj za Revivis, ki je sam sebi namen. Ekipa, ki je več ni ... Harbova je bila štiri mesece na Revivisu polno zaposlena, nato pa se je leta 2012 - kot pravi - zaradi finančnih težav zavoda ponovno delno zaposlila kot predavatelj na Višji strokovni šoli na Šolskem centru Ptuj, le 30 % delovne obve- znosti pa je posvetila vodenju Revivisa, ki je glavne aktivnosti usmerjal v pridobivanje akredi-tacije za visokošolski strokovni program. „Kljub vsemu trudu pa sem izčrpana. Dejstvo je, da si sam za vse, ekipa, ki je v začetni fazi izjemno delala, je nekako izgubila rdečo nit. Problemi se pojavljajo na nacionalnem nivoju visokega šolstva, že dve leti se govori o novem zakonu o visokem šolstvu, ki ga še vedno ni, ni denarja na lokalnem nivoju za Revivis. Pravzaprav nisem niti prepričana, ali sploh še imamo podporo svojega okolja in v takšnih razmerah je težko sploh kaj narediti. Prepričana sem, da bi urejena zakonodaja na tem področju marsikaj omogočila, kar sedaj Ormož • Odklopil KTV Ormož, priklopil Studio Ormož Lokalna televizijska vojna Ormoško vroče poletje je dodatno ogrelo dogajanje, povezano z lokalnima televizijama. Letos mineva natanko 20 let, odkar so v Ormožu začeli ustvarjati lokalni televizijski program. In prav v letu jubileja je prišlo do velikih sprememb in tudi spora, ki buri duhove med Ormožani oziroma gledalci domačega televizijskega programa. Svet zavoda Kabelska televizija (KTV) Ormož - ne gre za javni, ampak za zasebni zavod - se je odločil za reorganizacijo, zaradi katere so bili izvedeni številni ukrepi. Zaradi varčevanja odpoved Ivanuši »Iskali smo rešitve, ki nam bodo omogočile predvajanje programa tudi v prihodnje,« je dejal direktor in glavni urednik KTV Ormož Anton Šalamon. Za nadaljnje delo so člani sveta zavoda sklenili, da zmanjšajo stroške. Eden izmed ukrepov je bila izbira cenejšega izvajalca video produkcije. Doslej je video produkcijo izvajalo podjetje Elektro ISM, ki je v lasti Danila Ivanuše. Odločitev je padla, da prekinejo sodelovanje z Ivanu-šo, poleg tega pa so dosedanjima zaposlenima na KTV Ormož Karolini Putarek (novinarka in odgovorna urednica) in Urošu Krstiču (snemalec in montažer) izročili odpovedi delovnega razmerja. Svet zavoda je nato sprejel odločitev, da video produkcijo zaupa Krstiču, ki je po izgubi službe na KTV Ormož postal pravna oseba. »Normalno je v tej situaciji, da smo se odločili za cenejšega ponudnika, poleg tega pa je Krstič že doslej opravljal to delo in smo bili z njim zadovoljni,« pove Šalamon. Studio Ormož izključil KTV Ormož iz sistema Telekom Težave pa so se začele takrat, ko je svet zavoda KTV Ormož od ogorčenih gledalcev z območij Miklavža pri Ormožu, Koga in celotne občine Središče ob Dravi ugotovil, da programa KTV Ormož ni mogoče več spremljati v sistemu Telekoma v programski shemi SIOL TV. Ivanuša je, kot smo izvedeli, čez noč v omenjeno programsko shemo namesto KTV Ormož dodal progam novoustanovlje- Utrip Ormoža ponovno na televiziji | »Ne glede na to, kaj bo Telekom rešil v primeru Studia | Ormož, smo mi s Telekomom že dosegli dogovor in v | tem tednu bo program KTV Ormož ponovno viden v pro- | gramski shemi SIOL TV,« je dejal Šalamon. »KTV Ormož | dela normalno naprej. Rednega programa nismo preki- | njali, smo pa od sredine julija do sedaj imeli, tako kot I vsako leto, enomesečni poletni dopust, ko predvajamo | oddaje iz arhiva,« nam je povedala Karolina Putarek, ki | po podjemni pogodbi še naprej opravljala dela odgovor- | ne urednice in novinarke na KTV Ormož. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 21. avgusta 2015 Aktualno Štajerski 3 drugi zavod ... na Visoko šolo na Ptuju, katere ustanovitelj je ravno Revivis. Ta je zadnja ptujski mestni proračun v 11 letih delovanja stal 729.297 evrov, Visoka Foto: Črtomir Goznik ni možno. Revivis, podobno zavodi v drugih občinah, obstaja kot ustanovitelj visoke šole, kot neke vrste promotor visokošolskega izobraževanja. Občina namreč ne more ustanavljati zasebnih zavodov, kar pa je po veljavni slovenski zakonodaji Visoka šola na Ptuju. Po trenutno veljavnem zakonu o visokem šolstvu je namreč javni Darja Harb visokošolski zavod tisti zavod, ki ga ustanovi Vlada RS. Pomeni, da je Visoka šola na Ptuju zasebni zavod, v celoti v lasti Revivisa (katerega ustanovitelj je Mestna občina Ptuj) in občina ne sme direktno nakazovati sredstev zasebnemu zavodu. Razlog, da danes obstajata dva zavoda, ki sta medsebojno prepletena, obstaja torej v zakonodaji, ki narekuje obstoj enega, da imamo lahko drugega. Pod okriljem Šolskega centra denimo Višja strokovna šola lahko deluje, Visoka pa ne, kar je za marsikoga, in tudi zame, ne- ne televizije pod imenom Studio Ormož, ki jo kot samostojni podjetnik vodi njegov sin Tadej. »Na kanalu, na katerem je prej oddajala KTV Ormož, je brez predhodnega obvestila začel oddajati Studio Ormož. Za pojasnila smo se obrnili na novega ponudnika vsebin, od katerega pričakujemo odgovor,« nam je dejala Nataša Osolnik iz službe za odnose z javnostmi Telekoma Slovenije. Policija ni posredovala V Ormožu so celo sprožili govorice, da naj bi predstavniki Telekoma v spremstvu policije že obiskali Ivanušo oz. njegovo podjetje in ga ovadili zaradi vdora v razdelilno postajo, kar pa je zanikal tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl: »Ormoški policisti v navedenem podjetju niso posredovali ali izvajali svojih pooblastil«. In kako je prišlo do tega, da je Ivanuša lahko čez noč izrinil donedavnega poslovnega partnerja iz programske sheme SIOL TV? Ivanuša je med drugim poskrbel za povezavo (optični kabel) med razdelilno postajo, ki je nameščena v kulturnem hramu, in njegovimi prostori, v katerih je delovala kabelska televizija. Iz te razdelilne postaje je svoj signal naročnikom posredoval tudi Telekom. Po sporu s svetom zavoda KTV Ormož je Ivanuša enostavno v sistem priključil Studio Ormož in izključil KTV Ormož, kar bo, kot je zatrdil Osolnikova, moral tudi obrazložiti vodilnim pri Telekomu. »Program Studia Ormož je zaenkrat mogoče videti le v sistemu Telekoma v programski shemi SiOL TV. Utrip Ormoža ponovno na televiziji »Ne glede na to, kaj bo Telekom rešil v primeru Studia Ormož, smo mi s Telekomom že dosegli dogovor in v tem tednu bo program KTV Ormož ponovno viden v programski shemi SIOL TV,« je dejal Šalamon. »KTV Ormož dela normalno naprej. Rednega programa nismo prekinjali, smo pa od sredine julija do sedaj imeli, tako kot vsako leto, enomesečni poletni dopust, ko predvajamo oddaje iz arhiva,« nam je povedala Karolina Putarek, ki po podjemni pogodbi še naprej opravljala dela odgovorne urednice in novinarke na KTV Ormož. Miha Šoštarič ►► leto : : MO Ptuj, Talum in PP ustanovijo Revivis ►► leto 2010: Revivis ustanovi Visoko šolo na Ptuju ►► leto 201 : Oto Težak ponovno kandidira za direktorja Revivisa, nato pa kandidaturo umakne ►► leto 201 : mesto direktorja zasede Darja Harb ►► leto 2012: PP in Talum izstopita iz soustanoviteljstva Revivisa (ker ni jasno opredeljenih pravic in dolžnosti ustanoviteljic in tudi zato, ker nista prispevali nič sredstev) ►► leto 2012: M0 ostane edina ustanoviteljica Revivisa ►► od leta 2004 do 2015: Revivis ne ponuja niti enega lastnega študijskega programa ►► leto 2015: nov razpis za direktorja, Harbova ne kandidira več smiselno. Če bi bila zadeva drugačna, bi bilo bistveno bolj enostavno Revivis ukiniti," pojasnjuje Harbova in priznava, da je Revivis zadnja leta obstajal le zato, da je bil vmesni kanal, preko katerega je občina financirala Visoko šolo na Ptuju. Šola za 50.000 evrov letno: kdo jo želi? Ne glede na vse pa bo očitno treba nekaj storiti. Revivis v današnjem obsegu del in nalog nima prihodnosti, razen če bi na Ptuju želeli ustanoviti še kak visokošolski zavod, kar pa najbrž nima smisla, priznava tudi Harbova in dodaja, da bi se bilo smiselno soočiti z vprašanjem, ali ga ukiniti ali ga h komu pripojiti ter kam ali komu prenesti ustanoviteljstvo Visoke šole na Ptuju. To je trenutno eno izmed temeljnih vprašanj, na katera bo treba odgovoriti, po mnenju Harbove že to jesen. „Dejstvo je, da smo najboljši čas za ustanovitev Visoke šole na Ptuju zamudili. Vlade so se v tem času menjavale, vsem smo poskušali predstaviti pomen in vlogo bionike v prihodnosti, dopovedovati, da je nujno urediti področje visokega šolstva in ponuditi nove razpise za koncesije, predvsem za tiste programe, ki se ne izvajajo v okviru obstoječih univerz. Tri leta namreč ni bilo niti enega razpisa, na podlagi katerega bi lahko ptujska Visoka šola dobila koncesijo. Sedaj je treba premostit to težko obdobje in poskrbeti za nadaljnje delovanje šole, seveda, če bo tukaj tudi močno izražen lokalni interes. Treba se je zavedati, da imamo program bionike edini v Sloveniji in da je bionika v evropskih državah že močno prisotna na področju izobraževanja. Če ne bomo tega naredili, sem prepričana, da to za Ptuj pomeni konec visokega šolstva. Najboljša rešitev bi bila, da usta-noviteljstvo prevzame kakšno podjetje, morda le za obdobje, dokler ne bo pridobljene koncesije. Za to bi bilo potrebnih morda kakšnih 50 tisočakov letno in je stvar rešena, Revivis pa bi lahko tako brez težav ukinili," je jasna Harbova. Ena izmed možnih variant je tudi, da bi ustanoviteljstvo Visoke šole na Ptuju direktno prevzela občina, a Harbova opozarja, da bi se morda lahko v tem primeru v prihodnosti pojavilo vprašanje veljavnosti diplom, V tem primeru naj to ne bi bila javno verificirana diploma, ampak le diploma „regijskega" značaja. Iščejo novega direktorja za zavod, ki se bo najbrž ukinil?! Kljub temu da je ukinitev Revivisa na vidiku in da se že iščejo nove rešitve, ki bi ohranile vsaj ptujsko Visoko šolo, ki so jo ustanovili leta 2010, pa je svet zavoda objavil razpis za direktorja Revivisa. Gre le za delno zaposlitev v obsegu 8 ur mesečno, ki jih je kot vršilka dolžnosti opravljala Harbova od lanskega leta, ko je po odpovedi s funkcije direktorice Re-vivisa prevzela ravnateljevanje na srednji šoli. Enoletno delo vršilke dolžnosti se je izteklo in po zakonu je potrebno izvesti razpis. Rok za prijavo se je iztekel ta teden, Harbova pa nam je zatrdila, da se nanj ne bo prijavila. Svojo odločitev je argumentirala: „Menim, da je potrebno razmišljati v smeri ukinitve ali pripojitve zavoda in sem pripravljena v tej smeri aktivnosti tudi izpeljati do konca tega leta. Po podjemni pogodbi pa ostajam zaenkrat še vedno odgovorna oseba Visoke šole na Ptuju in z vso svojo odgovornostjo bom poskrbela, da bo vpisana generacija uspešno končala šolanje. Kako bo pa v naslednjem študijskem letu, to odločitev prepuščam Svetu zavoda Revivis in Upravnemu odboru Visoke šole na Ptuju." Harbova je prepričana, da bo letos jeseni nujno nekaj narediti in sprožiti postopek bodisi za ukinitev Revivisa ali pripojitev. V najboljšem primeru bi se našel kdo, ki bo pripravljen zavod ponovno v popolnosti oživiti. „Prepustimo odločitev mestnemu svetu, seveda pa je pred tem treba dobro premisliti, kaj narediti s ptujsko Visoko šolo. Bionika, za katero izobražujemo, je izjemno pomembna, tudi na nacionalnem nivoju, zato bo treba narediti vse, da ta program in šolo ohranimo," pravi Harbova. Bosta pa pri odločitvah o prihodnosti Revivisa in Visoke šole Ptuj še kako pomembno vlogo odigrala mestni svet in župan MO Ptuj Miran Senčar. Zgovorno je že dejstvo, da se je občinska pipica Revivisu skorajda v celoti že zaprla. Od letošnjega leta naprej sta omenjena zavoda tudi finančno ločena, Visoka šola na Ptuju pa je letos sredstva iz proračuna občine (21. 631 evrov) dobila le na podlagi razpisa. Dženana Kmetec S pojasnili so bili na Mestni občini Ptuj zelo skopi. Odgovorili so le, da se je Mestna občina Ptuj ob ustanovitvi VŠP zavezala, da bo zavodu Revivis zagotovila ustanovitveni vložek v višini 100.000 evrov za delovanje Visoke šole na Ptuju. „Zavod Revivis sofinanciramo v skladu s sprejetim letnim programom dela zavoda in sprejetim proračunom Mestne občine Ptuj. Z zavodom je sklenjena pogodba o financiranju programa dela v proračunskem letu 2015 za materialne stroške in plače. Na podlagi zahtevkov zavoda se sredstva za plače izplačujejo mesečno, druga sredstva pa se nakazujejo zavodu na podlagi prejetih zahtevkov s priloženimi specifikacijami stroškov," so še zapisali. Jasnih odgovorov na vprašanje, ali je smiselno, da delujeta oba zavoda in kakšna je s stališča MO Ptuj prihodnost višjega in visokošolskega izobraževanja na Ptuju, nismo dobili. 4 Štajerski Podravje petek • 21. avgusta 2015 Podravje • Kako, kdaj in kaj zgodovinskega ponujamo turistom v Ptuju, Ormožu, Lenartu in Slovenski Povsod zadovoljni z obiskom, manj V najstarejšem slovenskem mestu Ptuju najbolj obiskana kulturno-zgodovinska in tudi turistična točka ostaja ptujski grad, kjer letno beležijo prišli iz 70 držav sveta. Podobno velja tudi za Slovensko Bistrico in Ormož, kjer sta prav tako najbolj obiskana oba gradova. Za turiste zanimivi le spominki za dva ali tri evre Turistično-informativni center (TIC) Ptuj je odprt dnevno od novembra do maja od 9. do 18. ure, od maja do novembra pa od 9. do 20. ure, vse dni v letu, razen 1. novembra, 25. decembra in 1. januarja. Bistveno manj obiskovalcev imajo pozimi. Kot pove vodja TIC Romana Križanič, je še najmanj obiskovalcev ob ponedeljkih. Vsi, ki se pri njih oglasijo, pridejo že z osnovnimi podatki o Ptuju, predvsem pa si želijo ogledati najstarejše ptujske kulturno-zgodovinske objekte in seveda grad. Turisti večinoma niso mladi ljudje, temveč aktivna generacija od 60 let navzgor. Pozna pa se, da turisti več ne trošijo toliko kot v prejšnjih letih. Izraelce zanima samo brezplačna ponudba Nekatere turiste, predvsem izraelske, ki jih je v zadnjem času veliko, pa v glavnem zanimajo le brezplačne stvari. V našem mestu ne porabijo skoraj ničesar, k nam prihajajo tudi z lastno vodo. Pri spominkih pa gredo najbolje tisti za dva ali tri evre. V TIC turistom zagotovijo tudi strokovno vodenje, če želijo, a tega ni veliko, pa še takrat si želijo, da bi jim vodniki povedali čim manj. Tudi pri tem izstopajo Izraelci, ki vodnikom, če se odločijo za ptujskega, kar sproti povedo, da si tega in onega ne bodo ogledali, ker jih ne zanima. Največ jih pride že z vodniki, tako da se sami sprehodijo od spomenika do spomenika in se ne dajo motiti. Italijani pa celo tako varčujejo, da ob pitju kave niti ne želijo sedeti, ker so od doma navajeni, daje pitje kave sede dražje. Prepričani so, daje tako tudi v Sloveniji. Foto: Črtomir Goznik Turisti kupujejo le cenejše spominke, najbolj so veseli tistih za dva ali tri evre. Zbirke ptujskega gradu si je mogoče ogledati vse dni v tednu, od 15. oktobra do 30. aprila vsak dan od 9. do 17. ure, od 1. maja do 14. oktobra pa vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah v juliju in avgustu od 9. do 20. ure. Grad je za obiskovalce zaprt le prvega januarja prvega novembra in 25. decembra. V Miheličevi galeriji v Dravski ulici so ogledi razstav mogoči od torka do petka, od 10. do 16. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Galerija je zaprta ob istih dneh kot grad. Razstavišče Stari zapori v Prešernovi 37 je odprto od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, zaprto pa je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ogledi zbirk na ptujskem gradu so plačljivi, prav tako se plača strokovno vodenje. V sedmih mesecih letos so na ptujskem gradu prodali 21.366 vstopnic za ogled muzejskih zbirk, kar je približno toliko kot lani v tem obdobju. Obiskovalcev pa je bilo še več, saj imajo nekateri vstop prost. Mitreji za turiste niso preveč zanimivi Za oglede I. In III. mitreja ter rimske opekarske peči z vodstvom se je treba napovedati na telefonsko številko 02 748 03 60. Obiskovalcev, ki bi se izrec- Ptujski grad ostaja po obisku eden najbolje obiskanih muzejev v Slove obiskovalcev. Rimsko peč in oba mitreja pa si je možno ogledati le po pr no zanimali za ogled mitrejev, je zelo malo. „Po statistiki je ogled mitrejev majhen, nimamo niti ljudi niti denarja, da bi bil nekdo stalno tam," je povedal v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož Andrej Brence. „Arheološke zbirke, dokler so bile še postavljene, si jih je letno ogledalo v povprečju okrog 2.000 do največ 3.000 obiskovalcev. Problem pa je, da so še vedno v obtoku stari vodniki, v katerih je predstavljena arheološka zbirka v dominikan- skem samostanu, zato bi morali pred dominikanski samostan postaviti vsaj tablo z napisom, da arheoloških zbirk v tem trenutku ni na ogled, saj vodnikov ni mogoče potegniti iz obtoka. Tujci pridejo z vodniki in iščejo vse tisto, kar je v vodnikih napisano. Vsaj to smo jih dolžni obvestiti, da si arheoloških zbirk ne morejo ogledati!" Ogledi mitrejev so prav tako plačljivi, enako velja tudi za morebitno zahtevano vodenje. Destrnik • Podpisali koncesijsko pogodbo s konzorcijem podjetij Petrol - Plistor Z »zelenim« ogrevanjem letno od 10.000 do 15.000 evrov prihranka „To je ena večjih pridobitev v občini Destrnik. Občina na eni strani pridobi nov način ogrevanja z obnovljivimi viri, na drugi strani pa obnovo obstoječih kurilnic utekočinjenega plina. Hkrati pa gre za velik prispevek k zmanjšanju emisij s toplogrednimi plini v okolje," je ob podpisu koncesijske pogodbe s konzorcijem podjetij Petrol - Plistor, ki bo naslednjih 20 let izvajalo ogrevanje na obnovljive vire, povedal župan Destrnika Vladimir Vindiš. Občinski svet je v maju potrdil odlok, s katerim so odločili, da bodo ogrevanje glavnih občinskih stavb v občini in energetsko problematiko reševali z javno-zasebnim partnerstvom. Na izvedeni razpis za izvajanje storitev energetskega pogodbe-ništva se je kot edini prijavil kon- zorcij podjetij Petrol in Plistor Ptuj. „Ponudba je bila ugodna za občino, saj v bistvu razen razpisne dokumentacije in zagotavljanja mesta, na katerem bodo izvedli projekte, vse financirajo sami," je pojasnil župan ter še dodal, da je naložba ocenjena na okrog 400.000 evrov z DDV. Koncesija za 20 let, ogrevanje na nov sistem konec leta Koncesijo za energetsko varčno ogrevanje bo konzorcij podjetij Petrol - Plistor izvajal za osnovno šolo, vrtec, Volkmerjev dom kulture, občinsko stavbo in zdravstveni ter gasilski dom na Destrniku naslednjih 20 let. Z novim načinom ogrevanja bodo omenjene prostore ogrevali že konec tega leta. Torkar: „Gre za novost na slovenskem tržišču" Občina bo s tem pridobila tudi najnovejšo tehnologijo za ogrevanje stavb, ki bo manj obremenjevala okolje in vzpostavila trajnostno izkoriščanje obnovljivih virov energije (ze-mlja-voda). Prav tako pa bodo stroški energije oz. ogrevanja nižji. Po besedah župana bo občina z novim načinom ogrevanja na letni ravni prihranila od 10.000 do 15.000 evrov. Prihranke naj bi namreč dosegali s postavitvijo sistema toplotnih črpalk, ki izkoriščajo energijo zemlje preko geosond. »Izgradnja sistemov toplotnih črpalk, ki izkoriščajo energijo zemlje preko geosond je novost v energetskem pogodbeništvu na slovenskem tržišču. Nove tehnične rešitve prinašajo doseganje še višjih prihrankov v okviru izvajanja storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in oskrbe z energijo v objektih občin," je pojasnil direktor Energetskih rešitev v Petrolu Jože Torkar. Podjetje Petrol, ki bo v naslednjih 20 letih imelo v lasti sistem ogrevanja, bo od občine prejemalo mesečno koncesni-no. Ptujsko podjetje Plistor pa bo prevzelo izvedbena dela, kot je izgradnja vertikalnih zemeljskih kolektorjev oz. geosond. Monika Levanič Foto: Tadej Urbanija Z leve: direktor podjetja Geotech Davor Krošelj, župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, direktor Energetskih rešitev v Petrolu Jože Torkar in direktor podjetja Plistor Jernej Lah ob podpisu koncesijske pogodbe. petek • 21. avgusta 2015 Podravje Štajerski 5 Bistrici pa s potrošnjo turistov med 70.000 in 80.000 obiskovalcev, kar v danih razmerah ocenjujejo že kot maksimum. Lani so V sedmih mesecih letos je TIC obiskalo blizu 9.000 domačih in tujih obiskovalcev, porast pri tujih je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2014 skoraj 13 %, pri domačih blizu 3,5 %. Foto:Crtomir Goznik niji. Letno ima med 60.000 in 70.000 edhodni najavi. Lenart: Strokovno vodenje le po dogovoru V Lenartu si lahko turisti med drugim ogledajo grad Hrasto-vec in galerijo Konrada Krajnca. S TIC Razvojne agencije Slovenske gorice so sporočili, da v poletni sezoni ni posebnosti oz. da je odpiralni čas enak kot med letom, in sicer „Galerija Konrada Krajnca in grad Hrastovec so odprti po predhodnem dogovo- ru (kontaktira se lahko direktno njih ali nas na TIC, tel. 059 128 773)." Pri tem so še dodali, da so cerkve vedno odprte, drugo po dogovoru. Po dogovoru pa je hkrati z odpiralnim časom zagotovljeno tudi strokovno vodenje. Na naše vprašanje, kako ocenjujejo letošnji obisk in v katerih intervalih je obisk načeloma največji, pa so še odgovorili: „Ne opažamo sprememb v obisku, največ je kolesarjev tudi med tednom." Ormož: Hrvatov ni niti blizu muzejev ... Grad Ormož in grajska pristava ter Grad Velika Nedelja, ki delujejo v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, so za turiste na voljo ob delovnikih od 8. do 15. ure. Ob sobotah je možen ogled od 9. