|   Politični ogled. Vojska na Turškem. Bogu vojskinih trum bodi bvala! Vojna areča se je začela nagibati na arbako stran. Turki so zgubili pri vbodu v Srbijo veliko ljudi in so morali čakati na pomoč. Do 16. avg. 80 vse svoje sile zbrali in za5eli ae pomikati naprej proti Moravi, toda ne nad Banjo proti Paračinu, kder so niislili, da stoji za obristom Hrvatovičem general Crnajev z glavno vojako. Marveč Kerim-paaa je naglo 5rez planine Ejubpaso poslal s 52.000 Turki, da se polasti Aleksiuaca in združi s Saib-pašeui, priaedšim 8 30.000 moži iz Niša. Ali tukaj so se Turki goljnfali; pred Alekainacem so zadeli na Črnajeva, ki jih je 19. avg. kiepko vrgel nazaj. Na to je v no6i Kerim - paša iz Knjaževaca pozval Fazli - paao z 10.000 Turki v pomo6 in pri^ Teaiei blizu Aleksinaca 20. avg. zopet prejel Činajeva, a ta ga je zopet odbil. Drugi den, t. j. 21.avg. pa je Črnajev sani Turke napal in pridobil cijajno zmago, o katerej smo ravno sedaj dobili po telegrafu iz Belegagradi 22. t. m. to-le poro6ilo: veeraj je srbska vojska sijajno zmagala; Hrvatevič je vzel zopet mesto Knjaževac in podil Turke dale5 6rez planino Treaibabo. To se reče: Hrvatovi6 je med tem Tnrkom priael za brbet in jim pot zaprl; kako bodo se iz zadrege apravili, to bodemo do pribodnji5 zvedeli. — Na jugu od Črnegore je res prišlo, kakor smo zadnji5 naznanili, do groznega klauja. Mabmud-paša je hotel vdreti y Črnogoro. Boso Petrovi6 mu zapre stezo 8 6000 Črnogorci in Ku5ijanci 14. avg. Za5ne se strelba 3 ure trajajo5a, sedaj nekoliko potihne, Turki ae pripravljajo na napad z bajonetom, ali v tem trenutku so napadjeni od srditib Crnogorcev, ki od 3 strani sekajo 8 handžari po Turkih; v par trenutkih so Turki iz 20 šanc vrženi in sedaj pritisne od atrani nov bataljon Crnogorcev ter nastane grozna gnje5a, borenje in klanje; Turki ee spustijo v pobeg in pu8tijo 5000 mrtvib in 3000 puaek in mnogo vojnega orodja na krvavem bojišSu. To je bila do sedaj najve6ja zmaga; Crnogoia je rešena, ali padlo je tudi 300 junakov, 3000 pa jib je ranjenib. — Muktar-paša je ae veduo zaprt v Trebinjah. Djelaledin-paša mu je bitel na pomoč, pa knez Nikolaj ga je pri Kratacu pobil. Sedaj se pomika Nikolaj s 10 bataljoni pioti Novem-pazaru. Tudi v Bosuiji je sre6a vojna bila Kristijanom mila. Despotovič je blizu Petrovaca budo pobil Selimbei-ja in potem vzel Priedor. Vstaš Golub napada Banjoluko, katero brani kakih 800 baši-bozukov. Tako povsod zmagujejo Kiistijani, le na Bolgarskem je še vedno aamo ubijanje nedolžnib otrok in žensk, vešenje mož, ropanje in požiganje. Toda upati je, da poči kmalu tudi Bolgarom ura odrešenja. ~>\ Avstrijske dežele. Baron Hofman je postal državni finančui miniater in govorijo, da bo ta niož v kratKem grofa Andrassv-.ja spodrinoi, na kar neki slavni nadvojvoda Albrebt sili. To je za Avstrijo veaelo in dobro zuamenje. — Kranjski deželni odbor je v deželni šolski avet izvolil 2 narodnjaka dr. Zarnika in g. Murmka. — Kiip6ijske pogodbe z vnan.jimi državami ae bodo preuaredile, ob da bi se le Avstiiji na korist nkleoole, kar dosedauje niso bile. Tako pla6ujenio Piuaom za svoje blago 28 % v zlatu, oni pa nam pri vvažauju svojega blaga v Avstrijo samo 2% v siebiu. Po tem računanju mora Avstrija na korist Nemčiji v par letih cei6 ubozati. — Istrijauska železnica iz Diva6e v Polo je dodelana iu se bo kraalu odprla. — V Liencu na Tirolskem je zborovalo tamoanjo katolUko-polit. duštvo. Zaatopmk koroa kih Slovencev g. Eiospieler je bil kot govornik navzoč in je med drugim rekel: nasa Korogka je za ljudake šole plačevala I. 1869 le 10.000 fl. 1. 1870 že 28.000; 1. 1871 pa 46 000 fl., ki so 1. 1872 poskočili na 215 000 fl. in znašajo letoB 265.000 fl. To je velik napredek v 7 letih ! — Veliki manevri se začnejo. za Dunajera 28. avg. Zbranih bo 40.000 ruož. — Magjari so veliko Srbov zapili, med njimi tudi poalauca Miletiča in dr. Kasipinoviča ter pra- vijo, da sta hotla 20.000 prostovoljcev Srbom na pomo6 poslati. Vnanje države. Ruski car je 18. avg. na 5aat godu nasega cesarja povabil avatrijakega po8lanca in ve5 gostov ter zdravico napil, v katerej imenuje Franca Jožefa svojega prijatelja in zaveznika. To je silno važen izrek in poioatvo, da bodeta slavna cesarja šla Kristijanom turškim na pomoč. Angleži so si veliko prizadevali z ruinistrom Andrassyjem vred mir napraviti med Sibijo in Tur5ijo. Vsed tega miru bi Srbi morali vse trdnjave podreti, Turke v deželo sprejeti, vojake razpustiti, 100 milijonov fl. brž in 100.000 cekinov vsako leto Turkom plačati. Srbi tega ne bodo storili. Greki na otoku Kandijskem in pa v TeBaliji so se vzdignoli zoper Tuike. Tekla je že kri. Turki ženejo 38 bataljonov iz Arabije v Evropo na bojiače.