Alojz Zavolovšek: Ribnik pri Slovensk ih Konjicah (olje) DELAVNOST IN VZTRAJNOST nova in Kulturni dom To so iztočnice letošnjega, t. j. dva- najstega rednega letnega občnega zbora ŽPD »France Prešeren« dne 30. oktobra t. 1. Delavnost in vztrajnost. Eno in drugo dokazujejo številke in priznanja. Celj- ski »Prešeren« je ljudsikoprosvetna skuipnost, katere jedro tvori delovni člo- vek J2; je 1050-čLanska družina v kateri piievladuje mladina predvsem v tisti tretjini, ki poje, igra ali slika. »Zelez- ničarska godba« — aktiv 42 godbenikov in začetnik celjskega »Prešerna« — ni izikoriistila petdesetletnice le za prvo- vrstno delavskoprosvetno proslavo, tem- več tudi za vzorno manifestacijo delav- skoprosvetnega tovarištva in sodelova- nja: v Celju je za svoje slavnostne dni zbrala 222 godbenikov iz revirjev in in- dustrijskih središč, med njiimi tudi že- lezničarje iz Splita. Med njenimi letoš- njimi nastopi zunaj celjskega obzidja pa sta na prvem mestu nastopa v Ljub- ljani pri ^kritju spomenika Zaloškim žrtvam ter na reviji slovenskih godb v Postojni, ki nista ostala nezabeležena v republiških kulturnih kronikah. Društveni mešani pevski zbor se je številčno povečal, naštudLral je 16 no- vih pesmi, absolviral je pet koncertov, od teh enega v Novem Sadu kot gost ta- mošnjih železničarjevnprosvetarjev, a enega v ljubljanski filharmoniji. Oba, zlasti pa slednjii, sta potrdila njegov slo- ves ambicioznega in naprednega pev- skega zbora. Letos je zbor začel tudi s pevsko teoretičnim študijem. DelaATiost mladinskega pevskega zbo- ra označuje samostojni celovečerni kon- cert, častno mesto na okrajnem mla- diiniskem pevskem festivalu in povezava z mladinskim zborom v Varaždinu, ki naj bi pomenila začetek snovanja fe- deralnega festivalskega središča za mladinsko petje v Celju. Pet konceirtx>v je absolviral tudi 35- članski tamburaški orkester. Odlika nje- govih nastopov je, da so bili večidel pri- pravljeni in izvedeni v tovariški kopro- dukciji bodisi s pevskimi zbori, bodisi z drugimi »Svobodami«. Bolezen strokov- nega vodje je preprečila, da se s po- dobno statistiko ne pridružujejo še har- monikarji. Likovniki, ki so se letos udomili v bivši Eli5sabetini kapelici, so si dali naj- več dela z organizacijo loterije slik. Ta sicer ni najbolje uspela, zakaj izkupi- ček je bil preskromen, da bi bil z njim dosežen namen: umetniški paviljon v Celju; bo pa zalegel za njegov prvi vo- gelni kamen. Tudi likovniki goje tova- riške vezi s sovrstniki onstran republi- ške meje, namreč z zagrebškimi želez- ničarji-1 i kovniki. Društvena glasbena šola nudi povik 82 učencem, v društveni plesni šoU si išče razvedrila in pouka o družabnem vedenju kar 347 mladih ljudi. Ta pestrost in bogastvo »Prešernove« Ijudskoprosvetne dejavnosti je bila v teku leta nagrajena z izdatnimi denar- nimi podporami oblasti in itovamiških kolektivov, med katerimii prednjači go- spodarska skupnost J2, s častnimi pri- znanji društvu in ix>sameznikom, na- zadnje še na samem občnem zboru i>o predstavniku SZDL, ki vidi v »Prešer- nu« »steber vsega Ijudskoprosvetnega in kulturnega dela v Celju«. Izpričana de- javnost pa bi ob zgledni vztrajnosti in prizadevnosti številnega izvršuj očega članstva in njegovih strokovnih vodij lahko imela še širše in globlje mere, če bi imeli celjski ljudskoprosvetni in kul- turni delavci svoj dom. Občni zbor je sicer zasedal v »novi društveni dvorani« namreč v dvorani bivšega Zdravstvene- ga doma. Toda ta, v danih okoliščinah še kar primeren ijrostor, ni last ene or- ganizacije: čez dan je učilnica, vsak ve- čer pa pevska soba raznih pevskih zbo- rov. Ne samo »Prešernovi« odseki, tudi ostala celjska prosvetna društva so raz- tepena po zasilnih prostorih križem po našem mestu. Dokler ne bo vsa ta orga- nizirana prizadevnost, volja in žeja po kulturnem in umetnostnem izživljanju zbrana pod eno streho s sodobnim apart- majem, ne moremo pričakovati še več- jih Ijudskoprosvetnih