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih je zaprto. Kljub temu pa je ogled možen po predhodni najavi ali obisku TIC Ormož. Sicer pa je z odpi- leriji Grad, ki si jih je mogoče ogledati vsak dan od torka do petka med 8. in 17. uro, ob sobotah med 11. in 15. uro in ob nedeljah med 13. do 18. uro. V ponedeljek in na praznične dneve so vrata gradu zaprta. »Gostom, ki ne uspejo obiskati gradu v okviru teh ur, omogočimo ogled tudi izven predvidenega odprtja - tukaj govorimo predvsem o skupinah ali o posebej zainteresiranih gostih, seveda tudi iz tujine. Tudi strokovno vodstvo imamo organizirano ob vseh navedenih časih - tudi v angleščini in nemščini,« so sporočili iz vodniške pisarne gradu. V Slovenski Bistrici deluje tudi TIC, kjer je mogoče dobiti informacije še o drugih zanimivostih in znamenitostih. Vrata TIC so med tednom odprta od 9. do 16. ure ter v soboto med 9. in 13. uro. Ob nedeljah in praznikih je TIC zaprt. Majda Goznik, Mojca Vtič in Monika Levanič ralnim časom zagotovljeno tudi strokovno vodenje. „Letošnji obisk je na ravni lanskega. Individualnih obiskovalcev je največ ob koncu tedna in pri tem so sobote tisti najbolj obiskan dan, v času med 11. in 13. uro. Šolske skupine so med tednom, obiskovalci prireditev pa pozno popoldne oz. zvečer. Mogoče so številke na prvi pogled majhne, vendar če razumemo kontekst in lego Ormoža, razumemo to kot zelo soliden obisk, saj je to v povprečju več kot 10 obiskovalcev na dan. Za turiste je Ormož relativno daleč in predvsem tujci težje zaidejo do tja, sosedje iz Hrvaške, ki so blizu, pa ne obiskujejo slovenskih muzejev v velikem številu, saj se praviloma ne uvrščajo med deset držav po številu obiskovalcev v našem muzeju (to velja tudi za Ptuj), kjer so po navadi naši sosedje Avstrijci, Italijani in Madžari na prvih treh mestih, Hrvatov pa ni niti blizu. V muzeju smo s tem obiskom zadovoljni," je letošnji obisk ocenil Martin Šteiner iz PM Ptuj-Ormož ter še dodal, da je lani bilo v ormoški enoti skupaj 3.734 obiskovalcev. Slovenska Bistrica: grad zaprt ob ponedeljkih in praznikih Grad v Slovenski Bistrici je osrednji mestni in občinski kulturni center. V njem je organizirana stalna vodniška služba. Na ogled so številne stalne razstave in razstave umetniških del v ga- Foto: MV Grad v Slovenski Bistrici je za turiste zaprt ob ponedeljkih in prazničnih dneh. IZOBRAZEVALNICENTER PIRAMIDA MARIBOR Park mladih 3, 2000 MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center Programi izobraževanja Živilsko prehranski tehnik (3+2 letni program, poklicno tehniškega izobraževanja); Slaščičar (3 letni program, srednjega poklicnega izobraževanja); Pek (3 letni program, srednjega poklicnega izobraževanja); Mesar (3 letni program, srednjega poklicnega izobraževanja); Pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 letni program, nižjega poklicnega izobraževanja); Višješolski študijski program ŽIVILSTVO IN PREHRANA (študij traja dve leti); Višješolski študijski program ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE (študij traja dve leti); http://www.icp-mb.si/ Z znanjem rastemo in se povezujemo. Pridružite se nam! Ptuj • 5. Kongres slovenskih humanitarnih organizacij Humanitarni delavci: „Tako več ne gre" Da so državi pripravljeni pomagati pri uresničevanju pogumnejših korakov na področju sociale, saj da tako več ne gre naprej, so si bili enotni prav vsi udeleženci Kongresa slovenskih humanitarnih organizacij, ki je v sredo potekal na Ptuju. Ugotavljali so tudi, da število uporabnikov njihovih programov nekoliko upada, a da so tisti, ki so pomoči potrebni, dalj časa potrebni pomoči. Na mednarodni dan humanitarne dejavnosti, 19. avgusta, je v grand hotelu Primus potekal 5. Kongres slovenskih humanitarnih organizacij. Udeležba na kongresu je bila odlična, govorili pa so o številnih perečih socialnih vprašanjih, med drugim tudi o tem, katere stiske naj pokrivajo humanitarne organizacije in za kaj naj poskrbi socialna država. Poudarek je bil na iskanju trajnih rešitev humanitarnih stisk. Kongres, ki ga organizira Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), je povezal predstavnike kar 96 humanitarnih organizacij. Tudi tokrat je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, organizatorji pa so letos za izvedbo dogodka izbrali ravno najstarejše slovensko mesto. „Naša želja je pomagati državi, da naredi nekaj pogumnejših korakov. Tako enostavno več ne gre. Stiske ljudi je treba trajno rešiti in pri tem moramo biti humanitarne organizacije zelo glasne," je v uvodnem nagovoru de- Letošnji prejemniki posebnih Levačič, mag. Suzana Puntar, jala Tereza Novak, predsednica NFHOS. Poudarila je, da se število enkrat štetih uporabnikov programov humanitarnih organizacij sicer zmanjšuje. Tako vsaj j in kipca dobrote. Z leve: dnica Društva Projekt človek kaže primerjava podatkov med letoma 2013 in 2014. „Čeprav je spodbudna ugotovitev, da število pada, pa je število ljudi, ki so vsaj enkrat potrebovali asisten- slava Koblar, Silva Žontar, Mijo mag. Janez Pezelj. co humanitarne organizacije, še vedno preveliko in kaže na to, da razmere v Sloveniji ne gredo v smer odpravljanja revščine in trajnostnega razvoja za vse prebivalce," je poudarila Novakova in dodala, da na terenu opažajo tudi več duševnih stisk upo- rabnikov kot pred leti in da so uporabniki dalj časa vključeni v programe pomoči. Že tri leta zapored pa NFHOS podeljuje tudi posebna priznanja za humanitarne delavce, kipec dobrote, in priznanje NF-HOS za večletno delo na humanitarnem področju. Letošnji prejemniki posebnih priznanj so: Vladislava Koblar, Silva Žontar, Mijo Levačič in društvo Projekt človek, kipec dobrote pa je šel v roke mag. Janeza Pezlja. V okviru kongresa je bil izdan še zbornik z naslovom Humanitarne organizacije za vključujo-čo družbo. Dženana Kmetec Humanitarne organizacije so se predstavile tudi na stojnicah, v centru mesta in v grand hotelu Primus. 6 Štajerski Podravje petek • 21. avgusta 2015 Ptuj, Podravje • Andrej Čuš o delu v Državnem zboru „Sredstva za urgentni center naj bi zagotovili v letu 2016" Najmlajši poslanec, Ptujčan Andrej Čuš, je v torek predstavil aktualno dogajanje v Državnem zboru (DZ) in pomembnejša prizadevanja ter odločitve, ki jih je sprejel v zadnjem letu. Povedal je tudi, da naj bi po njegovih podatkih v proračunu za prihodnje leto denar za izgradnjo ptujskega urgentnega centra vendarle našli. Med projekti, ki se jim je najbolj posvetil v zadnjem letu, je urgentni center. „V zadnjih mesecih smo večkrat na različnih nivojih govorili o problematiki Urgentnega centra Ptuj. Kot nam je vsem znano, je bila Splošna bolnišnica Ptuj že od samega začetka vključena med urgentne centre Republike Slovenije. Kasneje je iz dokumentov izginila in bila leta 2011 naknadno ponovno vključena v mrežo izgradnje. Iz nepojasnjenih razlogov je sicer kot edina izpadla iz financiranja iz kohezijskih sredstev. Na mojo pobudo je bila točka o urgentnem centru uvrščena na sejo Odbora za zdravstvo, ki je potekala februarja letos. V razpravi, ki je bila zelo burna, smo na koncu člani Odbora sprejeli sklep, s katerim smo v naši regiji prvič dobili uradno potrditev, da bo do izgradnje Urgentnega centra Ptuj res prišlo. Na to je poleg mnogih aktivnosti v parlamentu vplivala tudi enotna podpora županov, saj je moja prizadevanja podprlo kar 17 županov občin Spodnjega Podravja. Žal nam ni uspelo zagotoviti sredstev za izgradnjo že v letu 2015, saj so v DZ poslanci SMC, DESUS in SD glasovali proti temu predlogu. V tem trenutku vlada pripravlja proračun za leto 2016 in dal bom vse od sebe, da bodo sredstva za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj zagotovljena v tem proračunu. Ne smemo pristati na to, da se nam odvzame nujna medicinska pomoč in prebivalce Spodnjega Podravja napoti v druge kraje Slovenije," je o trenutnem dogajanju v povezavi z urgentnim centrom na Ptuju pojasnil Čuš. Čuš: „Vlada je skrivala poročilo o poplavah!" Aktivno pa je Čuš, kot pravi, sodeloval tudi pri iskanju odgovornosti za poplave Drave leta 2012 in urejanju odškodnin. Na tem področju je izrazil razočaranje nad delovanjem vlade: „Ocenjena škoda je znašala kar 373 milijonov evrov in lahko rečemo, da je šlo za veliko katastrofo, za katero pa je bil odgovoren tudi človeški faktor. Država se na predlog Državnega pravobranilstva želi s sosednjo Avstrijo pogovarjati zgolj o škodi na javni infrastrukturi, 8000 oškodovancev pa želi pustiti na cedilu oz. jih prepustiti, da se znajdejo sami. Roki za vložitev odškodninskih tožb potečejo 5. oz. 6. novembra, Vlada RS pa je vse do 23. 7. 2015 skrivala poročilo o poplavah, s katerim Foto: DK Andrej Čuš bi lahko oškodovanci vlagali tožbe proti tistim, ki so spustili vodo iz Avstrije." Pojasnil je še, da je bilo na podlagi več postavljenih ustnih in pisnih poslanskih vprašanj doseženo, da je vlada iz poročila o poplavah umaknila stopnjo »interno« in da je to poslej na voljo tudi oškodovancem. Kmetijstvo, migranti, pripravništva ... Najmlajši poslanec DZ pa se posveča tudi problematiki kmetijstva, kmečkim pokojninam, problematiki delavcev migrantov... Z dodatno obdavčitvijo slednjih se nikakor ne strinja, a poudarja, da interesa pri „odločevalcih" za rešitev trenutnega stanja ni. Je tudi med pobudniki za odpravo vo-lonterskih pripravništev. Kot pravi, so v poslanski skupini SDS že večkrat predlagali spremembe ureditve pripravništva, a bili ob tem zavrnjeni. „Pred-videvam, da bodo novi poskusi za odpravo volonterskega pri- pravništva v zakonodajnem postopku odprti v jeseni. Upam, da nam bo prisluhnilo več strank in bomo skupaj pripravili rešitve, ki bodo preprečile izkoriščanje mladih v prihodnje," še dodaja. Tako državnega kot lokalnega pomena pa bo tudi vpis koranta na seznam svetovne kulturne dediščine. Aprila in junija letos je Čuš na ministrico za kulturo naslovil ustno in pisno vprašanje s pobudo, da se čim prej pristopi k postopkom za vpis koranta na seznam svetovne kulturne dediščine. Ob vsem tem pa Čuš priznava, da je problemov, ki bi se jim bilo treba posvetiti, veliko, bolj malo pa naj bi bilo politične volje za njihovo reševanje, kar je, kot pravi, ugotovil kmalu po vstopu v politiko. Dženana Kmetec Sv. Trojica • V zaključni fazi izgradnja vodovodnega omrežja Nič več dovažanja pitne vode V naselju Gočova v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah so v teku zaključna dela dobrih 630.000 evrov vredne investicije, ki zajema izgradnjo več kot 4000 metrov javnega vodovoda ter prečrpališče Gočova. Dovažanje pitne vode v sušnih obdobjih na nekaterih območjih bo tako postalo preteklost. Javno vodovodno omrežje je bilo doslej zgrajeno samo ob regionalni cesti v naselju Gočova. Medtem ko so na gričevnatem delu naselja, poznanim kot Gočovski vrh, na javno vodovodno omrežje priključeni samo trije objekti. Zato je občina pred letom dni pristopila k izdelavi zahtevane projektne in investicijske dokumentacije in ugotovila, da je potrebno izgraditi kar 4293 m novega vodovoda ter prečrpališče Go-čova. Investicija je ocenjena na 634.334 evrov (neto vrednost). „Sama sredstva občinskega proračuna ne bi bila zadostna oz. bi investicijo izvajali z lastnimi sredstvi več let. Tako je bila edina realna možnost za časovno normalno realizacijo projekta odvisna od pridobitve sredstev sofinanciranja s strani EU-Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar je Občini Sv. Trojica tudi uspelo," je pojasnil direktor občinske uprave Občine Sveta Trojica v Slov. goricah Srečko Aleksander Padovnik. Levji delež investicije 509.113 evrov, so namreč uspeli pridobiti iz naslova sredstev EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostanek pa bo zagotovila občina. Najcenejša Komunala Slovenske gorice I Ponudnika I Izgradnja vodovodnega omrežja s prečrpališčem 1 Komunala Slovenske gorice d.o.o., Lenart 555.463,68 (v evrih, brez DDV) Komunalno podjetje Ptuj d.d. 558.156,85 (v evrih, brez DDV) VIR: Občina Sveta Trojica v Slov. goricah Na razpis za omenjeni projekt sta prispeli le dve ponudbi. Razlika v ceni je znašala slabih 2.700 evrov. Izvajalec več kot 600.000 evrov vredne investicije je kot najcenejši ponudnik Komunala Slovenske gorice d.o.o. iz Lenarta. Kot so še sporočili z občine, je zaključek del predviden konec meseca septembra: „Dela se izvajajo skladno s postavljenim terminskim planom, vodovod je izveden, potekajo še zaključna dela." Priključevanje vseh 45 objektov na javno vodovodno omrežje bo potekalo v roku naslednjih dveh let. Po zaključku obsežne investicije bo okoli 92% prebivalcev občine priključeno na javno vodovodno omrežje. Monika Levanič „Razvoj območja je brez pitne vode zelo omejen" Za kako nujno in pomembno investicijo gre, so na trojiški občini pojasnili: „Obstoječe omrežje na obravnavanem področju je oskrbovano s pitno vodo iz manjših vaških zajetij, ki nimajo stalnih zadostnih kapacitet in katerih voda občasno ne ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi oz. ni kontrolirana na ravni, kot to velja za pitno vodo iz javnega omrežja. V sušnih obdobjih je na nekatera območja potrebno pitno vodo dovažati. Vse to je vplivalo, da je razvoj območja brez zanesljive oskrbe s pitno vodo zelo omejen, še zlasti na področju gospodarstva, turizma, dopolnilnih dejavnosti." Zavrč • Hiša festivala jabolk Odprli energetsko prenovljeno kulturno dvorano Ob 19. prazniku občine Zavrč so minulo soboto svečano odprli energetsko prenovljeno kulturno dvorano z lepo urejeno okolico; investicija je veljala 640.000 evrov, od tega je 445.000 evrov sofinancirala EU. Gre za največjo investicijo občine Zavrč. Kot je ob odprtju poudaril župan Miran Vuk, segajo začetki sedanje kulturne dvorane v Zavrču več kot 65 let nazaj: »To zgradbo nam je zgradil kombinat, a na neprimernem mestu, saj meji na Hrvaško, obenem pa je na meji vasi Goričak in Hrastovec. Zato je bilo zelo težko zgraditi primerno vaško jedro s trgom, ki bi bil center vsega dogajanja v občini. Pa nam je vendarle uspelo, naša prizadevanja so ob ogromnih naporih celotne občinske uprave končno kronana z uspehom. Stojimo pred energetsko in tudi sicer po- Ob prazniku so odprli energetsko prenovljeno kulturno dvorano v Zavrču. Foto: M. Ozmec polnoma prenovljeno zgradbo s čudovito urejeno okolico, ki je zagotovo v ponos vsem občanom. Gre za izredno pomembno in dragoceno pridobitev, zato iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k uresničitvi naših želja. Posebna zahvala direktorici Eve-lin Makoter Jabločnik, ki je v ta projekt vložila izjemne napore in sposobnosti, hvala tudi društvu gospodinj in vsem drugim, končno je tudi Zavrč dobil nekaj, po čemer bo znan!« Po tem ko je prenovljeno kulturno dvorano s povsem na novo urejeno okolico blagoslovil zavr-ški farni župnik Jože Pasičnjek, so pomembno pridobitev s prerezom vrvice simbolično odprli župan Miran Vuk, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, nekdanja podžupanja in svetnica Marta Bosilj ter predsednica društva gospodinj Jelka Belšak. Martin Ozmec petek • 21. avgusta 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 7 SlAVICA BrATUŠA iz DORNAVE „Biti učitelj je najlepši poklic na svetu" Profesorica nemškega jezika, diplomirana etnologinja, dobitnica občinskega priznanja in izjemno aktivna občanka Dornave, ki sodeluje v številnih društvih, vse to in še veliko več je Slavica Bratuša. Je učiteljica, ki v vsakem dijaku vidi izjemno osebnost in ki poudarja, da dober učitelj ne doseže svojega cilja z avtoriteto, temveč s tem, da sam dobro prisluhne dijakom in se jim dokaže s svojim dobrim delom. Foto: ČG Slavica Bratuša je že kot dijakinja aktivno sodelovala v kraju ob različnih prireditvah. V 80. letih je bila aktivna v gledališki skupini, leta 1995je bila ustanoviteljica Moškega okteta v Dornavi, velik poudarek pa daje tudi ljudskemu petju. Piše govore za pogrebe, poroke, pomaga pri prevodih iz nemščine, v občini vodi številne koncerte, vse od leta 1995 naprej je avtorica scenarijev za osrednjo občinsko prireditev ob prazniku. Skupaj z drugimi člani je v letih od 1996 do 1999 orala ledino pri snovanju informativnega programa na lokalni televiziji. Pred 20 leti je bila soustanoviteljica TED Lukari in članica njihovega upravnega odbora. Kar dvakrat jo je za njeno prizadevnost nagradila tudi občina Dornava, in sicer leta 2000 je dobila občinsko priznanje za večletno uspešno delo na kulturnem področju, leta 2014 pa je postala dobitnica občinske plakete občine Dornava Na vse dejavnosti, s katerimi se ukvarja, je zelo ponosna, najbolj pa na svoje delo z mladino, ki jo, kot pravi, polni z optimizmom in pozitivno energijo. Kot učiteljica dela že 27 let in vseskozi se trudi najti stik z različnimi generacijami. Najprej je bila zaposlena »Z vsakim letom bolj sem čutila, da je bila moja odločitev prava in delo z mladimi me še danes veseli tako, kot me je prvi dan. Vedno novi izzivi, mladi ljudje, nikoli dolgčas, veselje ob njihovih uspehih in veselje ob tem, da jih nekaj naučiš.