dosežkov v orga- nizacijskem ali v izvajalskem pogledu. Menda je res odveč poudarjati, da je tak kulturni ceniter potreben Celju že spričo 22 prosvetnih društev, ki deluje- jo znotraj njegovih novih občinskih meja. Pa nova glasbila! Za petdesetletnico so »Prešemovci« ui>ali, da jih bodo že uporabljali. Tako pa je ostalo vse pri starem — pri starih glasbilih in pri sta- rih obljubah. Ni denarja. Baje bi kom- pletna godba stala okoli 3 milijone di- narjev. Eni predlagajo najem posojila, drugi pa .prošnje na vse stopnje oblasti in vse tovarniške kolektive, tretji — manj upoma manjšina — bi le čakali na izpolnitev zadevne obljube. Odločil bo nov upravni odbor. Drža vsekakor: Velikemu Celju je potrebna dostojna godba na pihala. Brez nje skoraj ni mo- goča nobena javna proslava; povsod na svetu ji daje ton in slavnostno obeležje. In, če zmorejo drugod v naši domovini, celo v manjših krajih, poklicno ali vsaj polpoklicno povsem opremljeno godbo, bi morali tudi v Celju najti sredstva vsaj za noiva glasbila. Za nadaljnjih pet- deset leit bi rešili to pereče kulturno vpraašnje. Vse drugo, kar je še pri tem potrebno, pa bo posicrbela Ijudskopro- svetna vnema. Eno njenih žarišč je tudi ŽPD »France Prešer^«. G. G. Ob razstavi Lojzeta Zavolovška v Konjicah N« j?orski jasi nad Kad mir jeni \ Savinjski dolini stoji lična hišica, ki jo je (irosov ala — Zavolovšek pred leti sam adaptiral iz skromne bajte. Treba je par bilo ra/.širiti prostor otro- kom, ki so skoraj kar vsako leto prihajali na svet. Štirinajst jih je bilo in oče je moral trdo prijeti za vsako priložnostno delo, da je lahko preživljal mnogoštevilno družino. Izgle- dalo je, da bodo tudi šibki sinovi morali kot težaki služiti kruh, hčerke pa bodo odnesle od hiše edino doto: pridne in poštene roke. Lojzek je bil med svojimi brati in sestrami najbolj ne- žen in sanjav deček. Ko je okupator zasedal našo deželo, je štel Lojzek 14 let. Nekega dne je prinesel o^e v svojem nahrbtniku zapuščino pregnane rad- mirske družine, ki jo je otel plamenom. Bile so šolske risanke, kjer so učiteljevi sinovi ri- sali portrete slovenskih pesnikov in pisateljev. Lojzek je z vročičnim zanimanjem planil na te portrete, si jih prilastil in začel tudi sam ri- sati: Prešerne, Zupančiče, Gregorčiče . . . Od- slej ga risarska mrzlica ni hotela zapustiti. Nove sanje so mu razburkale mlado dušo — rad bi postal slikar. Toda kako daleč, daleč so bile odmaknjene te sanje bajtarjevemu si- nu! Ni pa mo^el in hotel pozabiti nanje — ne- kaj let pozneje (leta 1949) je šel z njimi na služenje kadrovskega roka v Beograd. V bližini kasarne ie bila večerna šola umet- niškega risanja. Podeželski deček (saj je bil v vojaški suknji droban kot otrok) je plašno potrkal na vrata in zaprosil, če bi smel obisko- vati to šolo. Ko je predložil nekaj svojih risb, so ga sprejeli. Bil je srečen, bil je učenec ri- sarske šole in zavesa svetlejše bodočnosti se je začela polagoma odgrinjati. Marsikdaj se je profesor ustavil ob njegovem izdelku in zado- voljujoče prikimal. V III, letniku risarske šole je bil demobiliziran — kam sedaj! Profesorji so mu svetovali, naj konkurira na slikarsko akademijo. Izmed 400 kandidatov so jih k sprejemnemu izpitu odbrali 80 — ml teh pa je bilo na akademijo sprejetih — med njimi tudi Lojze. Hitro si je izposloval štipendijo celjskega okraja in začel pridno študirati. Uspeh ni izostal. Ocene z »osmicami« in »de- vetkami« so ga boteze, sproščena pastoznost ter site, nekoliko težke barve. Izhodiščne pozicije tega slikarstva so realistične, toda s kolo- rističnimi interpretacijami, ki često meje na opaktnost. Tiikaj so prav blizu meje barvnega fovii^zma, včasih celo ekspresionizma, ki pa se mu je uradna beograjska šola znala vedno i2X)gnlti s kolorizmom, zreduciranim do primiti- vizma ali celo simultanizma. Taka so tudi Zavolovškova dela na akademiji. Vendar izpod šolskega emajla že naka- zujejo stremljenja po samostojni