« na Strojni in elektro šoli na Srednješolskem centru Ptuj, od leta 1995 pa je zaposlena kot prof. nemščine na Gimnaziji Ptuj. „V gimnazijskih letih meje veselilo in zanimalo veliko stvari. Ukvaijala sem se z glasbo in petjem, zanimali so me ljudje, njihov način življenja, rada sem pomagala drugim. Izbrati medicino, glasbo, nekaj, kjer bom delala med ljudmi. Pot me je odnesla na Filozofsko fakulteto, smer nemščina in etnologija. Mislila sem, da bom delala kot etnologinja in bo prav prišlo tudi poglobljeno znanje nemščine. Morda bom celo našla delo kot turistični vodnik ... V času študija sem počitnice preživljala v Nemčiji, kjer sem navezala veliko stikov s študenti iz vsega sveta. Med pisanjem diplomske naloge je prišel iz Srednješolskega centra klic, da potrebujejo prof. nemščine in morala sem se odločiti med Nemčijo in Slovenijo. Leta 1988 je postalo moje prvo delovno mesto Strojna in elektro šola Ptuj. Z vsakim letom bolj sem čutila, da je bila moja odločitev prava in delo z mladimi me še danes veseli tako, kot meje prvi dan. Vedno novi izzivi, mladi ljudje, nikoli dolgčas, veselje ob njihovih uspehih in veselje ob tem, da jih nekaj naučiš. Poslanstvo učitelja je lahko veliko zadovoljstvo, če znaš dijake sprejeti takšne, kot so, in temu »testu« dodati malo »soli«, da boš iz njih naredil najboljše, kar znaš in zmoreš. Pomembno se mi zdi, da ob strokovni izobrazbi, ki jo nudim gimnazijcem, ne pozabljam na »življenjsko izobrazbo«, pravi Bratuševa, ki pa se ne strinja s pripombami posameznikov, da so se dijaki spremenili, daje danes z njimi težje delati. „Če primeijam generacije, ki sem jih učila, in generacije danes, med njimi v glavnem ni bistvenih razlik. V veliki večini ti vračajo to, kar jim daješ. Morda je še najbolj opazno to, da so danes dijaki nekoliko manj samostojni, odgovorni, težje prenašajo postavljanje meja in jih moramo večkrat opozaijati na moralne vrednote. Tudi cilje za življenje si težje zastavljajo. Se najbolj pa seje spremenil način dela v šolah, saj danes delo poteka veliko bolj fleksibilno, preko projektov, izmenjav, raziskovalnih nalog," pravi in dodaja, da bi se prav gotovo za ta poklic, čeprav je težek in odgovoren, odločila še enkrat, saj ga opravlja z velikim veseljem. Ponosna pa je, da ji delo uspeva združevati s številnimi aktivnostmi, ki se jim prav tako z velikim veseljem posveča. Dženana Kmetec Marija Filipič iz Juršincev „Nekateri so bolj kot hrane željni stiska rok in tople besede" Juršinčani in Juršinčanke jo poznajo pod imenom Micika, kot eno izmed najboljših žanjic v naši državi, predvsem pa kot požrtvovalno predsednico OO RK Juršinci, ki je svoje poslanstvo vzela zelo resno. Izjemno humanitarna Marija Filipič se namreč vsako leto spomni na starejše, jim ob osebnem prazniku čestita, ob materinskem dnevu pa s podarjeno rožo razveseljuje starejše matere. S prehrambnimi paketi RK pa pomaga tudi ljudem v socialnih stiskah. Pričaka nas z lesenimi grabljami v rokah. Hitela je namreč pospravljati še pokošeno travo. Preprosta, a izjemno srčna ženska Marija Filipič. To mi je bilo takoj jasno. Topel stisk roke, prijazen sprejem in nič kaj zadržan nasmeh na obrazu. Nato pa pripovedovanje o sebi. „Letos junija je 95 let dopolnila ena občanka, decembra pa 95 prav tako praznuje ena občanka. Letos bodo še tri praznovale 90 let," vneto pripoveduje Marija, ki že skoraj desetletje na rojstni dan z obiskom in majhno pozornostjo razveseljuje starejše od 90 let. Na nikogar ne pozabi. Zdelan zvezek s popisani in podčrtanimi imeni, datumi rojstva, naslovi, kljukicami in klicaji ima namreč vedno na dosegu roke -v kuhinji. Pa ne samo zvezek. Tam visi tudi koledar s skrbno zapisanimi sla-vljenci. „Vzamem si čas in pogledam, da koga le ne izpustim." Ne pozabi pa niti na varovance v domovih za starejše, ki jih v okviru OO Rdeči križ Juršinci skupaj z županom vsako leto obišče pred božičem. „Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo šli v dom za starejše v Muretince. In potem so se nekateri pogovarjali: 'Glej, ti iz Jur-šincev bodo spet nekaj dobili. Mi pa nič.' Takrat sem si rekla, da se kaj takega ne sme več ponoviti." Od takrat poleg darilnih paketov za (nekdanje) občane Juršincev ne manjka niti ka- kšnih bonbonov in drugih sladkosti za druge. „Dovolj je le nasmeh in ves trud je poplačan" Kako pomembno je le malo, da nekoga razveseliš, se zgovorna Marija še kako dobro zaveda. Kot predsednica OO RK Juršinci skupaj z drugimi člani društva namreč dvakrat letno občane, ki se znajdejo v socialni stiski, razveseli s prehrambnimi paketi. „A dostikrat se zgodi, da so nekateri bolj kot makaronov in mleka željni stiska rok in tople besede," pripoveduje Marija ter še razlaga, koliko požrtvovalnosti, dela in prostovoljnih ur je potrebnih, da vsem potrebnim pomoči razdelijo prehrambne pakete „Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo šli v dom za starejše v Muretince. In potem so se nekateri pogovarjal: 'Glej, ti iz Juršincev bodo spet nekaj dobili. Mi pa nič.' Takrat sem si rekla, da se kaj takega ne sme več ponoviti." Od takrat poleg darilnih paketov za občane Juršincev ne manjka niti kakšnih bonbonov in drugih sladkosti za druge. Rdečega križa. „Dovolj je le nasmeh in ves trud je poplačan," še skromno doda, pri tem pa prizna, da je delo dostikrat obremenjujoče in izredno čustveno. Dobra žanjica s priznanji Da ji leta še zdaleč niso prišla do živega, poleg vedrega obraza pričajo tudi pokali in priznanja, ki krasijo stene njene hiše. 73-letna Marija, sicer strastna navijačica Tine Maze in Petra Prevca, namreč uživa v petju srpov ter pogumno posega po najvišjih priznanjih in tako z lahkoto konkurira mlajšim v tekmovanju v žetvi s srpi. Tako kot so to delali nekoč. Pred štirimi leti ji je za las ušel prehodni ÍANJIC 7 EKlFO^j pokal v trajno last, saj je slavila v letih 2009 in 2010. Osvojenih naslovov in dobljenih priznanj pa je toliko, da nam jih vešča žanjica ni znala niti našteti. A s tekmovanji še ne namerava končati. Sicer pa Marija, ki je predsednica RK že več kot dve desetletji, organizira krvodajalske akcije in z njimi seznanja mlajše. Pridne člane društva OO RK Juršinci pa vsako leto za pomoč na terenu nagradi z ekskurzijo. Na naše vprašanje, od kod vsa ta želja po pomoči drugemu, pa Marija skromno odgovori: „To meje veselilo že od otroštva. V menije namreč tlela želja, da bi postala medicinska sestra." A usoda je želela drugače. Kot samo 25 let stara mladenka je izgubila očeta, že leta pred tem mamo. Hitela je domov pomagati mlajši sestri ter ostalim trem bratom in sestram. Sanjam pa se še zdaleč ni odpovedala. Vso to dobroto in željo po pomoči leta in leta daje občanom in občankam kot predsednica društva. Pravi, daje bilo dovolj. Mesto predsednice želi predati mlajši naslednici, pred katero je zagotovo težka naloga. Marija je namreč s požrtvovalnostjo in trudom pokazala, kako daleč sega človeška dobrota in kakšne sadove lahko obrodi. Monika Levanič 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 21. avgusta 2015 Destrnik • 34. kmečki praznik Kljub muhastemu vremenu dober obisk Drugi konec tedna v avgustu je na Destrniku že tradicionalno potekal kmečki praznik, 34. zapovrstjo. Na dvodnevnem dogodku so potekale tudi kmečke igre, ki so poskrbele za pošteno dozo smeha. Organizator letošnjega 34. kmečkega praznika je že tradicionalno Turistično društvo Destrnik, s predsednikom Ivanom Hauptmanom na čelu. V okviru dvodnevnega dogodka se je zvrstilo vrsto prireditev. Kmečki praznik so odprli v soboto s postavitvijo društvenega klopotca, nato pa nadaljevali s četrtimi kmečkimi igrami, ki so občinstvo pošteno nasmejale. V zabavnih kmečkih opravilih se je pomerilo sedem ekip oz. 35 tekmovalcev. „Vsaka ekipa mora imeti vsaj dve ženski članici. Izvedene so bile štiri igre, in sicer prenašanje jabolk čez ovire, zabijanje žebljev v »štor«, prenašanje vode v gumi škornjih in napeljevanje vrvi od tekmovalca do tekmovalca," je pojasnil predsednik Hauptman ter še dodal, da je slavila ekipa Jiršovci, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Prostovoljnega društva Destrnik 2, na tretje mesto pa ekipa prostovoljnega društva Destrnik 1. Prireditve so nadaljevali naslednji dan, v nedeljo, ko je potekala povorka starih kmečkih običajev, v kateri je sodelovalo 11 skupin iz vasi in društev ob- Člani in članice Turističnega društva Destrnik so v okviru 34. kmečkega praznika prikazali projekt Od lanu do platna. čine Destrnik. Skupine so med drugim prikazale nošenje vode z »vagami«, gostuvanje (gostija) nekoč, spravilo in vožnja krme s konjsko vprego, ometavanje cimprane koče z ilovico itd. Člani turističnega društva pa so tudi letos prikazali projekt Od lanu do platna, ki velja za osrednji dogodek kmečkega praznika. V nadaljevanju so podelili priznanja za urejene hiše ter razglasili naj pridelka, in sicer najtežjo bučo in največjo koruzo. Prvakinja buč, katere lastnik je Bojan Kozminski iz Biša, je teh- tala 36 kg. Največja koruza pa se je ponašala s sedmimi klasi, s katero je slavil Ivan Vindiš iz Ja-nežovskega Vrha. Podelili so tudi posebno priznanje za izjemen pridelek česen, in sicer lastniku Milanu Maleku iz Drstelje. Monika Levanič Kog • Dnevi turizma Navdušili s kulinariko in vini V minulih dneh so dogajanje med vinogradi na Kogu zaznamovali tradicionalni Dnevi turizma, ki so privabili številne obiskovalce. »Nekaj dogodkov je ostalo tradicionalnih, iz preteklosti, uvedli pa smo tudi novosti. Izredno zanimanje je bilo za vinsko-kulinarični večer, na katerem je bilo več kot 100 obiskovalcev, kapacitete pa smo zapolnili že dober teden pred dogodkom,« je dejala nova predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog Špela Borko, ki je med leti 2012 in 2014 nosila lento kot 3. Kogovska vinska kraljica. Poročali smo že, da so drugi avgustovski vikend odprli prenovljene kletne prostore Košar-kine hiše in pripravili razstavo Kogovski pogrinjki, številni pa so se odpravili na kolesarjenje po šiponovi vinski cesti. Prireditve so se nadaljevale tudi minuli konec tedna. Upokojenci so znova kegljali, prvič so pripravili vinsko-kulinarično doživetje v ambientu Košarkine kleti. »Ta dogodek smo poimenovali V ba-bičini kuhinji ob vinu in glasbi. Kuhali smo po receptih babice Marte Hlebec. Udeležencem večera smo hrano - šlo je za domače, kogovske specialitete - postregli v petih hodih, zraven pa ponudili vina naših največjih vinogradnikov. Obiskovalci so bili navdušeni, zato bomo podoben dogodek pripravili tudi prihodnje leto,« je dejala Borko-va, nad odlično izvedenim vin-sko-kulinaričnim večerom pa je bila ponosna tudi predsednica Kmečkih žensk s Koga Ksenija Lukman, ki je prav tako bdela nad organizacijo tega dobro obiskanega dogodka. Petkovo dogajanje so sklenili igralci malega nogometa. V sklopu Dnevov turizma so osmo leto zapored pripravili Vinski festival. Počastili so jih vinski vitezi in vinske kraljice, ki jih je gostila 4. Kogovska vinska kraljica Polona Kolarič. Obenem so pripravili ocenjevanje vinskih vzorcev. »Ocenjevanja so se lahko udeležila le vina, ki so bila pridelana v kogovskih vinogradih. Komisija je ocenila 29 vzorcev, med drugim pa so bile podeljene štiri velike zlate medalje. Za svoja izvrstna vina so jih prejeli vinogradniki Miran in Matej Ple-menič, Franc Grlica in PRA-Vino Čurin-Prapotnik. Vino traminec, jagodni izbor 2013, iz kleti Ču-rin-Prapotnik je prejelo 20 točk, kar je maksimalno število točk,« je dodala Borkova. Na Kogu se je kuhala tudi kisla župa. Šest ekip je v kotličkih pripravljalo to specialiteto »na žlico«, najboljšo župo pa je skuhala ekipa iz Središča ob Dravi. Letošnje Dneve turizma so končali z vinogradniško-vaškimi igrami. V zanimivih igrah, ki so privabile marsikomu nasmeh na obraz, so sodelovale ekipe Društvo Anto-novanje na Kogu, Turistično in kulturno društvo Kog, Folklorna skupina Kog, Športno društvo Kog, Prišleki in Kmečke ženske s Koga. Prvo mesto je osvojilo Športno društvo Kog, drugo mesto so zasedli Prišleki, tretje pa Društvo Antonovanje na Kogu. Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Ob koncu Dnevov turizma na Kogu so pripravili zanimive vinogradniško-vaške igre. Podravje • O odkupnih cenah in koli Napovedane od vedno ne doseg Glede na napovedi vinogradnikov in strokovnjakov sti kot po količini. Ali bo višji kakovosti sledila tudi pri največjih odkupovalcih v tem delu - pri Kmetijski Ptujska klet vsako leto od svojih kooperantov, ki obdelujejo vinograde na približno 300 hektarjih, odkupi vse pridelano grozdje vseh sort, za katere imajo sklenjene pogodbe. Letos bo odkupna cena v povprečju pet odstotkov višja, kot je bila v lanskem letu, in skoraj 20 % višja kot v letu 2012, pri laškem rizlingu in šiponu pa skoraj 40 % višja kot v omenjenem letu, so povedali v Ptujski kleti in dodali, da bo povprečna cena za grozdje nad 50 centov. »Pri nekaterih sortah, pri vseh seveda za zdravo in zrelo grozdje, so odkupne cene s stimulacijo tudi nad 65 centov. Kar se tiče količin, letos od kooperantov pričakujemo odkup med 1,5 in 1,8 milijona kilogramov grozdja, od Kmetijske zadruge Ptuj pa nekaj čez 50.000 kilogramov,« so napovedali v Ptujski kleti. Sicer pa ima Klet s kooperanti in zadrugo podpisane dolgoročne pogodbe, s katerimi vsako leto zagotavljamo odkup in plačilo celotnega pridelka. Kot so pojasnili, odkupno vrednost grozdja plačujejo v skladu z dogovorjeno dinamiko; v zagotavljanju kakovostnega grozdja in negovanja trte, ki sta njihovi osnovi za asortiman polnitev pullusa in haložana, kooperantom financirajo fitofarmacevtska sredstva do prevzema letnika. »Kooperantom pa večkrat tudi poravnamo obveznosti v obliki predplačila oziroma akontacije za trgatev,« so še dodali. Ptujska klet bo odkupila 75 % več belih sort kot lani In koliko ter kaj bodo letos odkupovali v Ptujski kleti? »Računamo, da bomo letos odkupili 75 % več belih sort in 60 % več rdečih sort kot v lanskem letu, ki je bilo katastrofalno tako glede količin kot zrelosti grozdja. Tako bomo prevzeli podobne količine kot v minulih letih, izvzemši lanski letnik,« so povedali. Sicer pa bodo odkupili največ laškega rizlinga, sovinjona, šipona, renskega rizlinga in rumenega muškata. Kakšne bodo natančne količine, bo mogoče povedati po opravljenem prevzemu posameznih sort. »Če bo šlo vse po napovedih in pričakovanjih, se bo trgatev začela v začetku septembra. Na osnovi razvoja trte doslej ocenjujemo, da bi lahko bil letnik zelo primeren za rdeče sorte, staranje vin, desertna vina in predikate. Ob stabilnosti vremena in še kakšni pošiljki dežja bi lahko bilo to leto tudi za »kralja vin« - renski rizling - izjemno dobro leto, seveda na izbranih legah. Medtem ko smo lani imeli zelo deževno in hladno poletje ter jesen, je letos ta sprememba v vroče, suho poletje tako za trto kot za grozdje ekstremna. To se bo gotovo poznalo pri vinih, tudi sovinjonove arome so lahko bolj »tropske«. Obstajajo tudi nevarnosti. Nismo še izven obdobja poletnih neviht, letos opažamo tudi povečano število os, ki lahko zelo škodujejo grozdju,« so še opozorili. Lanskega letnika haložana je zmanjkalo že julija V Ptujski kleti so še dodali, da na prelomu 777-letnice vinarstva na Ptuju, ki jo praznujejo naslednje leto, upajo na odlično trgatev in prav ob takšnem jubileju posledično seveda odličen letnik. »Lanski letnik znamenite polnitve haložana smo prodali v juliju, zato si seveda želimo, da za vse ljubitelje haložana to polnitev letošnjega letnika damo na police čim prej. Na ta način bo prav haložan inavguriral vstop novega letnika vin in drugih polnitev Ptujske kleti pod blagovno znamko Pullus,« so še povedali. KZ Ptuj: Minimalna povprečna odkupna cena ostaja enaka kot lani Glede odkupljenih količin so bili bolj konkretni v Kmetijski zadrugi Ptuj. »Letošnje leto -OTO: ML petek • 21. avgusta 2015 Kmetijstvo Štajerski 9 činah grozdja kupne cene grozdja še ajo proizvodnih stroškov s področja vinogradništva se letos obeta odlična bera grozdja, tako po kakovo-cena, ki kot opozarjajo mnogi, ne pokrije niti stroškov pridelave, smo preverili zadrugi Ptuj in Ptujski kleti. poplačali grozdje letnika 2014,« je povedal direktor Marjan Jan-žekovič in dodal, da nameravajo v zadrugi odkupiti približno 680 ton laškega rizlinga, 470 ton šipona, 270 ton šardone-ja, 250 ton sovinjona, 130 ton renskega rizlinga, 80 ton belega pinota itd. »Minimalna povprečna odkupna cena grozdja bo 0,50 evra na kilogram, kot je bila tudi lani,« je povedal Jan-žekovič. Sicer pa je zadruga lani Ormoški kleti prodala 1000 ton grozdja, letos na podlagi podpisane pogodbe predvidevajo, da bodo to količino podvojili, kot omenjeno bodo grozdje prodali tudi Ptujski kleti, le da ga bodo po oceni Janžekoviča Kleti prodali približno 100 ton, za kar imajo tudi pogodbo. Sicer pa bodo grozdje odkupili od 240 vinogradnikov z ormoškega in ptujskega območja. Nizke odkupne cene vzrok krčenju vinogradov Nad višino odkupnih cen, ki naj bi se povišala, pa so še vedno razočarani vinogradniki. Kot je povedal Simon Toplak, predsednik vinogradniškega odbora pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je proizvodna cena kilograma grozdja po oceni kmetijskega inštituta 1,07 evra, odkupna cena v zadnjih letih pa je bila v povprečju 46 centov, tako da je odkupna cena pokrila 42 % proizvodnih stroškov. »Če vinogradniki ne bi upoštevali amortizacije in socialnih prispevkov, potem bi bila proizvodna cena kilograma grozdja 80 centov. V Avstriji pa so cene fitofarmacevtskih sredstev za približno tretjino nižje, odkupne cene pa za tretjino višje kot pri nas, torej okoli 80 centov,« je povedal Toplak. Posledica nizkih odkupnih cen pa je krčenje vinogradniških površin, je opozoril Toplak in nanizal podatke, da se je v zadnjih desetih letih površina vinogradov zmanjšala s 26.000 hektarjev na 17.000 hektarjev, ob tem pa se vinogradniški nasadi ne obnavljajo. »Letos bi se moralo obnoviti 700 hektarjev vinogradov, glede na to, da je življenjska doba trte med 25 in 30 let, obnovi pa se tretjina, torej med 200 in 250 hektarji. Kombinat Ptuj je pred leti imel 640 hektarjev vinogradov, danes polovico vinogradov preraščata trnje in grmovje,« je dejal. In kako se torej vinogradnik še lahko preživi? »Tako, da ima urejeno klet doma in skuša vino prodati sam,« je odgovoril Toplak. Mojca Vtič je vinogradniško bolj obetavno od 2000 do 2200 ton grozdja, zaradi napovedane boljše leti- pri tem pa moramo povedati, ne. Letos nameravamo odkupiti da smo vinogradnikom v celoti Visoke kazni za neregistrirane vinogradniške nasade V register pridelovalcev grozdja in vina so se dolžni vpisati vsi, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, tisti, ki obdelujejo manjšo površino pa le, če pridelek tržijo. Ob tem se bo s 1. januarjem 2016 začel na območju EU uporabljati nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, v skladu s katerim bo moral vsak, ki bo želel zasaditi ali obnoviti vinograd, predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje. Vse informacije v zvezi z dovoljenji za zasaditev so na voljo na upravnih enotah in pri kmetijski svetovalni službi. Hkrati pa nova evropska zakonodaja predpisuje visoke kazni za tiste, ki bodo sadili vinograde brez dovoljenja ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine). Zato na ministrstvu pozivajo vse vinogradnike, da obstoječe vinograde najpozneje do konca leta 2015 vpišejo v register pridelovalcev grozdja in vina. Najnižji znesek denarne kazni znaša 6.000 evrov na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v štirih mesecih od datuma, na katerega je obveščen o nepravilnosti. Če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v prvem letu po preteku štirih mesecev od datuma, ko je bil obveščen o nepravilnostih, kazen znaša 12.000 evrov na hektar, če pa tudi v tem obdobju ne izkrči nasada, potem denarna kazen znaša 20.000 evrov. | | ■ pomurski sejem www.pomurski-sejem.si GENERALNI ZASTOPNIKZA SLOVENSKI TRG LARIX GT d.o.o., Belska cesta 38, 4205 PREDDVOR, tel., fax.: 04/ 255 66 10, 04/ 255 66 11 gsm: 041 624 863 e-mail: larixgt@siol.net www.lindner.si ■n» * —' BzlLj Na letošnjem sejmu bomo predstavili kot novost traktor LINDNER LINTRAC z zadnjo gibljivo osjo za izredno strme terene in transporter UNITRAC z nakladalko ter seveda ostali program traktorjev LINDNER. Nudimo celoten program gozdarsko opremljenih traktoijev, traktoijev za komunalno dejavnost in hitro dobavo originalnih rezervnih delov za ves naš program ter pooblaščene serviseije po vsej Sloveniji. 10 Štajerski Kultura petek • 21. avgusta 2015 Markovci • Sedmi mladinski glasbeni tabor Punce so za disko, fantje za hrano Pod geslom Poj z menoj je ta teden (od nedelje, 16., do petka, 21. avgusta) v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon potekal že sedmi mladinski glasbeni tabor. Ker je sedem pravljično število, je letošnji tabor potekal v znamenju pravljic, risank in fantazije. Otroci - 48 se jih je zbralo na taboru - so se razdelili v skupine s pravljično-fantazijskimi imeni: Sneguljčica, Pika Nogavička, Rdeča kapica, Janko in Metka, Lepotica in zver, tudi nekatere izbrane pesmi so se skladale z domišljijsko in filmsko zasnovo tabora, za šestdnevno razvaja-nje otrok pa je poleg obeh vodij - idejnega/organizacijskega Gregorja Zmazka in umetniškeg Alenke Domanjko Rožanc - skrbelo deset animatorjev: Maja Kostanjevec, Mojca Kostanjevec, Nika Rožanc, Špela Mlinaric, Eva Kostanjevec, Angelika Lajh, Špela Vrtačnik, Jaka Horvat, Eva Vaj-da in Niko Veršič, poleg njih pa so pomagali še Staša Meglic, Silva Meznarič, Zlatko Marčič, Stanko Bezjak in Marjetka Kocuvan ter za hrano OŠ Markovci, Marta Prelog Rožanc, Marjetka Kristo-vič Svenšek, kmetija Domanjko, Miran Kristovič, Peter Hamer-šak, družina Plošinjak, družina Tement in pekarna Kolamerca. Lepo je bilo kot v pravljici. Vsaj tako so svoje navdušenje izražali otroci v videokroniki, ki so jo vsak dan objavljali na spletni strani glasbenega tabora (ogledate si jo lahko na: www. markovski-zvon.net/mgt2015). In kjer smo med drugim izvede- Foto: jš Udeleženci 7. mladinskega glasbenega tabora v Markovcih Foto: jš Vodja tabora Alenka Domanjko Rožanc in Gregor Zmazek li, da so punce nestrpno pričakovale disko, fantje pa - hrano. »Šestdnevni glasbeni tabor je zbral pevce in glasbenike, ki so željni novih znanj in izkušenj,« nam je povedal Gregor Zmazek. »V teh sedmih letih, kar organiziramo tabor, lahko s ponosom rečemo, da nam je v veliki meri uspelo uresničiti zastavljeno idejo o izpeljavi tabora. Otroci šest zanimivih dni v poznopoletnem avgustu preživijo skupaj z vrstniki, hkrati pa koristno izrabijo zadnje počitniške dneve in že pred začetkom šole ponovno zažene-jo svoje male sive celice. Tabor je zaradi tematike sestavljen iz več delavnic: otroški pevski zbor za otroke od 8. do 11. leta, mladinski pevski zbor za tiste od 12. do 18. leta, delavnica za individualne vaje pevske tehnike in instrumentalne delavnice. Omenimo namreč, da med 48 udeleženci tabora le sedem otrok ne igra nobenega instrumenta, tako da je tabor poleg petja namenjen tudi igranju na instrumente. Ob koncu smo v četrtek pripravili koncert. Večina tabornikov prihaja iz naše občine oziroma z območja fare sv. Marka, ampak se krog udeležencev širi tudi na bližnja sosednja območja.« Projekt pripravlja, kot smo že omenili, KUD Markovski zvon v sodelovanju z OŠ Markovci, ZAF centrom Markovci, župnijo sv. Marka in Občino Markovci. Stroške tabora plačajo starši, delno pa občinski proračun, saj se KUD Markovski zvon kot vsa druga društva prijavlja s svojo dejavnostjo na občinske razpise. jš Tednikova knjigarnica »Lačni sanjavci«, pridite na pravljice in poezijo! Jedi, ki jih jeza vas pripravilpesnik Milan Dekleva, so pred vami. Razpostavljene so po pogrnjeni mizi, kozarci s pijači so zraven. Tu in tam so okrašene s kakšno rožico. Vse je torej pripravljeno, sonce sije v prostor, takšno popoldansko, ko pesnik pričakuje otroške goste. Nekoliko je nestrpen, nekoliko pa tudi slavnosten: še sam stopi pred ogledalo in preišče svojo zunanjost, če je zadosti prijazna in ne preveč svečana. Torej čaka vas... Tako začenja svojo spremno besedo h knjigi Pesmi za lačne sanjavce pesnik Dane Zaje. Zbirka poezije za mlade bralce je izšla leta 1981 v zbirki Matjaževa knjižnica, ki jo je zalagala in izdajala Partizanska knjiga. Milan Dekleva je osrednji slovenski gost letošnjega festivala Dnevi poezije in vina 2015 (več na www. stihoteka.com, info@ poezijainvino.org), zato bo njegova poezija rdeča nit, ki se bo prepletla skozi tri pravljične urice za male in velike knjigoljube v sredo, četrtek in petek, 26., 27. in 28. avgusta, ob 17. uri na prostoru pred Muzikafejem, Vrazov trg 2. Pesmi za lačne sanjavce z odličnimi ilustracijami Štefana Planinca iz leta 1981 so prva Deklevova knjižna izdaja za otroke. Od takrat je pesnik, pisatelj, dramatik redno ustvarjal tudi za otroke: pesmi Alica v računalniku (2000), prozna dela: Ob devetnajstih zjutraj (1985), Totalka odštekan dan (1982, muzikal), A so kremšnite nevarne (1997), Naprej v preteklost (1997), Kako so nastale ZDA (1998), Rahlo pegaste sanje (2003), Skrivnostno pismo (2004), Pesmarica prvih besed (2009) ter drame in pesniške zbirke za odrasle, kot za slednje še romane, kratko prozo, drame in eseje. Dekleva je tudi izjemen prevajalec, ki je za mlade med drugim prevajal Roalda Dahla, Julio Donaldson ... Milan Dekleva je posebno avtorsko ime za mlade, tudi ker je bil navdušen športnik, uspešen vaterpolist in kapetan igralcev ragbija iz Ljubljane. In tudi, ker je odličen glasbenik. Kot vabilo k branju in poslušanju poezije in pravljic je tu prva iz Pesmarice prvih besed: Prve besede Prve besede so jutranja zarja, mamin poljub, ki svetove podarja. Prve besede so glasba vsemirja, malega srčeca, ki se razširja. Prve besede so znamenja zmede, skrivnostne stopinje, ki sneg jih zamede. Tiho skakljajo po vrtu in hiši: pedenjuho jih razume in sliši. Včasih so smešne in razigrane, drugič so lačne, solzave, zaspane. Moramo jih kakor rože gojiti, vsak dan jim roso ljubezni doliti. Prve besede so novorečenke, nikdar pozabljene novorojenke. Prihodnji teden se bo torej v mestu dobro jedlo, dobro pilo in s poezijo veselilo! Vabljeni. Liljana Klemenčič Nogomet Drava in Zavrč naprej, Stojnci blizu temu Stran 12 Rokomet Zmagi proti Veliki Gorici in Barnbach Koflachu Stran 12 Atletika Sprejem za atletske šampione Stran 13 Kikboks Ptujčani in Ormožani pripravljeni na EP Stran 13 Nogomet Začenjajo tudi Podvinča-ni in Videmčani Stran 14 Padalstvo Balta bo na EP branil zlato iz Rusije Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 6. krog Ostali brez točk in trenerja Celje - Zavrč 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Pihler (63.), 1:1 Vrhovec (66.), 2:1 Sunny (85.). CELJE: Hosman, Vrhovec, Kle-menčič, Firer, Miškic, De Sousa (od 84. Mršič), Soria, Težak (od 46. Ahmed i), Klapan (od 67. Sunny), Vidmajer, Pišek. Trener: Simon Rožman. ZAVRČ: Bajza, Antic, Novo-selec, Datkovic, Bogdan, Cvek, Pihler, Polic (od 77. Kokorovic), Glavica, Matjašič, Batrovic (od 73. Zorko). Trener: Ivica Solo-mun. Ponedeljkovo tekmo na Areni Petrol v Celju je spremljalo približno 1.000 gledalcev, ki so videli sploh prvo zmago domače ekipe v tem prvenstvu. »Vesel sem je predvsem zaradi fantov, ki pridno trenirajo, rezultati pa tega niso potrjevali. Že doslej smo si ustvarjali ogromno priložnosti, a žoga enostavno ni hotela v gol. Tokrat so izmed številnih priložnosti izkoristili dve, kar je bilo dovolj za zmago,« je po tekmi povedal domači strateg Simon Rožman, ki pa je ob tem pozabil omeniti kanček sreče, saj so priložnosti zapravljali tudi gostje, med drugim so bili tudi v vodstvu 0:1 ... Zavrčani so tako zabeležili tretji zaporedni poraz, ki je za sabo potegnil nekatere spremembe. V prvi vrsti na - trenerskem mestu, kjer je Ivica Solomun dobil odpoved, enako velja za Luka Bogdana, ki je v Celju slabo izkoristil priložnost igranja na mestu centralnega branilca. Prvič je v završkem dresu zaigral novinec na mestu vratarja, Slovak Pavol Bajza. Prvi polčas ni postregel z dobro predstavo, saj so domačini prvi in edini strel proti golu sprožili v 20. minuti. Zavrč je imel tovrstnih poskusov več (dvakrat Polič, Batrovič), do spremembe rezultata pa ni prišlo. Nogomet • NK Zavrč V Zavrču nikoli ni dolgčas. Po tekmi s Celjem je tako v slovo klubu pomahal dosedanji prvi mož stroke Ivica Solomun. Prvi mož kluba Miran Vuk je pojasnil, zakaj: »Fantje so imeli v pripravah na voljo izjemne pogoje, za njih smo se trudili maksimalno. Tudi rezultati in igre pred prvenstvom so bili dobri kakor tudi sam začetek prvenstva. V zadnjem času pa nam nikakor ne gre, ekipa ne daje tistega, kar bi morala, zato smo se odločili za zamenjavo na trenerskem stolčku. Krivi so le rezultati, ki jih pač ni bilo.« Solomun, ki je Zavrč prevzel lani decembra, je tako že bivši fc\ ¿ Foto: Črtomir Goznik Ivica Solomun se je na klopi Zavrča obdržal devet mesecev. 1. SNL REZULTATI 6. KROGA: Krško - Krka 0:0, Domžale - Gorica 2:3 (1:1), Luka Koper - Rudar 1:1 (0:1), Maribor - Olimpija 0:3 (0:2), Celje - Zavrč 2:1 (0:0). 1. GORICA 6 5 0 1 14:10 15 2. OLIMPIJA 6 4 1 1 13:4 13 3. MARIBOR 6 3 1 2 8:7 10 4. DOMŽALE 6 3 0 3 11:8 9 5. KRKA 6 2 2 2 4:7 8 6. KRŠKO 6 2 2 2 4:7 8 7. CELJE 6 1 2 3 6:8 5 8. RUDAR 6 1 2 3 6:8 5 9.ZAVRČ 6 1 2 3 5:8 5 10. LUKA KOPER 6 1 2 3 7:11 5 Foto: Črtomir Goznik Aleks Pihler (Zavrč) je v Celju ekipo Zavrča popeljal v vodstvo, a to ni bilo dovolj za vsaj remi. Drugi del je bil bolj živahen, nekaj je k temu pripomogla celjska zamenjava Težak - Ahmedi. Prvo priložnost je imel po podaji Vrhov-ca v 48. minuti Ivan Firer, a je bil Bajza uspešnejši, enako kot pri strelu Vrhovca z glavo nekaj minut kasneje. Slovak se je še enkrat več izkazal v 54. minuti, ko je znova poskusil Firer. Za goste je v tem času poskusil Pihler, izkazal se je domači vratar Husma-ni. V 59. minuti je dober prodor in strel uspel Matjašiču, a je imel Husmani srečo in je Solomuna zamenjal Matič strateg, na novega pa pod ha-loškimi obronki ni bilo treba dolgo čakati. To je postal 39-le-tni Srb Slavko Matič. Gre za mladega trenerja, ki slovenski javnosti ni preveč poznan. V času kariere je bil rojeni Obre-novčan branilec, nastopal pa je za OFK iz Beograda, moskovski Spartak, sofijsko Slavijo in njenega mestnega tekmeca CSKA. Nato se je podal v trenerske vode, najprej je deloval v Katarju, kjer je med letoma 2010 in 2014 treniral Al Alili. Pred prihodom v Slovenijo je bil nazadnje trener Napredka iz Kruševca, ki pa mu ga lani ni uspelo obdržati med srbskimi prvoligaši. Nogomet • 1. SNL žogo odbil z nogo. Podjetna igra se je Zavrlu obrestovala v 63. minuti, ko je Matjašič lepo podal do Poliča, ta naprej do Pihlerja, ki je z natančnim strelom goste popeljal v vodstvo - 0:1. Veselje gostov pa je trajalo le tri minute, saj se je domači kapetan Blaž Vrhovec odločil za strel s približno 25 metrov, žoga je pred Bajzo nepravilno od-skočila in končala v mreži -1:1. Izenačenje je psihološko prednost prineslo Celjanom, ki so bili do zaključka tekme boljši tekmec. Hitro za tem se je rezervist Sunny znašel sam pred Bajzo, a je bil ta uspešnejši, podobno kot pri strelu Ahmedija. V 85. minuti pa ni mogel preprečiti drugega zadetka Celjanov: Vrhovec je naprej podal do Firerja na bok, ta je v sredini opazil Sunnyja in mu natančno podal, nigerijski napadalec pa je po številnih zgrešenih priložnostih vendarle pokazal dovolj zbranosti in je prvič letos zadel v polno - 2:1. Gol, ki je Celju prinesel mirnost, Zavr-ču pa številne glavobole ... JM Do dveh sprememb je prišlo tudi v igralskem kadru. Tako se je od haloškega kluba poslovil Luka Bogdan, branilec, ki je branil tudi barve hrvaške mladinske reprezentance. Za Bogdanom je spodbudna pomlad, toda v novi sezoni ga je iz postave izrinil Davor Rogač. Bogdan se je zato ob pomanjkanju priložnosti odločil srečo poiskati drugje. Nov član Zavrča pa je postal Stefan Petrovič, avstrijski nogometaš srbskih korenin, ki je bil nazadnje član avstrijskega Lieferinga, 22-le-tnik se najbolje znajde na položaju desnega bočnega igralca. Za Petrovičem je kljub mladosti že pestra kariera, saj je bil do sedaj med drugim član berlinske Herthe, dunajskega Rapida, Paschinga ter Wiener Neustadta. tp Trenerja je lažje zamenjati kot igralce V tem tednu je prišlo do menjave na mestu trenerja kar v dveh prvoligaših, v Mariboru in Zavrču. Oba odgovorna za kadrovanje v omenjenih klubih, Zlatko Zahovič in Miran Vuk, sta po teh menjavah bolj ali manj jasno povedala, da trenerja nista edina krivca za slabe rezultate, a igralcev pač ne moreta menjati (razlika pri obeh primerih je ta, da je Šimundža sam ponudil odstop). Kaj govori v prid dosedanjima trenerjema? Maribor Vijoličasti so pred sezono v klubu zadržali praktično vse igralce iz lanske sezone, kot okrepitvi sta prišla Gigli in Kabha (pred kratkim še Bajde), a se kot taki nista izkazala. Premalo »sveže krvi« v ekipi se je poznalo že v kvalifikacijah za Ligo prvakov (izpad z Astano), ekipo so načele še številne poškodbe (Rajčevič, Arghus, Stojanovič ...). Nazadnje je na Nizozemsko odšel še Luka Zahovič in krivulja se je obrnila navzdol . Kot napaki bi lahko Šimundžu očitali odstavitev Volaša in Mejača v B-ekipo, s čimer si je - vsaj v primeru napadalca - naredil medvedjo uslugo. Priložnosti so, golov pač ne ... Zavrč Zadnji stavek lahko mirno zapišemo tudi pri Zavrču. Ker trenerji ne morejo zabijati zadetkov, morajo to početi napadalci. A teh pri Zavrču praktično ni! Muslimovič je poškodovan, Zorko ne dobi priložnosti, Tudan je premlad za najtežje izzive, Nunič je moral oditi, Batrovič ni klasičen napadalec ... Če k temu dodamo še problem s »klasično desetko«, ki je Zavrč prav tako nima (Polič se zagotovo bolje znajde na boku, Glavica pa bližje golu), potem so slabši rezultati nekoliko bolj razumljivi. V prvih treh krogih so se te težave na račun trdne obrambe še nekako skrile, zadnje tri tekme so jih razgalile. Završki trener je imel ob tem še dodatno oteženo delo, saj je pred sezono znova dobil v ekipo veliko novincev (podobno je bilo tudi lani pozimi). Ti pa potrebujejo čas za prilagoditev, še posebej to velja v primeru mladih igralcev. Tega časa pa ni imel na pretek ... Ob tem je bil postavljen pred smelo nalogo - loviti vrh lestvice. Res težka kombinacija, ki bi ji bil kos le malokateri strokovnjak ... Solomunu lahko realno očitamo le pomanjkanje vztrajanja igre z Zorkom v konici, ki sicer v prvih treh krogih ni dosegal zadetkov, a je vsaj dobro asistiral soigralcem. Ko je poskusil z Bogdanom v obrambi, se je to izkazalo za napačno. Posledica: oditi sta morala oba ... Jože Mohorič Proti Domžalam tudi s »šok terapijo« »Naloga bo vse prej kot lahka, a naredili bomo vse, da prekinemo črni niz treh zaporednih porazov,« je pred petkovim prvenstvenim srečanjem z Domžalami napovedal pomočnik trenerja Miran Emeršič in dodal: »Igra že doslej ni bila tako slaba, kot kažejo zadnji rezultati, le izkoristek priložnosti je bil slab. Če bomo uspeli v tem segmentu nekaj popraviti, potem lahko računamo na pozitiven rezultat.« Zavrčani bodo v petek nastopili oslabljeni, saj je že od prej poškodovan Muslimovič, novi na spisku so Novosel, Cvek in Polič. Ob tem skrbi završkim nogometašem povzročata še vsaj dva podatka: prvi je njihov slab domači izkupiček (zmage niso dosegli na zadnjih osmih domačih tekmah), drugi pa odličen letošnji gostujoči izkupiček Domžal - tri tekme, tri zmage (Koper, Olimpija, Krka). Jim lahko spodrsne prav v Zavrču? Bo pri domačih delovala »šok terapija« ob menjavi trenerja? JM 1. SNL, 7. krog: Zavrč - Domžale, petek, 21. 8., ob 17.00 v športnem parku v Zavrču 12 Štajerski Šport petek • 12. avgusta 2015 Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog Drava in Zavrč naprej, Stojnci blizu presenečenja Kar ni zmogla peterica prvoligašev, je uspelo Muri Gorica je v 1. ligi nanizala pet zaporednih zmag in kraljuje na vrhu lestvice, a to ji ni veliko pomagalo v 1. krogu Pokala Slovenije na gostovanju v legendarni Fazaneriji. Tam jo je namreč ugnala Mura 05, ki bo konec tedna začela tekmovanje v ... 3. ligi vzhod. Pokalno tekmovanje je tako znova v prvi plan postavilo presenečenje, kar je bolj ali manj stalnica začetnih krogov. Sicer so vsi drugi prvoli-gaši, ki so začeli v 1. krogu, napredovali, posebej prepričljiv je bil velenjski Rudar. Olimpija je napredovala brez boja, saj si domačini v Rogaški Slatini niso mogli privoščiti organizacije tekme »visokega rizika«. Vprašanje je le, koga bi bilo sploh treba varovati z visoko stopnjo pripravljenosti ... Stojnci - Triglav Kranj 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Guberac 61. STOJNCI: Ladic, Vinkovič, Čeh (od 86. Veselič), Priher, Petrovič, Kokot, G. Pernek, S. Meznarič (od 75. Zupanič), P. Meznarič, Komljenovic, Hamer-šak. Trener: Milan Kokot. Uvodni krog pokalnega tekmovanja je Stojncem namenil drugoligaša iz Kranja. Triglav je v letošnje prvenstvo krenil katastrofalno, z dvema porazoma, zato so bili »orli« še toliko bolj motivirani. Za zmago v Stojncih pa so Pokal Slovenije, 1. krog, rezultati: Stojnci - Triglav Kranj 0:1 (0:0), Šampion - Zavrč 0:2 (0:1), Hotiza - Drava Ptuj 1:2 (0:0) - po podaljšku, Ivančna Gorica - Odranci 6:0 (3:0), Fužinar - Krka 1:3 (1:1), Brda - Zarica Kranj 1:4 (1:2), TKK Tolmin - Ankaran 2:1 (0:0), Mura - Gorica 1:0 (1:0), lirija Extra-Lux - Kalcer Radomlje 2:1 (1:1) - po podaljšku, Izola - Farmtech Veržej 2:3 (0:0, 0:0) - po enajstmetrovkah, Tehnotim Pesnica - Rudar Velenje 0:7 (0:1), Rogaška -Olimpija Ljubljana brez boja se morali pošteno oznojiti, domačini so se namreč predstavili v izjemni luči ter tako navdušili okrog 200 gledalcev, ki so jim po tekmi namenili bučen aplavz. V oblačnem vremenu, v začetku drugega dela je celo rahlo deževalo, so bili na tradicionalno odličnem igrišču gostje sicer pričakovano podjetnejši in so si priigrali več priložnosti, toda tudi ru-meno-črni se niso dali. Niso igrali klasičnega »bunkerja«, temveč so skušali »igrati«. Če bi nekaj trenutkov pred koncem Veselič po strelu z glavo, ko so praktično že vsi na tribuni videli zadetek, žoga pa je le za las zgrešila cilj, zadel ... Tudi sicer so si domačini priigrali nekaj obetavnih situacij, toda Komljenovic, Hameršak in G. Pernek niso bili uspešni. Gorenjci so vodilni in s tem odločilni zadetek dosegli po dveh tretjinah tekme, ko je po predložku iz kota zadel Guberac, po tem ko je ostal sam na oddaljenejši vratnici. Stojnčani so kljub temu pu- stili odličen vtis, še posebej ob dejstvu, da so nastopili oslabljeni. Po izpadu iz pokala bodo rumeno-črni lahko tako svoje misli usmerili v superligaško prvenstvo, ki se začne naslednji konec tedna, varovanci Milana Kokota pa veljajo za ene izmed favoritov. Hotiza - Drava Ptuj 1:2 (1:1, 0:0) STRELCI: 0:1 Tomažič Še-ruga (62.), 1:1 Biro (70.), 1:2 Pauko (95.). DRAVA PTUJ: Musič, Perger, Rešek, Roškar, Lonzaric, Krajnc, Lavrinc (od 46. N. Čeh), Tisaj (od 91. Kidrič), Pauko, Horvat (od 65. Monjac), Zbičaj-nik (od 46. Tomažič Šeruga). Trener: Franc Fridl. Nogometaši Hotize, v minuli sezoni prvaki 1. MNL Lendava, so favoritom s Ptuja nudili močan odpor in klonili šele po podaljških. Gostitelji so nastopili brez trojice standardnih igralcev (vratar Žižek, Balažek in Tibaut); tudi gostje niso pričeli v najmočnejši postavi. Čeprav so najprej zapretili domačini preko Damirja Čurina v uvodnih minutah, je večji del prvega polčasa prevladovala ekipa Drave. Najlepši priložnosti za zadetek je imel David Pauko v 18. in 27. minuti, a je bil obakrat nenatančen. Trenerju gostov Fridlu na začetku drugega dela tekme ni preostalo drugega, kot v igro poslati Nastjo Čeha in Davida Tomažiča Šerugo, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj je Drava prevzela pobudo in neprestano oblegala vrata sicer zelo solidnega vratarja Dejana Bogarja. Izkazal se je pri obrambah strelov kapeta-na Ptujčanov Krajnca (51.) in Horvata (56.), a je bil nemočen po izvrstni akciji gostov in natančnem strelu Tomaži-ča Šeruga za zasluženo vodstvo 0:1. Kazalo je, da se gostitelji ne bodo pobrali, toda povsem nenadejano so svojo priložnost izkoristili po hitrem nasprotnem napadu, ko se je povsem sam pred vrati Drave z leve strani znašel Nikolaj Biro in z natančnim ter močnim strelom rezultat poravnal na 1:1. Ta se ni spremenil vse do konca devetdesetih minut, čeprav so gostje prevladovali na igrišču in si močno prizadevali, da bi tekmo odločili že v rednem delu. Imeli so tudi tri lepe priložnosti, toda Monjac je sprožil čez gol (75.), Reškov močan strel je končal v naročju vratarja Bogarja (80.), poskus Denisa Pergerja z glavo (89.) pa je končal tik ob vratnici. Podaljški so bili povsem v znamenju Ptujčanov, saj so domačinom pošle moči. Zadetek odločitve za uvrstitev v 2. krog pokala Slovenije so go- stje dosegli po gneči v kazenskem prostoru Hotize, kjer se je najbolje znašel David Pau-ko in z glavo natančno zadel desni zgornji kot nemočnega vratarja gostiteljev. Rezultat v korist Drave bi lahko bil še ugodnejši, a streli Pergarja (100.) in Tomažiča Šeruga (107.; 119.) niso zadeli cilja. Šampion - Zavrč 0:2 (0:1) STRELCA: Tudan (37.), 0:2 Matjašič (68.) ZAVRČ: Kovačic, Novoselec (od 30. Antic), Mužek, Rogač, Datkovic, Ruano, Pihler (od 60. Pavišic), Kokorovic, Glavica (od 46. Matjašič), Zorko, Tudan. Trener: Miran Emeršič Nogometaši Zavrča so v sredo pod začasnim vodstvom Mirana Emeršiča ru-tinirano opravili nalogo v 1. krogu pokalnega tekmovanja in ugnali člana 3. lige sever iz Celja. Tekmo so odigrali na igrišču z umetno travo, česar Zavrčani sicer niso vajeni. Na tekmi je bil prisoten tudi novi završki strateg Slavko Matič, a tokrat še ni ura- dno sedel na klopi ob igrišču, z Miranom Emeršičem pa sta kljub temu komunicirala. Tekmo so Zavrčani začeli v kombinirani postavi, priložnost so dobili Mateo Mužek, Aitor Ruano, Ed Kevin Kokorovic, Patrik Tudan ter v nadaljevanju mladi Pavišič. »Tekmo smo povsem kontrolirali, o tem najbolje priča podatek, da domačini v celotnem srečanju niso uspeli niti enkrat resneje ogroziti našega gola. Sami smo na drugi strani zadeli v 'pravih' trenutkih, še pred polčasom in v sredini drugega dela, s čimer smo si zagotovili mirno končnico,« je po tekmi povedal Miran Emeršič. V vodstvo je goste pripeljal Patrik Tudan, ki je izkoristil podajo v globino in je žogo spretno potisnil mimo vratarja v gol. Drugi zadetek je padel po podaji iz strani, Jure Matjašič je žogo pričakal na bližnji vratnici in jo z glavo preusmeril v gol. Negativna stvar tekme je poškodba Ivana Novoselca, ki je moral z igrišča že v 30. minuti. jm, tp, nš Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Nogomet • 2. SNL Zmagi proti Veliki Gorici in Barnbach Koflachu VELIKA GORICA - JERUZALEM 28:40 (13:16) JERUZALEM: Balent 1, Šu-talo; R. Žuran 8, S. Radujkovic, M. Kolmančič 4, D. Veselko 7, D. Mesaric 4, D. Bogadi 2, J. Rajšp 2, T. Kosi 7, M. Kavčič 1, D. Ozmec 3, I. Petrovič 1. Trener: Saša Prapotnik. JERUZALEM - HSG BARNBACH KOFLACH 31:27 (15:11) JERUZALEM: Balent, Šutalo; R. Žuran 2, S. Radujkovic 1, M. Kolmančič 7, D. Veselko 5 (3), D. Mesaric 4, D. Bogadi 2, J. Rajšp 3, T. Kosi 1, M. Kavčič 1, D. Ozmec 3, I. Petrovič, G. Grizolt, G. Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik. V tem tednu bodo rokome-taši iz Ormoža odigrali kar tri pripravljalne tekme. Dve sta uspešno že arhivirani, in sicer zmagi proti devetou-vrščeni ekipi Hrvaške Veliki Gorici in proti devetouvršče-ni ekipi Avstrije Barnbach Koflachu. V petek, 21. avgusta, ekipo Jeruzalema čaka še gostovanje v Vidovcu. Napredek v igri Jeruzalema je več kot očiten, čeprav je ekipa ostala brez poškodovanega kapetana Bojana Čudiča (poškodba očesa) in Roka Žurana, ki je na polovici 1. polčasa tekme proti Barnbach Koflachu zapustil igrišče zaradi bolečin v kolenu. Huga je na zadnjih dveh tekmah v vlogi organizatorja igre odlično zamenjal 18-le- Dejan Veselko (RK Jeruzalem Ormož) tni Miha Kolmančič, ki je odlično organiziral igro, ob tem pa dosegel še 11 zadetkov. Po odhodu Jana Gregorca svoje minute na desnem krilu odlično izkorišča Dejan Veselko, ki je na štirih pripravljalnih tekmah dosegel kar 24 zadetkov. Želeti si je le, da takšno formo posojeni rokometaš Velike Nedelje Carrere Optyl obdrži še v prvenstvu. Proti Avstrijcem je do svojih prvih zadetkov v dresu Jeruzalema prišel 19-letni levičar Gal Cirar, posojen iz Velenja. Odlično svoje minute izkoriščajo člani reprezentance mlajših kadetov, letniki 1998 in mlajši. Tilen Kosi je proti Veliki Gorici dosegel kar 7 zadetkov, Miha Kavčič postaja vse pomembnejši kolešček v obrambnem mehanizmu ekipe, Dominik Ozmec pa zaenkrat spada poleg Veselka med največja presenečenja pripravljalnega obdobja. Svoj delež bodo ob pravem času dostavile še »stare sablje«: Siniša Ra- dujkovic (najstarejši igralec NLB leasing lige), Danijel Mesaric (eden najboljših krožnih napadalcev elitne lige), Tomislav Balent, Rok Žuran (bivši slovenski repre-zentant), Gregor Grizolt (obrambni specialist), David Bogadi in Jaša Rajšp. Jeruzalem Ormož bo znova mešanica izkušenj, mladosti ter navsezadnje kakovosti in bo zagotovo mešal štrene ekipam iz zlate sredine lestvice, mogoče pa še kateremu izmed nedotakljive triperesne deteljice - Celju, Velenju, Mariboru. V klubu so se tudi dogovorili, da na posojo k sosedom iz Velike Nedelje odidejo nekateri letniki 1997 in 1998, ki v članski ekipi Jeruzalema ne bi dobili prepotrebne mi-nutaže. To so Matic Topo-lovec, Dejan Kociper, Vid Lukman, Timon Grabo-vac, Boštjan Žižek Cvetko. Bodo pa omenjeni fantje igrali za Jeruzalem v 1. mladinski ligi. Uroš Krstič Triglav pri Aluminiju, Drava v Veržeju Konec tedna se bo nadaljevalo prvenstvo v 2. ligi, ki sta ga uspešno začeli tudi ekipi Aluminija in Drave. Obe sta v prvih dveh krogih osvojili štiri točke, kar je odlično izhodišče za nadaljevanje. Ptujčani bodo v soboto ob 17. uri gostovali v Veržeju, kar bo vse prej kot lahka naloga. Obe ekipi imata za sabo skorajda identičen začetek sezone v prvenstvu (4 točke), med tednom pa sta igrali pokalna srečanja s podobnim izkupičkom - napredovanje po podaljških (Drava) oz. enajstmetrovkah (Veržej). »Znova želimo odigrati borbeno srečanje, ob tem pa moramo za uspeh odpraviti čim več napak iz prejšnjih srečanj. Če nam bo to uspelo, je vse mogoče,« je povedal trener Drave Franci Fridl. 2. SNL, 3. krog: Farmtech Veržej - Drava Ptuj, sobota, 22. 8., ob 17.00 v Veržeju Kidričani bodo v nedeljo ob 17. uri na svojem stadionu pričakali ekipo Triglava. Obe ekipi sta v zadnjih letih prehodili podobno tekmovalno pot (vrh 2. lige, skok v 1. ligo), začetek nove sezone pa je bolje uspel Aluminiju. »Triglav bo zagotovo pripotoval zelo motiviran, saj želi popraviti slab vtis iz uvoda, ko je osvojil le eno točko. Tudi mi pa imamo svojo računico in bomo naredili vse, da pred svojim občinstvom zmagamo,« je povedal trener Aluminija Damijan Romih. Priprava obeh ekip na tekmo pa je bila vendarle različna: Aluminij je imel med tednom čas za treninge, Kranjčani so v sredo v Stojncih igrali pokalno srečanje. JM 2. SNL, 3. krog: Aluminij - Triglav Kranj, nedelja, 23. 8., ob 17.00 v Kidričevem petek • 14. avgusta 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Atletika • SP za veterane Atletika • Slavnostni sprejem v AK Ptuj V Lyonu tekmovalo več kot 8.000 veteranov Sprejem za atletske šampione Po končani tekmovalni karieri se vedno več atletov odloči nadaljevati svoje aktivnosti in se kasneje udeležujejo različnih veteranskih tekmovanj. Lyon je med 4. in 16. avgustom bil središče veteranske atletike, saj je v tem francoskem mestu potekalo svetovno prvenstvo veteranov. O popularnosti veteranske atletike priča podatek, da je bilo prijavljenih več kot 8.000 tekmovalcev, kar je absolutni rekord. Slovenijo je zastopalo 24 atletov in atletinj, ki so osvojili štiri medalje. Med našimi predstavniki sta bila tudi častni član Atletskega kluba Ptuj Marko Sluga in Brani-mir Komel. Slednji je tokrat nastopil v kategoriji M50 v teku na 3000 metrov z zaprekami in je na koncu osvojil 6. mesto. Gre za zelo dober dosežek, saj je v tej disciplini startalo kar 25 izmed 33 prijavljenih tekačev. Komel je dosegel čas 11.01.08 - s tem rezultatom bi na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji osvojil 2. mesto, kar zgovorno priča o napredku svetovne veteranske atletike. Marko Sluga je uvrščen v starostno skupino M80 in je v Lyonu nastopil v štirih disciplinah. V suvanju krogle je bil četrti, peti mesti je osvojil v metu kopja in skoku v višino, medtem ko je bil v metal-skem peteroboju šesti. V tej združeni disciplini je dosegel 3689 točk, kar predstavlja slovenski državni rekord. Ob tekmovanju se je Marko Sluga kot delegat Slovenije udeležil tudi svetovne konference World Masters Atletics. Na njej sta bila najvažnejša sklepa reorganizacija z racionalizacijo poslovanja, naslednje svetovno veteransko prvenstvo v atletiki leta 2018 pa so podelili španski Malagi. David Breznik 9. Aninski tek v Cirkulanah Lep odziv, dobri rezultati Konec julija je v Cirkulanah potekal tradicionalni Aninski tek, že deveti po vrsti. Na njem se je letos skupaj pomerilo 76 tekačev, 60 v moški in 16 v ženski konkurenci. Proga je bila speljana krožno, krog je meril 2,35 km. Moški so tekli tri kroge, ženske pa dva. Vsak udeleženec je prejel spominsko majico ter malico in napitek, najboljši v posameznih kategorijah pa so prejeli denarne in praktične nagrade ter pokale. Najhitreje je progo med moškimi pretekel Tadej Grilc, ki je za to porabil 26 minut in 21 sekund. Pri dekletih pa Helena Javornik (20,59). Rezultati: moški absolutno: 1. Tadej Grilc (Koroški atletski klub), 2. Blaž Orešnik (AK Ormož), 3. Leon Bedrač (AD Štajerska) ... kategorija M1 (letniki 2001 in mlajši, 3 tekmovalci): 1. Blaž Vozlič ... kategorija M2 (letniki 1998 in mlajši, 5 tekmovalcev): 1. Ivan Jakup ... kategorija M3 (letniki 1980 in mlajši, 21 tekmovalcev): 1. Najboljša trojica v absolutni moški konkurenci Ptujska atletika ima trenutno eno najbolj, če že ne najbolj nadarjeno generacijo v zgodovini Atletskega kluba Ptuj, ki je bila letos v mlajših in starejših mladinskih starostnih kategorijah uspešna na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Na slednjih so izstopali predvsem trije atleti Veronika Domjan, Maja Bedrač in Grega Pavlovič. Prva je osvojila srebrno medaljo na EP za starejše mladinke na Švedskem, in sicer v metu diska (z novim državnim rekordom 56,63 m), druga je bila tudi na članskem balkanskem prvenstvu. Maja Bedrač je bila na SP za mlajše mladinke v Kolumbiji v skoku v daljino tretja, zmagala pa je v Tbilisi-ju na olimpijskih igrah evropske mladine. Grega Pavlovič je v tej sezoni naredil velik napredek in je v Caliju v teku na 200 metrov z osebnim rekordom 21.82 v izredno močni konkurenci osvojil 26. mesto. Vsi ti fantastični rezultati so bili dober povod, da so se v klubu odločili za pripravo sprejema za svoje atletske šampione - ta je v sredo potekal v športni dvorani Campus na Ptuju. Na njem so njihove uspehe v svojih nagovorih pozdravili predsednik AK Ptuj Aleksander Lorenčič, predsednik strokovnega sveta pri AZS Martin Steiner, podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek in častni član AK Ptuj Milan Cimerman. Po uradnih nagovorih je Aleksander Lo-renčič podelil posebne pla- Tadej Grilc, 2. Blaž Orešnik, 3. Leon Bedrač ... kategorija M4 (letniki 1965 do 1979, 17 tekmovalcev): 1. Dejan Preindl, 2. Bojan Vozlič, 3. Branko Kmetič ... kategorija M5 (letniki 1964 in starejši, 14 tekmovalcev): 1. Branko Lehner, 2. Slavko Ku-mek, 3. Franjo Kolarič ... občani občine Cirkulane (7 tekmovalcev): 1. David Hamer-šek, 2. Matevž Štumberger, 3. Robert Šprah ... ženske absolutno: 1. Helena Javornik (Maribor), 2. Loreta Kmet (Ljubljana), 3. Barbara Pliberšek ... kategorija Ž1 (3 tekmovalke): 1. Klara Kriopec . kategorija Ž3 (3 tekmovalke): 1. Loreta Kmet ... kategorija Ž4 (6 tekmovalk): 1. Helena Javornik ... kategorija Ž5 (4 tekmovalke): 1. Jožefa Antolič ... občanke občine Cirkulane (3 tekmovalke): 1. Mira Petrovič . najmlajša tekmovalka: Barbara Kropec (2005); najstarejša tekmovalka: Lojzka Bratuš (1939); najmlajša tekmovalca: Blaž Vozlič in Jan Forštnarič (oba 2002); najstarejši tekmovalec: Polde Dolenc (1931). UR Peterica iz AK Ptuj, ki je na tekmovališčih poskrbela za velike mednarodne uspehe: Aleš Bezjak, Maja Bedrač, Grega Pavlovič, Veronika Domjan in Gorazd Rajher kete Veroniki Domjan, Maji Bedrač in Gregi Pavloviču, prav tako pa njihovima trenerjema Gorazdu Rajher-ju in Alešu Bezjaku, ki sta zelo zaslužna za vse vrhunske rezultate mladih atletov. Omenjena peterica je nato v sproščenem vzdušju odgovorila na nekaj vprašanj voditelja prireditve, med odgovori sta najbolj izstopala odgovora Domjanove in Raj-herja, ki sta napovedala napad na normo za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Riu De Janeiru. Z napredkom lahko odlični metalki diska to tudi uspe, prav tako pa bosta nove najboljše znamke napadala tudi Be-dračeva in Pavlovič. Vse atlete in trenerja so obiskovalci sprejema večkrat nagradili z bučnimi aplavzi, kar jim bo dodatna spodbuda za nadaljnje delo. V glasbenem delu je nastopila Pihalna godba Markovci. David Breznik Kikboks Ptujcani in Ormozani pripravljeni na evropsko prvenstvo Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije potujejo na evropsko prvenstvo v kikboksu, ki bo od 23. do 30. avgusta potekalo v mestu San Sebastian v Španiji. Na tekmovanju bo pod vodstvom predsednika Kickboks zveze Slovenije Vladimirja Sitarja odpotovalo 44 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov. Selektor Bojan Korošec je iz KBV Ptuj v reprezentanco vpoklical Laro Vuzem Vaj-da, Nino Duh, Timija Sitarja, Patrika Šuleka, Dejana Duha, Timija Pungar-ška in Gašperja Mlakarja Valentina, iz KBV Ormož pa Žana Tomažiča in Nejca Korotaja. Tekmovalci KBV Ptuj so se v domačem klubu intenzivno pripravljali v drugi polovici julija in v avgustu. Bili so tudi na končnih pripravah reprezentance, ki so pretekli konec tedna potekale v Olimju. Zadnji teden se znova pripravljajo v klubu ter v petek odpotujejo v Španijo. Vladimir Sitar, predsednik Kickboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Po končanem državnem prvenstvu in nastopih na mednarodnih tekmovanjih, predvsem na tekmah za svetovni pokal v Innsbrucku in Riminiju, je selektor izbral člane reprezentance, ki so se po klubih začeli pripravljati na najpomembnejši nastop v letošnjem letu. Imeli smo kar nekaj skupnih priprav in treningov reprezentance. Po poročanju trenerjev in preverjanju njihovih sposobnosti pričakujem dobre nastope na letošnjem Evropskem prvenstvu. Na Ptuju smo tudi letos delali zelo intenzivno in verjamem v dobre nastope naših tekmovalcev. Z dobrimi borbami ter malo sreče upam, da bomo prišli iz Španije s kakšno medaljo, kar bi bil velik, velik uspeh v napovedani močni konkurenci okrog 1600 tekmovalcev. Vsekakor pa gredo naši mladi tekmovalci predvsem nabirat dragocene izkušnje in zadovoljni bomo, če bodo dali vse od sebe in se dobro borili ter pokazali napredek v borbi -ne glede na končni rezultat.« Franc Slodnjak Ptujska ekipa je največ priprav opravila v domačem klubu. Foto: Franc Slodnjak 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. avgusta 2015 Nogomet • 3. SNL - sever Padalstvo • EP v Bolgariji Začenjajo tudi Podvinčani in Videmčani Balta bo branil zlato Ta konec tedna svoje nastope začenjajo tudi tretjeligaši. Za nas bo vsekakor najbolj zanimiva 3- SNL - sever, kjer bosta nastopala dva predstavnika MNZ Ptuj: Podvinci Be-tonarna Kuhar in Videm. Lani sta v tej konkurenci nastopala tudi Drava (sedaj drugoligaš) in Bistrica (izpadla), Gerečji vasi pa se v dodatnih kvalifikacijah ni uspelo uvrstiti med tretjeligaše (napredovale so Brežice). Podvinčani že imajo izkušnje s 3- ligo, Videmčani pa so popolni novinci. Kljub temu čete Primoža Goršeta ne gre jemati »z levo roko«, saj je moštvo glede na lani ostalo praktično nespremenjeno in s tem dobro uigrano. Kljub temu v klubu poudarjajo, da je njihov primarni cilj obstanek v ligi. V uvodu se bodo rumeno-ze-leni podali v bližnji Lenart, kjer bodo v soboto gostovali pri domačemu moštvu AjDAS. Podvinci Betonarna Kuhar so lani osvojili izjemno 3. mesto, letos pa bo ta cilj težko ponovljiv. Moštvo je namreč pomlajeno, odhodov je bilo več kot Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (v rumenih dresih) bodo letos premierno nastopali v 3. ligi - sever. prihodov. Omenimo še, da so v Podvincih pokrili tribuno, ki bo tako nudila precej večje udobje, predvsem v primeru slabega vremena. Podvinci bodo v 1. krogu doma gostili ekipo Šmarja pri Jelšah. Sicer pa se obeta sila zanimiva in verjetno tudi dokaj izenačena liga. Praktično edini favorit za naslov je Maribor B, ki pa tudi v primeru naslova zaradi predpisov NZS ne more napredovati v 2. ligo. V krog favoritov vsekakor lahko uvrstimo dolgoletna drugo-ligaša Dravinjo in Šmartno, nevarni pa bodo bržkone tudi Dravograjčani in igralci Šam-piona. Prav gotovo pa se tudi v tej sezoni obeta kakšno presenečenje, kar je praktično stalnica nižjih lig. Mitja Lah, predsednik Pod-vincev Betonarne Kuhar: »Cilji v novi sezoni so povezani z uvrstitvijo v zgornjo polovico lestvice. Resnično upam, da nam bo uspelo, saj smo ekipo precej pomladili. Bilo je precej odhodov, ki pa smo jih zakrpali s prihodi mladih igralcev iz lastnega pogona in okoliških klubov. Kljub temu menim, da smo sestavili konkurenčno ekipo, res pa je, da bo lanska sezona zelo težko ponovljiva.« Renato Bračič, predsednik Vidma: »Zavedamo se, da smo novinci v ligi, zato so naši cilji povezani zgolj z obstankom v ligi, kar je največkrat cilj vseh novincev. Moštvo se ni veliko spremenilo glede na lani, jedro je ostalo skupaj in verjamem, da bomo tudi v 3. ligi igrali dobro. Vsekakor pa moramo tekmece še spoznati, nato pa bomo šele jasno videli, kam lahko sežemo.« tp Nogomet • NK Podvinci Betonarna Kuhar Na tekme vabijo tudi z novo tribuno »Zaradi težav z nepopolnim kadrom smo v pripravah prikazali zelo različne predstave. Na njih se je videla naša neui-granost, na nekaterih tekmah smo prejeli absolutno preveč zadetkov,« je v uvodu povedal Miran Ljubec, ki bo tudi v letošnji sezoni v Podvincih vihtel dirigentsko (beri: trenersko) palico. Mesec in pol so v Podvincih reševali kadrovsko sestavo ekipe, ki je glede na lansko postavo ostala brez sedmih bolj ali manj standardnih igralcev. Klub so zapustili Be-lšak, Frangež, Kuserbanj, Po-žegar, Naric, Osterc in Kajzer, ki so večinoma odšli igrat ali v Avstrijo ali v nižjeligaške klube. Tudi v obratni smeri so v Podvincih naredili veliko prometa: iz Drave so na posojo prišli Žiga Šoštarič, Žan Zamuda Horvat in Aleš Her-cog, iz Malečnika Klemen Kelc, iz Gerečje vasi Miha Leben in iz Aluminija Denis Hreljič. Ob tem sta se prvi ekipi pridružila dva mladinca Matic Krajnc in Tibi Pihler, medtem ko je iz druge domače ekipe prišel Rok Svenšek. O osnovnih ciljih za sezono 2015/16 trener Miran Ljubeč pove: »Naša želja je, da bi po- Foto: Črtomir Goznik Miran Ljubec, trener Podvinci Betonarna Kuhar Nogomet • Pokal Keime Nogomet • Mlajše selekcije Pokal je ostal v Zgornji Polskavi Poletni festival glasbe in športa se je za nogometaše Zgornje Polskave končal sanjsko, saj takega uspeha niso pričakovali. Na sobotnem finalnem dnevu so premagali vse tekmece in drugič v zgodovini osvojili prestižno lovoriko največjega amaterskega članskega turnirja pri nas - Super pokal Kelme 2015. Zmagovalcem bo podjetje Patrick sport iz Ljubljane, ki je tudi generalni zastopnik in uvoznik blagovne znamke Kelme, podarilo komplet dresov. Posebne nagrade sta bila deležna tudi dva nogometaša Zgornje Polskave: Matic Miložič, ki je bil najboljši strelec turnirja, in Aljaž Kobale, ki je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja, saj ni prejel nobenega zadetka. Pokal za fairplay je pripadel ekipi NŠ Hajdina. V revijalni tekmi so se pred- stavili mladi nogometaši iz Zgornje Polskave in navdušili s pristopom in všečno igro. Tudi tokrat jo je ob koncu zagodlo vreme, tako da organizatorji žal niso mogli izpeljati boksarskega tekmovanja. Kljub temu je bilo na podelitvi in še po tem zelo živahno. Za dobro voljo je poskrbela skupina Pajdaši. Rezultati: NŠ Hajdina - DTV Zgornja Polskava 0:2, DNK Atletiko Šentilj - Avt Grubelnik Polskava 0:0, NŠ Hajdina - Avt Grubelnik Polskava 1:2, DTV Zgornja Polskava - DNK Atletiko Šentilj 3:1, DNK Atletiko Šentilj - NŠ Hajdina 3:0, DTV Zgornja Polskava - Avt Grubelnik Pol-skava 1:0. Končni vrstni red: 1. DTV Zgornja Polskava 2. AVT Grubelnik Polskava 3. DNK Atletiko 4. NŠ Hajdina UR 1. SML REZULTATI 3. KROGA: Krka - Aluminij 1:2 (0:0), Krško -Koper 1:2 (0:2), Bilje - Domžale 0:3 (0:2), Bravo Publikum - VOC Celje 1:0 (0:0), Veržej - NOGA Triglav 0:3 (0:3), Gorica - Rudar Velenje 4:0 (1:0), Šampion - Interblock 1:2 (1:1), Maribor - Olimpija 1:0 (0:0). 1. DOMŽALE 2 2 0 0 8:0 6 2. NOGA TRIGLAV 2 2 0 0 7:1 6 3. MARIBOR 2 2 0 0 3:1 6 4. INTERBLOCK 2 1 1 0 2:1 4 5. KOPER 2 110 2:1 4 6. BRAVO PUBLIK. 2 110 1:0 4 7. GORICA 2 1 0 1 6:3 3 8. OLIMPIJA LJ 2 10 1 2:1 3 9. VOC CELJE 2 10 1 3:3 3 10. ALUMINIJ 2 1 0 1 2:3 3 11. KRŠKO 2 0 11 1:2 1 12. KRKA 2 0 1 1 1:2 1 13. BILJE 2 0 11 0:3 1 14. ŠAMPION 2 0 0 2 2:6 0 15. RUDAR VELENJE 2 0 0 2 1:6 0 16. FARM. VERŽEJ 2 0 0 2 0:8 0 KrKa - Aluminij 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Križan (56.), 1:1 Janc (71.), 1:2 Križan (82.) iz Rusije Najboljše evropske padalce v času od 22. do 28. avgusta čaka nastop na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Na njem bo nastopila sedmerica Slovencev, ki bo branila ekipno in posamično zlato iz prejšnjega EP v Rusiji. Na EP bo sicer nastopilo okrog 150 padalcev in padalk iz 20 držav, med njimi bo v skokih na cilj tudi močna reprezentanca Slovenije. V njej bodo nastopili Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan med člani, Maja Sajovic med članicami in Tanja Zdjelar med mladinkami. Selektor je Drago Bunčič. Pomemben člen ekipe je Ptuj-čan Peter Balta, ki se je pred dvema letoma v Rusiji z ekipo in med posamezniki okronal z dvema zlatima medaljama. »Spomin na Rusijo je še vedno živ, toda pred nami je novo tekmovanje in razmišljamo le o njem. V zadnjem mesecu smo delali zelo dobro, lepa popotnica pa je tudi zmaga na zadnjem tekmovanju pred odhodom v Bolgarijo, kar nas navdaja z optimizmom. Toda treba je biti previden, krog ekip za najvišja mesta je zelo širok, mi si želimo predvsem skoke brez večjih napak, največ pa je v glavah, ki so na 'pravi frekvenci'«, je nekoliko skrivnostno razgrnil karte Peter. jm, sta novili uspešno lansko sezono, ki je našemu klubu prinesla zgodovinski uspeh. Vem, da bo konkurenca zelo izenačena, tako da bo odločala vsaka tekma. Realno je naš cilj uvrstitev okrog petega mesta.« V uvodnem krogu 3- lige sever bo ekipa Podvinci Betonarna Kuhar to nedeljo ob 17.30 na svojem stadionu, ki ima novo pokrito tribuno za kakšnih 300 gledalcev, gosti Šmarje pri Jelšah. V majhnem, a zelo dobro organiziranem klubu si vsekakor želijo uspešen začetek tekmovanja. David Breznik 1. SKL REZULTATI 3. KROGA: Krka - Aluminij 2:1 (2:0), Šampion - Interblock 1:2 (1:2), Maribor - Olimpija Ljubljana 0:4 (0:2), Bilje - Domžale 2:1 (0:0), Bravo Publikum - Celje 1:1 (1:0), Gorica - Rudar Velenje 0:0, Veržej - NOGA Triglav 2:2 (1:1), Krško - Koper 2:0 (0:0). 