raz- vojni poti. Te tendence po osebnem iz- razu so dobile svojo trdno točko v slovenski zemlji, ki je Zavolovška tako prevzela, da jo poskuša zajeti v njenem bistvu. Tu je šel do dna. Njega ne za- nima več njen literarni detajl, ampak globalna vizija o njej, ne parcialni ko- šček njene prirode, ampak legenda o njej. Poleg legende pa tudi ep, pripKJved o njenem življenju. Zemlja je realna — zato so tudi Zavolovškove umetnostne pozicije ostale vezane na realizem, le da je tega poskusil v začetku uresni- čiti z beograjskim koloritom, sedaj pa išče preko barvnega simbolizma njegor nacionalni značaj. Ta barvni simboli- zem, ki se v zadnjih delih tu in tam I>ovezuje s stilizacijo in mestoma celo dekorativnimi odnosno primitivnimi prijemi, ima za končni cilj, došeči na- cionalno noto v tonu in barvi. Lepota narfireč ne leži v »lepoti« amaterskega kriterija, ki še vedno prevladuje pri nas in jo išče v anekdoti torej ekspli- citno, ampak v univerzalizmu huma- nega vrešdnotenja umetnosti, ki je vedno lahko samo implicitna. Umet- nost take vrste seveda ni modna, je pa resna in globoka, ker nas uvaja v idejne in emocionalne sfere, ki predstavljajo bistvo materije in življenja in nas vo- dijo do zadnjih spoznanj. Ta umetnost jo antejska, svojo moč črpa iz zemlje in jo izgubi, ko se je več ne dotika, ker je umetnik vezan nanjo po krvi svojih kmečkih prednikov. Zato bo Zavolov- šek ostal vedno njej zvest. Zemlja mu je podarila slikarsko čud, on ji bo pa to vrnil kot zvesti sin s svojimi deli, ki bodo — tako on upa in želi — epo- peja o njeni široki lepoti, ki tiho žari iz njenih mnogoličnih obUk. Vsi mu to želimo, saj bo njegovo delo lep dopri- nos k splošni kulturi nas vseh; posebno mu pa želimo, da bi njegova prva sa- mostojna razstava že^a uspeh in pri- znanje, kot ^i ga zasluži. C. J. — V. S. V Čast stoletnice smrti znanega po- horskega barda Jurija Vodovnika (1791 —1858) prireja konjiška občina te dni svoj I. kulturni teden, ki bo trajal od 2. Kmetijska gospodarska šola v Celja je začela z delom v torek zvečer se je začel redni pouk tudi na Kmetijski gospodarski šoli v Celju. Ta šola je bila v Celju usta- novljena pred tremi leti; doslej pa je dala že okoli 60 absolventov — v glav- nem članov aktivov mladih zadružni- kov pri kmetijskih zadrugah celjske ob- čine. Ce so doslej za obiskovalce te šole skrbele edinole kmetijske zadruge, pa je v letošnjem letu prišlo do posrečene novosti. Vse slušatelje prvega letnika so namreč pripeljali dosedanji absol- venti, kar kaže, da je šola že v tem kratkem času opravila veliko hvalež- nega dela in si pridobila zaupanje. Po programu bo pouk na šoli dvakrat tedensko (torek in petek) v popoldan- skih urah. Trajal pa bo vse do aprila, ko bodo zaključni izpiti. Učni načrt za- jema splošne predmete, kot slovenski jezik, računstvo, zigodovino, zemljepis, biologijo, kemijo in higieno, zraven te- ga pa še strokovna predavanja iz vseh panog kmetijske proizvodnje. V letoš- njem učnem načrtu ima posebno mesto še hmeljarstvo, kar je rezultat večjega zanimanja za hmelj in seveda rezultat povečanih hmeljskih površin tudi na področju celjske občine. Predvidena novost v letošnjem letu pa je še tesno sodelovanje strokovnih predavateljev pri praktičnem uvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov na kmetijskih posestvih. Vodstvo šole, ki je tokrat poverjeno tov, Kolarju, je mnenja, da je vsako teoretiziranje zaman, če mladi kmetovalci pridoblje- nega znanja ne bodo uvajali v praktično delo. Zato bodo kmetijski strokovnjaki, ki bodo predavali na tej šoli, od časa do časa obiskali še svoje učence na domovih in jim svetovali, kaj bi morali storiti, da bi povečali in izboljšali pro- izvodnjo. Vsekakor je to hvalevredna pobuda, ki jo kaže posnemati! Nedogorele svečke Bilo je pozno zt'ečer na Dan mrtvih. Na malem vaškem pokopališču je še brlelo v megleno jesensko noč nebroj lučk. S svojo medlo svetlobo so risale na obzidje