1. KRŠKO 2 2 0 0 4:0 6 2. KRKA 2 2 0 0 3:1 6 3. NOGA TRIGLAV 2 110 5:3 4 4. GORICA 2 110 2:1 4 5. MARIBOR 2 1 0 1 7:5 3 6. ALUMINIJ 2 1 0 1 4:2 3 7. OLIMPIJA LJ. 2 10 1 4:3 3 8. DOMŽALE 2 1 0 1 3:2 3 9. INTERBLOCK 2 1 0 1 2:2 3 10. BILJE 2 10 1 2:3 3 11. BRAVO PUBLIK. 2 0 2 0 3:3 2 12. CELJE 2 0 1 1 2:3 1 13. FARM. VERŽEJ 2 0 11 2:4 1 14. KOPER 2 0 11 2:4 1 15. RUDAR VELENJE 2 0 11 1:7 1 16. ŠAMPION 2 0 0 2 2:5 0 Krka - Aluminij 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Trščinar (5.), 2:0 Majcen (17.), 2:1 Medved (48.) Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 7. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Domžale; SOBOTA ob 17.45: Rudar - Maribor; NEDELJA ob 17.00: Krka - Luka Koper, Gorica - Krško; NEDELJA ob 17.45: Olimpija - Celje. 2. SNL PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Farmtech Veržej - Drava Ptuj, Zarica Kranj - Šenčur, Roltek Dob - Kalcer Radomlje, TKK Tolmin - Ankaran; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Triglav Kranj. 3. SNL sever PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Fužinar - Radlje; SOBOTA ob 17.30: Dravinja - Brežice 1919, AjDAS Lenart - Videm, Šampion - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 17.30: Podvinci Betonarna Kuhar - Šmarje pri Jelšah, Maribor B - Mons Claudius, Šmartno 1928 - S. Rojko Dobrovec. Tenis • Turnir mladih na Ptuju Ta teden na Ptuju poteka zanimiv teniški dogodek, v Termah Ptuj se na turnirju serije Tennis Europe (TE) merijo mladi iz celotne Evrope v kategoriji U-12. Turnir ima oznako 3. kategorije. Teniški živ-žav v Termah bo vrhunec dosegel ob koncu tedna, ko bodo na sporedu zaključni boji najboljših. V teh bo med posamezniki nastopilo tudi nekaj Slovencev (Maja Zu-cchiati, Jon Lan Suntar, Lun Obrul), še več pa med dvojicami, kjer bomo lahko spremljali tudi srečanja s »ptujsko« udeležbo iz domačega TK Terme Ptuj (Nika Strašek, Nina Pliberšek, Taja Lončarič). Bovling • Ptuj Open 2015 Od 22. do 29. avgusta bo v Bowling centru Ptuj potekal največji letošnji turnir, Ptuj Open 2015. Gre za turnir, na katerem lahko nastopijo registrirani in neregistrirani igralci. Polfinale in finale bo na sporedu v soboto, 29. avgusta, od 19. ure dalje. Prijavnina za šest iger (toliko se jih igra v eni rundi) je odvisna od termina igranja in znaša od 20 do 30 evrov. Skupni nagradni sklad turnirja znaša kar 1400 evrov, razdelilo pa si ga bo 12 najbolje uvrščenih (1. mesto 300 evrov, 2. mesto 250 evrov, 3. mesto 200 evrov ...). Organizatorji bodo podelili tudi številne praktične nagrade (bowling krogle, bowling čevlji), prejeli pa jih bodo štirje najbolje uvrščeni neregistrirani igralci ter najboljša ženska v kvalifikacijah. Več informacij o turnirju najdete na spletni strani http://ptuj-open.webnode.com Kasaške dirke v Ljutomeru Letošnji sedemnajsti tekmovalni dan kasaške sezone bo znova potekal na hipodromu v Ljutomeru. Domači klub je pripravil osem točk sporeda z izjemno zanimivimi dirkami. V kvalifikacijah za državno prvenstvo 3-letnih kasačev (13. 9. v Ljutomeru) se bo na 2100 metrov dolgi stezi pomerilo enajst konjev (kar sedem iz KK Ljutomer ter trije iz KK Stožice Ljubljana in eden iz KK Komenda). Odvijala se bo tudi tradicionalna dirka za pokal Pomurskega sejma, saj bo v dneh od 22. do 27. avgusta v Gornji Radgoni KŽS - AGRA, kjer bo na 3100 metrov dolgi stezi tekmovalo osem 3- do 14-letnikov. V rejski dirki 4-letnih ljutomerskih kasačev bo sedem konjev (2100 metrov), zadnja dirka pa bo tudi tokrat namenjena francoskim kobilam - šest jih bo nastopilo na 3100 metrov dolgi stezi. Prva dirka se bo pričela ob 15.15. DB, JM, NŠ petek • 21. avgusta 2015 Naše prireditve Štajerski 15 Prvi festivalski dan, 26. avgusta, bo dan nostalgije in spominov. Kako bi pozabili pesmi Stoj še dolgo, Ptuj ponosni, Stari kočijaž, Tebi, Slovenija in mnoge druge, ki so že davno ponarodele? Viže prvega desetletja festivalskega dogajanja v preobleki ansamblov Ekart, KGB Kvintet, Ognjeni muzikanti, Petka, Ptujski kvintet, Vera in Originali, Štrk, Vikend in Trio Nejca Kastelica. Pridružite se nam in skupaj bomo izbrali najboljšo festivalsko melodijo prvega desetletja. Drugi festivalski dan, 28. avgusta bo finale 14 najboljših slovenskih ansamblov festivala NZG Ptuj 2015 in bo postregel z glasbenimi uspešnicami jutrišnjega dne. Za nagrade se bodo potegovali naslednji ansambli: Amadeus, Azalea, Fantje izpod Lisce, Jerneja Kolarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli dolenjci in Žargon. V revijalnem delu bo za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Dvodnevna prireditev bo ob vsakem vremenu v minoritskem samostanu ob 19.30. Vstopnica za dvodnevni ogled je 16 evrov, vsak posamezni dan pa 11 evrov. Kupite jih lahko v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj in na kopališču ptujskih Term. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe, pohitite, količina vstopnic je omejena. Biti na 46. festivalu N ZG^Ptuj i 2015 nastope 26 ansamblov bo poseben privilegij. MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ w 1. VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979) v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30 (iCS* : -J.:* J1&.JL. *JS m --m^ m * i F^l IžTSmmiflTH Ptuj _1205_I J 5STNA OBČINA PTUJ MM ribor 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 14. avgusta 2015 Ptuj • Sedmi festival Glasba v kloštru Izpostavili bodo slovensko glasbeno tradicijo Od sobote, 22. avgusta, do srede, 26. avgusta, bo v prostorih Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju že sedmi festival Glasba v kloštru. Kot je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, z letošnjim festivalom v ospredje postavljajo prevečkrat zapostavljeno slovensko glasbeno tradicijo in komorno muziciranje malo drugače. „V tujini namreč, predvsem v nemško govorečih državah, glasbo, ki je tema letošnje GVK, in tradicijo cenijo in spoštujejo tudi v akademskih krogih. Tako poznajo tudi študijske programe iz glasbe, ki jo bomo dodobra spoznali z udeleženci letošnje GVK. Seveda govorimo o tradicionalnih slovenskih plesih posameznih regij, ki jih vsi več ali manj poznamo pod izrazom »folklorni plesi«. Program bo tako sestavljen iz tradicionalnih slovenskih otroških pesmi in tradicionalnih plesov Štajerske, Prekmurja, Bele krajine, Rezije, Zilje in drugih. Mentorji sekcijskih vaj na festivalu bodo učitelji ZGŠ na Ptuju. Gostujoča mentorja pa bosta harmonikar Matjaž Balažic in Foto: Arhiv šole Utrinek z lanskega šestega festivala Glasba v kloštru Rok Hojan. Matjaž Balažic je akademski glasbenik s širokim glasbenim obzorjem, ki redno Festival Glasba v kloštru „Glasba v kloštru je že prepoznaven ptujski festival, katerega osnovno poslanstvo je dodatno poletno izobraževanje otrok z uporabno vsebino. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da so otroci navdušeni nad takšnim načinom dela, skozi katerega sproščeno spoznavajo nova znanja, utrjujejo obstoječa znanja, kot so branje not, branje par-titure, igranje po posluhu, prav tako pa pridobivajo dragocene izkušnje iz komorne in orkestrske igre, zato festival zapuščajo samozavestnejši in pripravljeni na novo šolsko leto," pove ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. koncertira v Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Italiji in seveda Sloveniji, kjer je letos kot solist na klasični harmoniki dočakal tudi debi z orkestrom slovenske filharmonije. Je večkratni prvonagra-jenec državnih in mednarodnih tekmovanj (nazadnje TEMSIG 2014). Kot dolgoletni član KUD Beltinci ima velike izkušnje na področju glasbe folklornih plesov, intenzivno se ukvarja tudi z argentinskim tangom (Quintet Piazzolleky), poustvarja pa še francosko mussete (Duo Matjaž), swing (The Flat Hats) in novo glasbo (SLO A3). Rok Hojan pa je eden izmed najbolj vsestranskih slovenskih kon- trabasistov. Je dolgoletni član najbolj priznanega folklornega društva KUD Franceta Marolta. Kot kontrabasist sodeluje še s KUD Beltinci in KUD Turnišče. Etno glasbo z vseh koncev sveta izvaja oziroma je izvajal v zasedbah Capobanda, Terrafolk in Veški dečki. Rok Hozjan se poglobljeno posveča argentinskemu tangu (Quintet Piazzolleky) in tudi jazzu in popu, zato svoje znanje popularnih žanrov izpopolnjuje na Koroškem deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu," vsebino letošnjega festivala predstavlja Klavdija Zorjan Škorjanec. Na večernih koncertih se bodo predstavili mentorji, gostje in aktivni udeleženci festivala. Trio Matjaž, ki ga sestavljajo Matjaž Balažic, Matjaž Antončič in Rok Hozjan, bo na koncertu 25. avgusta predstavil slovenske ljudske plese v novi preobleki, okrašeni s prvinami jazza in jazz manouche ter latinsko ameriških ritmov. Festival se bo končal z večernim zaključnim koncertom, ki bo 26. avgusta in na katerem bodo skupaj z mentorji zaigrali vsi udeleženci festivala. Zaplesali pa bodo tudi člani KUD Beltinci. Festival je s 1.906 evri podprla tudi MO Ptuj. MG Ptuj • Poletje se končuje s poezijo in vinom Dovolite poeziji vst Ptujsko poletno festivalsko dogajanje se prihodnji teden Dnevi poezije in vina. Dnevi poezije in vina bodo med 26. in 29. avgustom zavili v verze ne samo Ptuj, ampak tudi njegovo okolico - celo na Avstrijskem in Hrvaškem se bo čutil letošnji festivalski utrip. Tokrat je festival prvič del pesniške platforme Versopolis, stičišča enajstih pomembnih evropskih pesniških festivalov, ki spodbuja mobilnost perspektivnih evropskih pesnikov iz različnih držav, veča število njihovih prevedenih del in dostopnost poezije na splošno ter vključuje novo in že obstoječe občinstvo v kreativni proces. V fokusu bo letos sodobna poezija, ki nastaja v nizozemskem jeziku. Zastopala jo bosta po dva pesnika iz Belgije in dva iz Nizozemske, zato se bo festival začel s štiridnevno nizozemsko-slovensko prevajalsko delavnico v soboto, 22. avgusta. Dnevi poezije in vina letos prinašajo pisano dogajanje po vsej Sloveniji pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji, kjer bo pod naslovom Trenutki jasnim v soboto, 22. avgusta, v koroškem Šentvidu na Glini potekal celodnevni pesniško-vinski program s slovenskimi in mednarodnimi gosti. Tradicionalni Večeri pred Dnevi bodo 25. avgusta potekali na šestih že znanih in kar treh novih prizo- Letošnje Dneve poezije so na tiskovni riščih po vsej Sloveniji, zgoščen festivalski program pa bo potekal med 26. in 29. avgustom na osrednjem prizorišču na Ptuju. Tam poleg nenadomestljivih velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in drugega programa prvič pripravljajo tudi sklop dogodkov s petimi perspektivnimi avtorji platforme Versopolis in več novih zasebnih branj na doslej še neodkritih ptujskih kotičkih. Prav tako Dnevi poezije in vina Majšperk • Domačini obnovili kapelico sv. Roka na Ptujski Gori Domačini se trudijo za ohranitev nemih pričevalcev zgodovine Dan po Marijinem prazniku na Ptujski Gori je bilo v tem romarskem središču ponovno slovesno. Domačini so namreč pred zobom časa rešili kapelico sv. Roka. Obnovljeno so nato ptujskogorski patri na rokovo nedeljo, 16. avgusta, tudi blagoslovili. Kot je bilo povedano pred blagoslovom, je na vseh poteh, ki vodijo k ptujskogorski baziliki, mogoče zaslediti znamenje ali kapelico. Na zahodnem in vzhodnem delu kraja Ptujska Gora sta postavljeni kapelici, na severnem in južnem križa. Tako na zahodnem robu naselja stoji t. i. Pečnikova kapelica iz časa po prvi svetovni vojni. Nekaj desetletij starejša je kape- FOTO: Matjaž Ivančič lica sv. Roka na vzhodnem robu naselja, ki je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Zadnjo obnovo je kapelica doživela pred skoraj 20 leti. A zob časa jo je začel ponovno najedati, tako so domačini in farani obnovili razpadajočo fasado in temelje, namestili nova jeklena vrata, novo preobleko pa so nadeli tudi svetniku. Material je financirala občina, delo pa so prostovoljno opravili domači mojstri. Kapele in križi, ki niso samo verski simboli, temveč pričevalci naše dediščine, so bili postavljeni z razlogom, bodisi za srečno vrnitev iz vojne, bodisi v zahvalo, da so se hčerke srečno poročile (Hajškova kapela v Makolah). Zakaj je bila zgrajena kapela sv. Roka, domačini ne vedo. Sicer pa je sv. Rok pri-prošnjik zoper kugo, kačji pik, kolero, bolečine v kolenih in nogah... V prihodnje domačini načrtujejo še obnovo t. i. Flogar-jevega križa na severni strani cerkve in Vedlinkin križ, nato pa še t. i. Pečnikovo kapelico. Mojca Vtič Bukovci • Iz osebne kronike 90 let Franca Šmigoca 8. avgusta je visok življenjski jubilej - 90 let - dočakal Franc Šmigoc iz Bukovcev, po domače Fluharov. Starejši domačini ter okoličani ga poznajo kot veselega muzikanta in dobrega keramičarja. Danes 90-letni možakar je osnovno šolo obiskoval v Mar-kovcih. Pri očetu se je izučil za čevljarja. Še preden je dopolnil 18 let, so ga vpoklicali v nemško vojsko. Tistih časov se spominja z grenkim priokusom. To je bil čas trpljenja, grozot in lakote. Proti koncu vojne je bil v ruskem ujetništvu. Domotožje in težo grenkih trenutkov je preganjal z igranjem na harmoniko. Iz fronte in ujetništva se je srečno vrnil po štirih letih. V Bukovcih si je ustvaril dom in družino. Z ženo Nežo sta se jima rodili dve hčeri: Marija in Silva. Kot mladega očeta ga je življenjska pot ponesla v tujino. Ko se je v zrelih letih vrnil iz tujine, je odprl keramičarsko dejavnost, ki jo je opravljal do upokojitve. Dedka Franca danes v jeseni življenja razveseljujejo vnuki Katja, Primož, Andraž in Mojca ter pravnuki Klemen, Jan in Ula. Življenje Franca Šmigoca je zaznamovalo bogato glasbeno ustvarjanje. Tako kot čevljarskega poklica se je tudi muziciranja učil pri svojem očetu. Glasbene teorije ga je naučil takratni mar-kovski organist Josip Kegl. Mladi Franc je poprijel za harmoniko, skladal melodije, pisal pesmi in ustanovil svoj ansambel - Ansambel Franca Šmigoca. Zaradi odhoda v tujino je ansambel prenehal delovati. Kasneje je ponovno ustanovil ansambel, imenoval se je Echolete. Igrali so doma in v tujini, polnili dvorane in navduševali občinstvo. Svoje glasbeno znanje je z veseljem prenašal na mlajše rodove, zlasti na nečaka Janeza Bezjaka in na številne druge mlade glasbene zanesenjake iz domače vasi. Od leta 1947 pa vse do konca delovanja Godbe na pihala Bukovci je bil njen aktivni član, na začetku klarinetist, kasneje trobentar. Praznovanje 90. rojstnega dne, ki ga je slavljenec preživel v krogu družine in prijateljev, je bilo eno samo presenečenje ter v znamenju glasbe, predvsem s strani nekaterih njegovih še živečih članov ansambla. Na ded-kovo harmoniko je zaigral tudi vnuk Primož ob spremljavi svojih prijateljev iz glasbenih vrst. MZ Foto: zasebni arhiv petek • 14. avgusta 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 373 V VEIRU IM DÉíW VČASIH SE opiti v vaš svet končuje z dvema festivaloma: 46. festivalom narodno-zabavne glasbe in 1S. festivalom konferenci v Muzikafeju predstavili Aleš Šteger, Anja Kovač in Stanka Vauda Benčevič. letos še bolj širijo svoj program na vizualno področje in prinašajo kar šest različnih razstav. Letošnja častna gosta bosta Milan Dekleva kot domači in ameriška pesnica C. D. Wright kot tuja častna gostja. Ob tej priložnosti bo izšel dvojezični izbor Deklevove poezije Darwin gre v jedilnico/ Darwin goes dining v prevodu Andreja Pleterskega in prva pesniška zbirka C. D. Wright v slovenskem jeziku z naslovom Skritost. Kot odmev lanske- ga švedskega fokusa bo izšla tudi antologija sodobne švedske poezije z naslovom Tvoj glas je moj in pa seveda dvojezične knjižice s poezijo vseh festivalskih pesniških gostov, ki jih je letos skupaj s častnima gostoma dvajset. Izbrala sta jih selektorja Staša Pavlovic in Matthias Goritz, prihajajo pa iz petnajstih svetovnih držav od Kostarike do Turčije in pišejo v šestnajstih jezikih. Na vinskem oltarju ter treh Hudih pokušnjah se bo letos pod SKl * j MtaOetfc«, DARWIN GRE V JEDILNICO DARWIN GOING DINING TVOJ GLAS JE MOJ Foto: jš Pri založbi Beletrina so v okviru letošnjih Dnevov poezije izdali pesniški zbirki obeh častnih gostov, pesmi lanskoletne prevajalske delavnice (švedska poezija), pet trojezičnih izdaj pesnikov projekta Versopolis (original, angleški in slovenski prevod) ter dvojezične knjižice pesniških gostov (original in slovenski prevod). Foto: jš vodstvom Staše Cafuta Trček in Jožeta Rozmana predstavilo nič manj kot 18 vinarjev, od tega 15 iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in trije iz vinorodnega okoliša Primorska. Vsi skupaj bodo poskrbeli za nepozabno enološko doživetje na pesniških večerih v čarobni atmosferi Ptuja, prestolnice poezije. Da je letošnje festivalsko dogajanje izjemno pestro, kaže že programska knjižica na kar 56 straneh. Težko je v kratek sesta- vek zajeti vso pestrost letošnjega ptujskega pesniškega srečanja, saj se bo poleg poezije, ki bo prisotna na vsakem koraku, tudi na nekaterih novih, doslej neznanih prizoriščih starega mestnega jedra, dogajala tudi glasba, likovna umetnost, gledališki nastopi, gotovo bo eden od trajnih letošnjih dogodkov poimenovanje povezovalne ulice med Vrazovim in Slovenskim trgom po lani umrlem pesniškem velikanu Tomažu Šalamunu, vabila bosta staro mesto in grad, ponujala se bodo porizorišča v okolici Ptuja ... Skratka - dnevi poezije bodo preželi celotno mestno življenje, če jim boste le dovolili, da vstopijo tudi v vaš svet. Pa čeprav samo v obliki poležavanja na ležalnikih pred Muzikafejem ... Koga bodo gostili letošnji Dnevi poezije in vina? Častna gosta sta ameriška pesnica C. D. Wright in Slovenec Milan Dekleva, gostje Luis Chaves (Kostarika), Olga Hapejeva (Be-lorusija), Mary Jo Bang (ZDA), Azad Ziya Eren (Turčija), Monica Pavani (Italija), Judith Nika Pfeifer (Avstrija), Marjan Strojan (Slovenija), Amarjit Chandan (VB / Pandžab) in Patricia Goodrich (ZDA), v fokusu bodo Hester Knibbe (Nizozemska), Jan Baeke (Nizozemska), Geert van Istendael (Belgija) in Maud Vanhauwaert (Belgija), v okviru projekta Versopolis pa se bodo Ptujčanom in vsej Sloveniji pred- stavili Justyna Bargielska (Poljska), Vytautas Stankus (Litva), Gjoko Zdraveski (Makedonija), Par Hansson (Švedska) in Ivan Šamija (Hrvaška). Ker ptujsko pesniško srečanje že v imenu povezuje poezijo z vinom, omenimo, da se bo na vinskem oltarju ter treh Hudih pokušnjah letos pod vodstvom Staše Cafuta Trček in Jožeta Rozmana predstavilo nič manj kot 18 vinarjev, od tega 15 iz vinorodnega okoliša Štajerska in trije iz vinorodnega okoliša Primorska. Vsi skupaj bodo poskrbeli za nepozabno enološko doživetje na pesniških večerih v čarobni atmosferi Ptuja, prestolnice poezije. jš Kidričevo-Pacug • Humanitarna akcija Taluma, Boxmarka in občine Brezplačno letovanje za 212 otrok Podjetji Talum in Boxmark Leather sta skupaj z občino Kidričevo med počitnicami omogočili brezplačno enotedensko letovanje 212 otrokom svojih sodelavcev v mirnem in zelenem zalivu Pacug, med Fieso in Strunjanom. Kot so pojasnili v Talumu, so se za brezplačno letovanje otrok zaposlenih sodelavcev odločili, ker verjamejo, da je bivanje v koloniji za otroka vstop v samostojnost in izkušnja, ki je ne bodo pozabili. Iz podobnih razlogov so se že tretje leto zapored za letovanje otrok svojih sodelavcev odločili tudi v Boxmarku. Enotedensko brezskrbno letovanje, ki je bilo za mnoge prvo samostojno »po-čitnikovanje«, so organizirali v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ima registrirano dejavnost za letovanje otrok in ustrezne namestitvene kapacitete. Na brezplačno letovanje so povabili otroke od drugega do devetega razreda osnovne šole. Kot so pojasnili na občini Kidričevo, je vprvem terminu, od 23. do 30. julija, v Pacugu letovalo 96 otrok, od tega 50 iz Boxmarka in 41 iz Taluma, pet otrok pa po uspešni prijavi na razpis občine Kidričevo. V drugem terminu, od 19. do 26. avgusta, pa na slovenskem Primorju še vedno letuje 116 otrok, od tega jih je 65 iz Taluma, 50 iz Boxmarka, eden pa iz prijave na razpis občine Kidričevo. Zagotovili so nam, da otroke in mladostnike na letovanju spremljajo strokovno usposobljeni, odgovorni, strpni in prijazni ljudje različnih izobrazbenih profilov, kar predstavlja neprecenljivo bogastvo znanja in izkušenj ter omogoča vzpostavljanje pristnih medsebojnih odnosov. Otroci so na letovanju razdeljeni v skupine po spolu in starosti, temu pa je prilagojen tudi program v posamezni skupini, otroci pa skupaj s spremljevalcem vzgojiteljem prebivajo v hišicah z 8, 10 ali 12 posteljami, s tuši in sanitarijami. Mladi počitnikarji, ki so se že vrnili z letovanja v prvi skupini, so bili zelo navdušeni in med drugim povedali, da so se imeli zelo lepo in so neizmerno uživali. Vzgojitelji so poskrbeli za aktivne počitnice, ob morskih užitkih so ustvarjali različne izdelke na delavnicah, tekmovali v športnih igrah in se preizkušali v raznih družabnih igrah. Poleg tega so se z ladjico odpeljali tudi na izlet v Piran, obiskali pa so jih tudi pravi potapljači, ki so poskrbeli za praktični prikaz potapljanja, v katerem so se lahko preizkusili tudi otroci. Kot je povedala ena od vzgojiteljic, je prednost skupinskega letovanja v tem, da se otroci naučijo, kako je treba delovati v skupini, poleg tega pa postanejo tudi samostojnejši in redoljubni. V času letovanja pa so se med otroki spletla številna prijateljstva, morda tudi kakšna simpatija, zato je bilo slovo toliko bolj čustveno. Vsekakor pa so bili pozitivni tudi odzivi med zaposlenimi v Talumu, Boxmar-ku in občini Kidričevo. -OM 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 14. avgusta 2Q15 Filmski kotiček V ki nocentri h C i n e p l exx Razuzdanka Vsebina: Amy je pri rosnih devetih letih od očeta prejela dokaj realističen nasvet: mo-nogamija ni realistična. Te globoke modrosti se kakšnih 23 let kasneje trdno drži in ljubimce menjava hitreje kot spodnje hlačke. Njeno živo nasprotje je štiri leta mlajša sestra, ki od nekdaj prisega na resno zvezo, poroko in družino. Amy je sicer uspešna mlada ženska, ima dobro službo, stanovanje za znoret, je simpatična, polna energije in moški jo obletavajo. Ko v službi dobi nalogo, da napiše dolg članek o športnem zdravniku lokalne slavne košarkaške ekipe, pa naleti na osebo, ki ji bo svet obrnila na glavo ... Kot vemo, so žanr filmske komedije v ZDA v zadnjem desetletju ali dveh 'ugrabili' stand-up komiki. S tem seveda ni nič narobe, škoda je morda le, da ta oblika filmske komedije prevladuje na račun drugih, ki so zdaj zato morda v odhajanju. Kakorkoli že, zaradi bliskajočih energij, ki jih mora stand-up komik sevati in metati na občinstvo, to počne tudi, kadar nastopi v filmu. Spomnimo se zgolj prvih filmov Jima Car-reyja. Če vse drugo v takšnem filmu ni podrejeno neskončni žogi energije glavnega junaka oz. junakinje, se film seveda sesuje v ravno črto na zaslonu za srčni utrip. Žal je film Ra-zuzdanka tipični primer tega. Gre za prvi film Amy Schumer, sicer relativno slavne stand-up komičarke, in film ima vse značilne prej omenjene lastnosti takšne komedije. O vsebini in poteku zgodbe seveda ni smiselno izgubljati besed, saj sta tako generični, da bolj ne bi mogli biti. Ženska, ki očitno spada med tiste, ki jih je preveč gledanja Seksa v mestu uničilo, ker niso dojele, da je to zgolj ženska pravljica, fantazija in ne resnično življenje, pač spozna natanko to, zato se pokesa, odreši jo moški, širša družba jo sprejme nazaj vase in poročni zvonovi donijo nad hiškami, polnimi otrok. Film je torej, kot se pač za 'prevratniške' komedije spodobi, vse prej kot to. Je klasična moralka, ki pridno reklamira konservativne vrednote, brez katerih se družba resnično sesuje, pa čeprav so v nasprotju z našimi biološkimi imperativi. No, vsaj na prvi pogled. Imperativ nadaljevanja vrste ima pač prednost. Vse lepo in prav, če bi struktura filma delovala, ampak že ne deluje. Zagotovo bi se film dalo brez težav in morda celo z užitkom pogledati na TV, toda za kinematografe je neprimeren. Scenarij, režija, prizori, vzdušje, vse je neverjetno dolgočasno. Za nobenega od likov nam ni mar, avtopilotska zgodba se mukoma prebija od ene točke do druge in se komaj privleče do konca, prizori, ki naj bi bili čustveni, so frigidni in im-potentni, kriza v tretjem dejanju za lase privlečena, še bolj pa sprava glavnih junakov na koncu. Škoda za takšen sistemski spodrsljaj, saj je sicer glavna igralka Amy Schumer prijetno simpatična in bi jo bilo lepše videti v boljšem filmu. Matej Frece Trainwreck Igrajo: Amy Schumer, Bili Hader, Brie Larson, Tilda Swinton, Randall Park, Method Man, Matthew Broderick, Marisa Tomei, LeBron James, Mike Birbiglia, Ezra Miller Režija: Judd Apatow Scenarij: Amy Schumer Žanr: romantična komedija Dolžina: 125 minut Leto: 2015 Država: ZDA Tačke in repki . Srčna glistavost pri psih - II. del Nadaljevanje iz prejšnje številke Srčne gliste lahko dosežejo velikost do 30 cm in predstavljamo si lahko, kakšen problem nastane, ko jih 100 na enkrat povsem napolni krvne žile in tako močno ovira krvni obtok. Seveda so v tej fazi bolezni klinični znaki izrazitejši: psi težko dihajo, nimajo energije, so zelo žalostni in neješči, vendar se pogosto dogaja, da se omenjeni klinični znaki pripišejo boleznim srca in se pravilna diagnoza postavi šele po smrti živali, če je bila izvedena obdukcija. Važna je pravočasna in pravilna diagnostika bolezni. Obstajajo serološki testi krvi, ki so zanesljivi do 75 %. Diagnoza se postavlja tudi s pregledom periferne krvi pod mikroskopom, kjer lahko najdemo žive mikrofilarije. Zanimivo je, da se mikrofilarije najdejo v periferni krvi živali v večernih oziroma zgodnjih jutranjih urah, čez dan jih ne najdemo. Periferno kri dobimo pri vbodu v uho živali in zadostuje že ena kapljica. Z odvzemom krvi iz večjih žil na tačkah živali ne moremo potrditi dirofilarije. Odrasle zajedavce pri močno ivadiranih živalih lahko odkrijemo z RTG-slikanjem srca in pljuč, res pa je, da moramo imeti kvaliteten RTG-aparat in pacient ne sme biti prevelik. Zdravljenje že bolnih, se pravi okuženih živali je zapleteno in naporno za pacienta, vendar v veliki večini uspešno, predvsem če smo bolezen odkrili dovolj zgodaj, tako da srce in velike krvne žile niso preveč polne dirofilarij. Problem pri zdravljenju je ta, da zdravila uničijo odrasle srčne gliste, ki so bile pritrjene v steno srca. Zaradi zdravila le te popustijo, niso več pritrjene in jih krvotok odplakne v večje žile. V takem primeru lahko pride do popolne zamašitve pomembnih žil in do trenutne smrti pacienta. In to se na žalost dogaja, tako da obstaja pri močno invadiranem pacientu kar velika verjetnost, da pride do nenadne smrti med zdravljenjem, čeprav se je kužek počutil zelo v redu. Najvažnejša je pri omenjeni bolezni preventiva. Zelo pomembno je poskrbeti za pravilno uporabljeno preventivo in na tak način preprečiti nastanek bolezni. To lahko Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. storimo zelo uspešno in zelo enostavno. Treba je vedeti, da zdravila zoper dirofilarijo ne delujejo preventivno za vnaprej, temveč delujejo in so učinkovita takrat, ko jih pravilno apliciramo oziroma uporabimo. Navedel bom čisto praktičen primer. Ko se vrnemo z morja oziroma območja, kjer je bolezen razširjena, apliciramo svojemu kužku na kožo na vratu ampulo z vsebino preparata stronghold ali advocate v ustrezni koncentraciji, odvisni od teže živali. Tako smo zanesljivo preprečili razvoj bolezni tudi v primeru, če je naš kuža imel smolo in ga je pičil okužen komar. Ampule moramo pravilno aplicirati na kožo živali, pri tem razmakniti dlako, saj če smo pri tem površni, zdravilo ne bo ustrezno delovalo. Zdravilo vsekakor uniči mikrofilarije, če so v podkožju, kamor jih je vnesel komar. Preparat ni škodljiv, tudi če smo ga uporabili pri neokuženi živali, saj se uporablja tudi za zatiranje bolh, glistavosti, uši, ušesnih garij, demodexa in drugih zajedavcev. Za preventivo dirofilarije torej zadostuje enkratna aplikacija zdravila po prihodu z morja. Lahko pa uporabimo tudi tablete milbemax, milprazon ali druge, za katere poskrbimo, da jih žival poje. Omenjena zdravila dajejo lastniki svojim psom, ki živijo na ogroženih območjih, redno enkrat mesečno od aprila do novembra. V bistvu je preventiva zelo zelo enostavna, le spomniti se moramo nanjo, biti moramo dosledni pri pravilni rabi zdravila in tako lahko enostavno in zanesljivo preprečimo morebitne resne težave. Vsem lastnikom kužkov, ki jih skrbi, ali so njihovi ljubljenčki morebiti okuženi z dirofilarijo, svetujem, da obiščejo svojega veterinarja in se pogovorijo o preventivnem testiranju zoper bolezen in preventivnem pregledu periferne krvi. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Zdravstveni nasveti Z gibanjem do zdravja Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) potrebujejo odrasli za ohranjanje in krepitev zdravja vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. To lahko dosežete, če ste zmerno intenzivno telesno dejavni po 30 minut vsaj 5 dni v tednu ali pa visoko intenzivno telesno dejavni po 25 minut vsaj 3 dni v tednu. Seveda lahko tudi kombinirate telesno dejavnost obeh intenzivnosti. Vsaj dvakrat tedensko pa je treba izvajati tudi vaje za krepitev velikih mišičnih skupin. Če nimate možnosti biti telesno dejavni toliko minut naenkrat, lahko skupno količino razdelite na več manjših sklopov, ki naj ne bodo krajši kot 10 minut. Če želite doseči še boljše učinke na zdravje ali pa zmanjšati dejavnike tveganja (prekomerna telesna masa, povišan krvni tlak, povišan sladkor v krvi, povišane maščobe v krvi), povečajte količino telesne dejavnosti do 300 minut zmerno intenzivne ali pa 150 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Starejši Za starejše od 65 let veljajo enaka priporočila kot za odrasle, dodana pa so še naslednja priporočila: osebe s slabšo gibljivostjo naj izvajajo vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj 3 dni v tednu. Osebe, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo dosegati priporočil, naj bodo telesno dejavne v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem. Otroci in mladostniki (od 5 do 17 let) Otroci in mladostniki potrebujejo za zdrav razvoj dnevno vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti. Večina telesne dejavnosti naj bo aerobne. Visoko intenzivna telesna dejavnost vključno z vajami za krepitev mišic in kosti naj bo vključena vsaj trikrat tedensko. Aktiven življenjski slog Aktiven življenjski slog pomeni več kot samo doseganje priporočil za telesno dejavnost. Pomembno je, da tudi čim bolj zmanjšate čas, ko sedite oziroma ste telesno nedejavni in izkoristite vsako priložnost za gibanje. Aktiven življenjski slog pomaga Kako živeti aktiven življenjski slog? Če do sedaj niste bili telesno dejavni ali pa je minilo že veliko časa, začnite počasi in napredujte postopno, tako pri intenzivnosti kot tudi pri času trajanja. Karkoli je boljše kot nič! Začnete lahko s hojo 10-15 minut dnevno in si postavite cilj pol ure zmerno intenzivne telesne dejavnosti dnevno. Izberite tiste aktivnosti in športe, ki so vam užitek in zadovoljstvo in jih boste z veseljem izvajali. V prostem času se izogibajte posedanju pred televizorjem in računalnikom. Če na delovnem mestu veliko sedite, vsako uro vstanite in naredite nekaj vaj za sproščanje mišic. Izkoristite dnevne aktivnosti za telesno dejavnost! Med odmorom v službi ali popoldne pojdite na sprehod, vrtnarite, sami operite avto, peljite psa na sprehod, pri pospravljanju in čiščenju poslušajte glasbo in zraven še malo potelovadite, v službo pojdite peš ali s kolesom, če lahko, ali pa izstopite z avtobusa nekaj postaj prej, avto parkirajte dlje stran od službe ali opravkov, namesto dvigal uporabljajte stopnice, med gledanjem televizije lahko telovadite ... Previdnostni ukrepi: načelo uravnotežene vadbe Za doseganje čim boljših učinkov na zdravje in počutje je pomembno, da s telesno dejavnostjo enakomerno ohranjamo oziroma povečujemo VZDRŽLJIVOST, MOČ in GIBLJIVOST. To pomeni, da moramo poleg zmerno in visoko intenzivne telesne dejavnosti izvajati še vaje za krepitev mišic in vaje za raztezanje.(Vir: http://www.dndi-slovenija.net/) Pred. Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn. Foto: Črtomir Goznik Pred. Uroš Zeleznik, dipl. zn., mag. zn. petek • 21. avgusta 2015 Za kratek čas Štajerski 19 3131 ŠPORTNICA NAD 18. LET VARSTVO ZIMZELENA POPEVKA AMERIŠKA VESOLJSKA UPRAVA RIMSKA BOGINJA JEZE ONDREJ NEPELA SESTAVIL EDI KLASINC NAS KIPAR (ERIK) VIDEZ OBRAZA ARABCI V ŠPANIJI PRODAJALEC OLJA SUROVEŽ CITRONA HRVAŠKO NASELJE OB KOLPI SESTAV VEČ VRVI, VRVIŠČE HRVAŠKI PEVEC (GORAN) EGIPČANSKI BOG PLODNOSTI gKtLM-Ptf - y ' STVARNOST, RESNIČNOST OTON ŽUPANČIČ KRIČANJE UJEDA SRŠENAR NAREZANA KRMA, REZANICA SODNI ZBOR IZDELOVALEC HARMONIK (MARTIN) GROBOST URŠKA JURIČ KOZMET. SENČILO ZA OBRAZ NEJVEČJI HRVAŠKI ZALIV BOTER MIŠIČAST PES GLAVNI FILMAR OSTER PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU VEVERICI PODOBEN SESALEC JOŽE ARKO ZLATO JABOLKO i00 m2 MUSLIM. SVETA KNJIGA KADILEC PIPE ITALIJANSKI KRAVJI SIR PESNIK IND. BOJNA TROFEJA OTOK NA JADRANU TRNAT GRM FRAJTONAR GLOBOKA NEZAVEST SLAVKO GRUM TRAVNIŠKA RASTLINA SLAP NEDA UKRADEN PIKAJOČA ŽUŽELKA AVSTRALSKI NOJ ŠALJIVA IGRA NAŠ PEVEC (MILAN) REJEC ČEBEL KAREL ERBEN POZIV K REDU, ŠOLSKA KAZEN AZIJSKA PALMA TRAHIKARP ŽIVAL ŽENSKEGA SPOLA STEPSKI POLOSEL PEVEC PRI GAŠPERJIH (DANILO) MOČNO PROTIBO-LEČINSKO ZDRAVILO UGANKARSKI SLOVARČEK: ANTIČ = slovenski pesnik (Ivo), BRA = italijanski kravji sir, LOVKO = slovenski kipar (Erik), ONAGER = stepski polosel, OZALJ = hrvaško naselje ob reki Kolpi, TROL = slovenski pevec (Milan), TRAMAL = močno protibolečinsko zdravilo, TUPAJA = veverici podoben sesalec, VISOKA ŽUMARA = azijska palma trahikarp. -Iblubji 'ue^n| 'jefeuo 'BOjlUBS 'BJBLUnZ B^OSjA 'UjlUOdO 'JB|9q90 '|OJJ 'nU 'HIUOO^S 'juuf 'qBJ 'd|B>1S 'OjJUB 'Bjq 'Bi 'BiBdnj 'BS9J 'J9SE9J 'LUn>j iJ9UJBA>j 'jSOAOJnS 'B^JOjUBS ">1!U9iUC»1 'JBi|0 'jJABOI 'ZBJZj 'O^AO| :0UABJ0p0y\ '3>|NVZId>l 3! A3HS3d Zetale • Evropska prostovoljna služba privabila Grkinjo, Armenko in Španca S prostovoljci do nove blagovne znamke in turistične zlozenke Slovenija ima v svojem turističnem sloganu, da je naša dežela zelena. In ravno to značilnost so izpostavili tudi Španec Jose, Armenka Isabella in Grkinja Mina, ki že slaba dva meseca v okviru evropske prostovoljne službe delujejo v Žetalah pod okriljem TD Žetale. »Slovenija je resnično zelena dežela, povsod so drevesa, tudi pokrajina je zelo lepa. Tako sem na izletih po Sloveniji posnel več kot 100 fotografij in z veseljem se bom spominjal teh doživljajev,« je povedal Španec Jose. In medtem ko veljajo Španci za odprte in tople ljudi, veljamo Slovenci za njihovo nasprotje. »Tudi jaz sem si mislil, da Slovenci niso pretirano zgovorni, vendar tukaj sem v družbi mladih in se veliko pogovarjamo ter družimo,« je še povedal. Armenka Isabella pa je opazila, da je v tem delu zelo malo turistov. »Ko smo obiskali prestolnico, Piran ali Bled, sem se počutila, kot bi bila v kateri drugi državi, povsod je bilo polno turistov. Sicer pa mi je bil najlepši Bled. Že pred časom sem brala članek o naravnih lepotah sveta, in ko smo obiskali Blejski vintgar, sem spoznala, da je tisti članek omenjal ravno to naravno znamenitost,« je povedala Isabella, ki si je za opravljanje prostovoljske službe izbrala program TD Žetale, ker je ta razgiban, je pojasnila, na drugi strani pa je priznala, da je delo tudi naporno. Raznolikost programa je všeč tudi Grkinji Mini, ki je v tem času posnela že približno 4000 fotografij, delček teh pred- stavilja tudi v Klubu ptujskih študentov. Ob tem pa je sodelovala tudi pri izdelavi izdelkov v okviru blagovne znamke Dih (Darila iz Haloz), ki je plod TD Žetale in prostovoljcev, prebivalce in obiskovalce prestolnice pa je Grkinja razveseljevala z deljenjem pozitivnih misli. nas vodi neki projekt skupaj s prostovoljcem. Lucija ima preko Vukovo domačijo, ki je etnografski muzej, torej da počistijo domačijo, uredijo vrt. Alenka vodi projekt Darila iz Haloz, to je linija ročno izdelanih izdelkov. Z izdelki, kot so sivkine palčke, uokvirjeni herbariji, kozmetične torbice, nakit, smo tudi že bili na več sejmih. Ob tem nameravamo še urediti pohodno ekološko pot - PEP v Žetalah, in sicer da gremo po poti in postavimo informativne table ter klopce,« je ključne dejavnosti izpostavila Jana Lonča-rič. Ob tem pa prostovoljci skupaj s člani pripravljajo še delavnice. V Centru interesnih dejavnosti Ptuj so priredili delavnico javnega nastopanja, predstavitev evropske prostovoljne službe, kot omenjeno pa bodo priredili tudi razstavo fotografij Mine iz Grčije. Priredili pa so tudi aktivnosti za žetalske otroke, v okviru katerih so se učili angleškega jezika, brali pravljice, si poslikavali obraze, izdelovali vetrnice itd. Sicer pa bo končen produkt prostovoljskega dela tudi poleg že omenjene blagovne znamke tudi nova informativna zloženka, ki bo prevedena v angleški, in zaradi bližine Rogaške Slatine tudi v ruski jezik. Mojca Vtič KMXT€-»0 www.karatedoptuj.com Prostovoljci Mina iz Grčije, Španec Jose in Armenka Isabella navdušeni nad zeleno Slovenijo. Z evropskimi prostovoljci do konkretnih izdelkov in podjetniških idej Prostovoljci bivajo v Žetalah v lovskem domu, usmerjajo pa jih tri koordinatorke Alenka Mlakar, Lucija Butolen in Jana Lončarič, vse članice društva. »Vsak izmed S treningom KARATEJA pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju... Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 5. leta naprej. Za informacije o vpisu nas lahko pokličete na telefonski številki 041 699 639 Andrej www.aerobika.net ©mrm AEROBIKE Foto: MV 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 21. avgusta 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (18.) Perzepolis, eno glavnih mest cesarstva Kakšnih 70 kilometrov od Shiraza leži eno glavnih mest perzijskega cesarstva, imenovano Perzepolis. Zgodnji ostanki segajo celo v 6. stoletje pred Kristusom, kompleks pa sestavlja več kraljevih palač, zakladnic, ceremonialnih soban in stebrišč. Administrativna središča so bila tiste čase Suza, Babilon in Ekbatana, zato so Perzepolis uporabljali največ za praznovanje novega leta, ko so ga obiskali predstavniki različnih kraljestev. In ta dan sta ga obiskala tudi dva Štajerca. Ker je takšen zgodovinski koncept posamezniku zelo težko razumeti, sva se pridružila organizirani skupinici z vodnikom, ki nam je pripravil izobraževalni izlet po ruševinah. Midva sva bila edina tujca, zato so z nama seveda spet delali v rokavicah in tako sta nama šofer in vodnik vedno znova prinašala vodo in čaj. Ko se pelješ iz Shiraza, moraš nujno mimo 'koranovih vrat', kjer sta bila stoletja dva ogromna korana, ki ju je moral vsak popotnik poljubiti. Tega mi seveda zdaj nismo storili, se pa goreči verniki še vedno poslužujejo tega običaja. Ena izmed fascinantnih stvari v Iranu so njihove vstopnine. Za vse stvari so vstopnine približno iste in tudi listki imajo čisto enako podobo. Tako kot v palači z vrtovi Naranjastan sva tudi vstop v Perzepolis plačala bora dva evra, pa čeprav je vladarski kompleks v tem smislu gotovo vreden stokrat več. Čez deset let bodo to verjetno pogruntali tudi oni ... Kompleks je dal zgraditi Darej II, ki ga iz zgodovine mi bolje poznamo po grško-per-zijskih vojnah. Zanimivo je, da Perzijci niso poznali suženjstva, tako kot npr. Rimljani ali Egipčani, ampak so za vse svoje delo prejemali tudi pošteno plačilo. Posledično se je v Perziji gradilo in obnavljalo veliko hitreje OVEN J (21.3. - 20.4.) Cas v sebi skriva potrebo po motivaciji in odločnosti. Drzno boste stopali naprej po svoji poti. Učili in pilili se boste v diplomaciji, kiju boste potrebovali. Na delovnem mestu se vam odpirajo izzivi in priložnosti. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami. V strast. BIK (21.4. - 20.5.) Delo bo tisto, ki vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite boljprožni in v naravni obliki boste i vitamine. CD" Kraljeva zakladnica so danes le ruševine kot drugod, pa tudi notranjih razprtij je bilo manj. Kompleks meri približno 14 hektarjev površine, obzidje pa je merilo v višino do 14 metrov. Ob tem so uporabili tudi nekaj novosti pri gradnji: kamnite bloke so povezali z železnimi sponami; zaradi potresov so niveliranje temeljev zagotovili z zapolnjevanjem lukenj s prstjo in kamenjem; dele pomembnejših prostorov pa so celo pleskali. In to vse pred 2.000 leti. Tudi če nisi neki zgodovinski fanatik, se te takšni podatki morajo dotakniti, sploh takrat, ko se sredi kupov do potankosti obdelanega kamenja sprašuješ, kako so sploh lahko sestavili te ogromne in težke kamnite bloke. Sodobni inženirji so ugotovili, da lahko kompleks z lahkoto zdrži potrese celo do 7. stopnje po Richterju, pa čeprav so stebri visoki tudi 20 metrov. Naš vodnik nam je potrpežljivo vse razlagal, medtem pa sta se v našo skupinico vrinili tudi dve Italijanki, ki sta vlekli na ušesa. Šli sta nam na živce, ker sta neprenehoma govorili in skakali v besedo, drugače bi ju človek še trpel. Rinili sta se tudi drugim skupinam, dokler ju niso vodniki nakurili stran. Če Perzijec česa ne mara, je to gotovo 'šlepanje' k drugim. Tudi o tem smo imeli predavanje v kombiju. V Perzepolisu je leta 1971 potekala tudi razkošna parada v sklopu praznovanja 2.500-letnice monarhije v Iranu, ki jo je priredil zadnji iranski šah Mohamed Reza Pahlavi. Takrat se je praznovanja udeležilo več kot 200 državnikov iz vsega sveta, med njimi tudi naš bivši predsednik Tito. Ker smo bili še zgodnji, smo si šli ogledat tudi Nekropolis, ki predstavlja sistem grobnic, vklesanih v skalo. Tu naj bi spali perzijski vladarji Darej II, Xerxes in Artaxerxes, vendar pa to uradno še ni bilo potrjeno. Ves dan je bilo vroče, vendar takšnih strežajev kot tukaj verjetno ne bom imel nikoli več. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: Foto: Dani Zorko Oto je zadovoljno cmokal, da je kar odmevalo med skalovjem, ko sva dobila še sendvič in sadje. Manjkal je samo še kakšen evnuh, ki bi nama s pahljačo polepšal dan. Vrata v grobnice so sicer visoka kakšnih deset metrov, vendar so od tal kar precej dvignjena in zato nedostopna. Pod njimi so v skalo vrezane različne slike, in ko je eden od obiskovalcev hotel plezati gor, ga je nekdo že okrcal in temu so se pridružili še drugi. V Iranu namreč nikjer nisem videl nobenih paznikov ali varuhov zgodovinskih znamenitosti in razstavnih eksponatov, saj je normalnemu Irancu jasno, kaj se lahko počne in kaj ne. Le ko pridemo naduti Evropejci, bi po vsej sili radi nekaj po svoje . Po odličnem dnevu sva si še enkrat privoščila nočni ogled grobnice Shah-e-Cheragh. Tokrat sva fotoaparate bolje skrila in naredila nekaj super posnetkov. Poleg tega naju je upravnik spet pogostil, da naju je bilo kar sram - kot da bi hodila jest v kak javni zavod. Tokrat sva lahko sveti prostor zapustila mirno in brez scene . Konec m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Teden, kije pred vami, bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko tudi raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njem večadrena-lina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija. Ljubezen: sreča na kvadrat. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in sveži zrak. Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Ceprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro in živahno bo v ljubezni. STRELEC (23.11. - 21.12.) I Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in prinesla svežine. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, resnica bo, da je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti, Pogovori zdravijo! v RAK ^ (21.6. - 22.7.) Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Ce imate delo, vezano na tujino, se hi nadaljevali. Vabila vas bo narava. LEV ^ _ (23.7. - 22.8.) "J Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali neko pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni. dmcD m. - ' y (iS. s. - ll. 9.) (lP. i.. - lo. S.) Nakazano je, da se vam bodo v življenju odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v nekem humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno bo resnica ta, da rešujete uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ ■ 20% popust pri malih oglasih brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) poštna dostava na dom. NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Foto: Dani Zorko Vrata vseh narodov, ki nagovarjajo obiskovalce v treh starodavnih jezikih Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O R O KOZOROG (22.12. - 20.1.) Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. P rilo -žnosti so v tem tednu nakazane v poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene S K VODNAR (21.1. -18.2.) V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste ornosti. RIBI O P Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopate naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. V duhovnem smislu boste prebudili intuitivno energijo. petek • 21. avgusta 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 www.sHhoteka.com mm vina 25. - 29. AVGUST 2015 PTUJ IN ŠTEVILNI DRUGI KRAJI ČASTNA GOSTA: MILAN DEKLEVA (SLO) • C. D. WRIGHT (ZDA) Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu bomo našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98.£ 104,3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! AKCIJSKA PONUDBA W MggNOtëAK) JfêgÊfiA MSÄA IZLETOSNJEAGRE NAGRAJENA Z ZLATO MEDALJO VSAK DAN V PONUDBI TUDI SVEŽA TELETINA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 spoštovani Družba Radio-Tednik Ptui^ v sodelovanju s TermanmBKii prireja presenečenje (ffletja. Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z "y Daliborjem ali Marjan(oim." Skupaj se bomo driizili in* zabavali, kopalne dneve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. Xsi, J b jfflri^j ^ISiiBBiŠIM^BBSBSH TTFTi "ia:jrjj/..j borna prajaJ. Terme Ptuj SÄIÄ HOTELS & RESORTS www.tednik.si * fotografija je simbolična - RADi°■ * Štajerski TEDNIK Se želite naučiti kuhati? Morda le dobiti kakšno^ ^ kuharsko idejo? __ Prijavite se v brezplačno KUHARSKO PREOBRAZBO! S pomočjo priznanega kuharja Vlada Pignarja se boste v dveh mesecih izpopolnili v kuharskem znanju, pridobili dragocene izkušnje in kak nov zanimiv recept. V KUHARSKO PREOBRAZBO se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljete elektronsko sporočilo na natalija. skrinjar@radio-tedni.si. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 24. avgusta. Starost: Telefonska številka: _ Elektronska pošta: _ Zakaj ste se prijavili v kuharsko preobrazbo? Izbrane kandidate bomo izboru obvestili telefonsko.1 Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA DO 9. URI UUTRAJ DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE tednik@tednik.si na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@>radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski Obiščite naš spletni porta 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. avgusta 2015 Evroavto Ptuj d.o.o., Mariborska cesta 43, 2250 Ptuj ifel: 041 757 760 avroavto.ptujegmail.com www.ovroavto.si "1¿ST " T i äflE j >/ Željeno vozilo si lahko poiščete sami preko spleta ali raznih oglasnikov. * Po kontaktu z nami se dogovorimo za pregled vozila (preverimo realno stanje kilometrine, servisne intervale, ter pregled stanja karoserije). * Po ugotovitvi realnega stanja vozila, vam vozilo iz-dobavimo in uredimo financiranje ^^^mm v najkrajšem roku. .ur h@> akcijsko financiranje ZNAMKA 1.2. CHEVROLET AVE01.216V CITROEN C4 PICASSO 2.0 HDI CITROEN C51.6 E-HDI FORD FIESTA TITANIUM 1.4 TDCI OPEL ASTRA 1.3 CDTIECOFLEX PEUGEOT 3008 ACTIVE 1.6 HDI RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2.0 DCI RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI SEAT ALTEA 1.6 TDI SKODA OCTAVIA COMBI 2.0 TDI VOLKSWAGEN CADDY 1.6 TOI4Y0U VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1.6 TDI BMT LETNIK CENA, OPR. VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2002 2013 2012 2013 2013 2013 2011 2013 2012 2013 2012 I.690,00 4.290,00 9.990,00 12.490,00 5.990,00 9.890,00 12.790,00 9.490,00 6.990,00 9.990,00 II.490,00 13.490,00 12.790,00 14.990,00 12.990,00 KLIMA, VEL. SERVIS l.lAST., KLIMA, SERV. KNJIGA HAST., TEMP., SERV. KNJIGA HAST., SERV. KNJIGA, NAVIG. HAST., SERV. K., KLIMA HAST., SERV. K., KLIMA, TEMP. HAST., SERV. K., KLIMA, TEMP. HAST., KLIMA, NAVIG. KLIMA, TEMP. NAVIG., TEMP., KLIMA HAST., TEMP., SERV. KNJIGA HAST., SERV. K„ PARK. SENZ. HAST., TEMP., NAVIG. HAST., NAVIG., TEMP. HAST., NAVIG., TEMP. KOV. SREBRNA BELA KOV. ČRNA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. T. SIVA BELA BELA KOV. SV. MODRA Na zalogi več kot 30 vozil z možnostjo 12 mesečne garancije AVTOMOBILI GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 m [MMm WMJÏÏÏÏfiÏÏiM vU VJI Wdil J M W M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA ZNAMKA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST., VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER2.ÜDT0URING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILfNIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6 TDCI 2008 6.490 1 .LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST., TOP OPREMA KOV. ČRNA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.UST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL VW 1.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1 .LAST., KOT NOV BELA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1.LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ alTi? AVTOHIŠA PETO VIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD CMAX 1,6 TDCI CITROEN C31,4HDI PEUGEOT 5008 PREMIUM 1.6 HDI TO1 07/2010 18.409 BELA 05/2011 9.900 T. MODRA 11.409 ČRNA 07/2012 15.409 T.MODRA 06/2012 11.999 BELA '2010 18.999 T.MODRA 03/2011 9.399 SV. MODRA VW PASSATSW 1,6 HDI CONFDRTUNE VW PASSAT SW 2,0 TDI RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION SMART FORTWO COUPE 45 PURE GENTOURAN 1,6TTDI 12.409 SREBRNA 8 4.500 1MJAR.SERVIS, SERV. KNJIGA 1M.,NAR.SERVIS,SERV. KNJIGA, 1.UVST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M,NAVI,NAR. SERVIS, SERV. KNJ. 1.UST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1.UST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1.UST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1.UST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1.UST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1.U\ST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M.,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1.U\ST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA TESTNO VOZILO, 4 ZIMSKE GUME 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA 1M..NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). I&ETNI TBK \jMMA MM TV ~T4i.IM ^ "I WÈ^f^^ ■■Qçnedeljo, 2$f avSfe^öjfeo.äo . • ^ v primeru|lepegavremena jgi terasi resta vrac ij e sZi l'a, , v primeru dežja pa v klubu Gemina X^fll ^^Emah Ptuj. Gostja tokratnega ^oletj^gfa^lasbBhegä ve če raRa dW PtS j W Ol ifž i'ÎTÏl'-ï Gostja tokratnega poletnef(a glasbenega večera Radla Ptüj IUvJI IUI bo skupina Cedahuči! 1 , L " f < K'in.-' ^ "'j Vabljeni fîÉïjavno radijsko oddajo! Vstop prosti TEDNIK 3IOPTUJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenf> Oprema Barva OPEL ASTRA1.616V COSMO 2007 5.250,006 78.000 PREV. KOV. ZLATA FIAT PUNT01.2 DYNAMIC 2004 2.280,ooe KLIMA KOV. SREBRNA BMW3181LIMUZINA 2000 2.750,00€ SERV. KNJIGA KOV. ZELENA RENAULTTWING01.2 DYNAMIQUE 2009 4.350,006 PRVI LAST. KOV. ČRNA SEAT CORDOBA1.4 STELLA 2005 3550,006 78.000 PREV. KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION GT 2010 5.700,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V AUTHENTIQUE 2001 1.750,006 SERVO VOLAN BELA RENAULT CLI01.216V DYNAMIQUE 2001 1.750,006 KLIMA RDEČA CITROEN C4 PICASS01.6 HDIATTRATION 2011 8.700,006 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLVO C70 2.4 D5AVT SUMMUM 2007 11.900,006 SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA RENAULT CLI01.216VAVT. ELAN 2009 4.950,006 58.000 PREV. K0V.B0RD0 CITROEN C5III 2.0 HDI TEDENCE 2011 9.790,006 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE 2007 5.400,006 AVT. KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 807 2.016VSR 2003 2.140,006 AVT.DEU. KLIMA BELA BMW318 DTOURING 2005 4.760,006 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULTVELSATIS 2.0 DCI EXPRESSION 2007 4.450,006 AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULTSCENIC1.5DCI DYNAMIQUE 2010 7.490,006 SERV. KNJIGA KOV. SIVA MERCEDES-BENZ CLK 200 SPORT PLIN 1998 2.890,006 PLIN KOV. MODRA VOLKSWAGEN SHARAN 1.9TDI4M HIGHLINE 2005 7.500,006 AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA CITROEN Q 1.41 SX 2003 2.590,006 KLIMA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PISANA . ZABAVNA • AKTUALNA 9:00 Dnevnik 7V Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:00 Modro, pon. 10:25 Pomurski tednik, pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasba za vse, 16. oddaja, pon. 18:55 Glasbena osmica (slo), 56. oddaja, pon. 19:25 Ptujske odrske deske, 21. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Selcvenca, 30. oddaja, pon. 20:40 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 21:30 Po zdravje: Sladkorna bolezen, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 Sola, da se ti zrola: Male živali 10:35 Modro 11:00 Po zdravje: Sladkorna bolezen, pon. 11:30 Glasbena osmica (slo), 56. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Selcvenca, 31. oddaja, pon. 18:40 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 19:30 Predstava PITA, pon. 20:50 Povabilo na kavo: Rozalija Ojsteršek, pon. 21:45 Pregled tedna, pon. 22:05 Info Kanal 9:40 Kuhinjica, pon. 10:05 Pomurski tednik, pon. 11:05 Modro, pon. 11:30 Po zdravje: Sladkorna bolezen, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Infolcanal 17:05 Kuhinjica, pon. 17:30 Glasbena osmica (tuja), 56. oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse, 16. oddaja, pon. 18:50 Poletni utrip Ptuja: Art Stays 2015, pon. 19:35 Sekvenca. 31. oddaja 20:00 Rožmarinkina ljubezen, pon. 22:05 Pregled tedna, pon. 22:25 Info Kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:15 Modro, pon. 10:40 Oddaja o... Kmetija, pon. 11:40 Film Campus: Jazz Ladies, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 lnfo1 ¿J Ptuj, Podravje • Zastrupitve z alkoholom Zabava se je za dva mladoletnika končala z izpiranjem želodca Za dva mladoletnika se je minuli teden zabava v ptujskih Termah končala z intervencijo reševalnih bila odpeljana v ptujski Zdravstveni dom, kjer so lani obravnavali 163 takšnih primerov. Med temi ki je letos potreboval zdravniško oskrbo zaradi zastrupitve z alkoholom, je bil star 16 let. Dve reševalni vozili sta bili minuli torek popoldan napoteni v ptujske Terme, kjer je bila opravljena intervencija zaradi prekomernega uživanja alkohola. Šlo je za mladoletni osebi, ki sta kar nekaj časa nepremično ležali na tleh. Nedaleč stran je skupina njihovih prijateljev brezskrbno popivala naprej. Potem ko je to opazila starejša gospa, je na to opozorila reševalce, ti pa so nemudoma poklicali reševalno ekipo Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj, ki je v nekaj minutah prispela na kraj dogodka. Tudi po njihovem prihodu sta fanta nepremično, povsem opita ležala, zato sta bila odpeljana v ptujski Zdravstveni dom, kjer so poskrbeli zanju. 163 primerov prekomernega uživanja alkohola v samo enem letu Da je primerov prekomernega uživanja alkohola bistveno preveč, pa kažejo tudi statistični podatki. V letu 2014 so v ZD Ptuj obravnavali 163 primerov prekomernega uživanja alkohola, precejšen delež teh pa predstavljajo mladoletniki. „Veliko mladostnikov se sreča z alkoholom pri 13 letih ali celo že prej. Nacionalni inštitut je že četrtič izvedel raziskavo o pitju alkohola v šolskem obdobju. Raziskava je ugotovila da je skoraj polovica mladostnikov starih 11, 13 in 15 let že poskusila piti alkoholne pijače. Skoraj tretjina 15-letnikov je bila vsaj dvakrat v življenju že opitih. Vsaj enkrat tedensko pa alkoholne pijače pije vsak sedmi petnajstletnik," pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj. Ob tem vozil. Zaradi prekomernega uživanja alkohola sta je tudi precejšen delež mladoletnikov. Najmlajši, Izpiranje želodca zaradi zastrupitve z alkoholom je drago V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so v letu 2014 obravnavali 106 primerov povezanih z akutnim alkoholnim opojem, od tega 4 % mladostnikov. »Izpiranje želodca se izvaja, ko je to indicirano, v praksi v manj kot 40 odstotkih primerov,« je pojasnil direktor bolnišnice Ptuj Andrej Levanič in dodal, da cena hospitalne obravnave znaša okrog 500 evrov, ambulantne pa do 100 evrov. Mladostniki vse prevečkrat pri pitju alkohola precenjujejo svoje telesne zmožnosti. pojasnjuje, da sicer glede na statistične podatke iz zadnjih nekaj let število primerov, ki jih obravnavajo, ni v porastu, temveč je približno enako kot 10 let nazaj. Giblje se med 8 in 19 primeri na mesec. Se pa delež prekomerno opitih, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ob množičnih prireditvah in vikendih ter ob praznikih ob koncu leta bistveno poveča. V septembru, ob začetku šole, opravijo od 8 do 10 inter- Terme: Ta primer je prvi ... Da je dogodek, ko je bila zaradi prekomernega uživanja alkohola v Termah Ptuj potrebna intervencija reševalcev prvi takšen, trdi njihova predstavnica za stike z javnostjo Barbara Stopinšek in dodaja, da dosledno upoštevajo določila Zakona o omejevanju porabe alkohola in mladoletnim osebam ne točijo alkohola. Redno izvajajo tudi nadzor nad dogajanjem v vodnem parku. Kljub vsem ukrepom pa je seveda nemogoče v celoti preprečiti popivanje, tudi zato, ker inovativnost (predvsem mladine) pri vnosu alkoholnih pijač nima meja vencij mesečno zaradi zastrupitve z alkoholom. Najmlajši opit mladostnik, ki je letos potreboval zdravniško pomoč v ZD Ptuj, je bil star 16 let. Ali se izpiranje želodca zaradi opitosti res plača in koliko stane? Po pravilih ZZZS zdravstvene storitve, povezane z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opo-ju, niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da nastali stroški bremenijo starše kot zakonite zastopnike mladoletne osebe. Izpiranja želodca pa ne izvaja ZD Ptuj, temveč paciente pošljejo v Bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Cena izpiranja je odvisna tudi od tega, katere storitve so še povezane s to storitvijo. „Izpiranje želodca se opravi pri očitnih znakih pacienta ob zastrupitvah z alkoholom. O tem odloča zdravnik glede na stopnjo zastrupitve z alkoholom," pojasnjuje Petek Uhanova. Je pa seveda situacija, ko starš ali skrbnik pride po opitega otroka, stresna za vso družino. Reakcije so po izkušnjah direktorice ZD Ptuj različne: „Čeprav je naša družba zelo tolerantna do uživalcev alkohola, pa so v večini primerov starši prestrašeni in zaskrbljeni. Mladostniki bi morali vedeti, da njihovo telo še raste in se razvija. Posebej je nevaren alkohol za razvoj njihovih možganov. Zato mladostniki ne bi smeli piti alkoholnih pijač, saj te škodujejo zdravju in še posebej razvijajočim se možganom." Varnega pitja alkohola za mladostnike ni, medtem ko za odrasle osebe velja, da je varno, da do zastrupitve ne pride, če pijejo zmerno: 1 enoto alkohola/ dan za ženske, 2 enoti alkohola/ dan za moške (1 enota pomeni 2,5 dcl piva ali 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače), kar pomeni do 10 g čistega alkohola. „Do zastrupitve pri mladostniku pa lahko pride že pri zelo nizkih koncentracijah alkohola v krvi. Odvisno je od količine in vrste alkohola, spola in teže mladostnika ter hitrosti pitja alkohola," opozarja Petek Uhanova. Nemalokrat pa mladostniki precenijo svoje telesne zmožnosti, najslabše, kar lahko storijo prijatelji, ki so v teh trenutkih z njimi, je, da jih pustijo same. Posledice so lahko usodne. Dženana Kmetec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO Ps/y\I 'OKS„.„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitora.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Foto: DK Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Tagliata Ramsteak Vratovina \ @ Rebrca - ribs ■f y \ mi ij \\ • < T-bone steak -' v J'(¡§> Riba V .vi . v Pričakujemo vas.L wjmmI jI J i Napoved vremena za Slovenijo 19 /99 Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bo kakšna kratkotrajna ploha. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 14, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 17 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo povečini sončno. Zjutraj bo po nižinah megla. Burja bo v soboto ponehala. Vremenska slika Nad Skandinavijo in Baltikom je območje visokega zračnega tlaka, drugod pa območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah se nad našimi kraji zadržuje razmeroma hladen in tudi malo bolj vlažen zrak.