in stene male cerkvice po- šastne sence. Vonj krizantem je polnil ozračje. Vse je bilo tiho. Le od Mozir- skih planin je včasih zavel hladen je- senski vetPr in vznemiril medla pla- menčke sveč. Prihuljeno in nepričakovano se je s severne strani čez obzidje pokopališča privlekla senca. Prihajala je vedno bli- že med grobove. Ob medlem svitu sveč se je senca izoblikovala v mlado dekle. To se je ustavilo, se oprezno ozrlo preko grobov in se sklonilo do goreče sveče. Rahel plamenček je še enkrat zatrepe- tal, nato pa ugasnil med potnimi prsti dekletove roke. Kmalu zatem je nekoli- ko dalje na drugem grobu spet zatre- petal plamenček in ugasnil. V nekem, skoraj določenem časovnem razdobju so ugašali plamenčki sveč na grobovih. Zdaj tu, zdaj spet tam ni več migetala drobna lučka. Ni je upihnil veter. Bil je prelahak, komaj tolikšen, da je pla- menčke le zamajal. Sveče je ugašalo in jih pobiralo v predpasnik dekle, ki mu ni bil mar spomin mrtvih, ne meja med mojim in tvojim. Dekletu se je mudilo, zato je hitelo, da bi ugasilo čim več svečk. Bolj so svečke ugašale druga za dru- go, temneje in pošastneje je postajalo med grobovi. Nagrobni spomeniki in rože so se izgubljale v temo. Nenadoma je postalo dekleta strah. Ugasle sveče v predpasniku so se mu zazdele na- enkrat težke. Vlekle so ga k tlem. S težavo se je vzravnalo in poskušalo steči proti obzidju. Teči ni moglo, povsod so bili grobovi ni spomeniki. Padalo je čez grobove, se z lici dotikalo krizantem in se spet pobiralo. Želelo je priti čim prej domov, onstran pokopališkega zidu. Samo še dva metra je bilo do zidu, ko je dekletu nenadoma zmanjkalo tal pod nogami in je padlo nekam globoko. — Tam je bila novo izkopana jama za mladega fanta, ki je umrl za jetiko. Vanjo je padlo dekle. Oporniki, s ka- terimi je bila jama zavarovana, so se podrli. Talna voda na dnu jame je pljusknila čez rob. Nezavarovane stene jame so grozile dekletu, da ga živega pokopljejo pod seboj. V jami je bilo po- šastno temno, hladno in je dišalo po sveži zemlji. Dekletu je ledenela kri v žilah. Samo ni vedelo, kdaj je spustilo iz rok predpasnik, da so se ugasle sveče vsule na dno jame. Začelo je obupno klicati na pomoč. Na klicanje je pri- tekel dekletov oče in sprva niti ni vedel, kje je hči, ki ji je treba pomagati. Iskal jo je med grobovi. Tudi njemu so se naježili lasje, ko je končno le našel hčer — živo v grobu. Potegnil jo je iz jame in jo odvedel domov. Drugo jutro sem bila pri pogrebu, ko smo pokopali 18-letnega fanta. Umrl je mlad. Jetika mu je razžrla pljuča. Pre- den so spustili krsto v jamo, sem videla, da je na dnu v vodi plavalo preko 30 napol dogorelih sveč. Te nedogorele sveče so ostale nema priča, kaj se je ponoči zgodilo z dekletom, ki je kradlo sveče po grobomh na sam Dan mrtvih. Vera Pelko V nek aj vrstah Vabimo potujoči l(ino... Prebivalci Vitanja in njegovo pohor- sko zaledje zaradi oddaljenosti in sla- bih prometnih zvez s kulturnimi sredi- šči močno pogrešajo kulturnega razve- drila. Imamo pa lepo urejeno dvorano, v kateri poleg domačega prosvetnega društva gostujejo tudi sosedna društva, toda to predvsem le v zimski sezoni. Ze- lo si želimo, da bi nas večkrat obiskal potujoči kino, ker sami nimamo denar- nih sredstev, da bi si nabavili filmsko aparaturo. Filmske predstave bi v tem kraju našle hvaležne gledalce. Morda bi nas v tej težnji podprl Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev? CELJSKI OKRAJNI UČITELJSKI ZBOR BO ZAČEL Z DELOM Veličastna mladinska pevska manifestacija t preteklem šolskem letu je rodila še en uspek — zamisel okrajnega učiteljskega pevskega zbora! ?-'nravljalni (^bor je delo zaključil ia bo v soboto, 15, t. m, ob 15. uri v Glasbeni šoli prva pevska vaja, zvečer ob 19 pa USTA- NOVNI OBČNI ZBOR, Vabimo ponovno vse prosvetne delavce-pevce, ki še niso poslali pri- jave, da to nemudoma storijo in se zanesljiv« udeležijo ustanovnega občnega zbora. Pripravljalni odbor