V- * k* *>j4 •'A'* *'a* *'k* ®‘iV4 '“'n* “n-4 •"A'* *w* ‘n4 *)V* *m* *^C* 4' *jc '“n* v vv •<*■;:\f_sv*v:m vtvr.iV' ’4\- -.v VKvjv? vfv, vv:vfc ■••■:.v.- Is * H:: m Hffi *S:: -m m -i§|:: m "H * -Ji:; “Sl ASS-. ~-HjT 4 ®sl| .• *S;! 1» £# ;•' mi 4® :• *«s •' ■ž#: «? • -J tl" »Sli:: RIMSKI KATOLIK OSMI TEČAJ II ZVEZEK VREJUJE IN IZDA,TA dr. ANTON M A H N I C, profesor .bogoslovja l * V GORICI HI L ARI JANŠKA TISKARNA 1896 Izhaja vsak tretji mesec. Velja cel tečaj 2 gld. srn itoj iiiar*- »*T I BI Hrn & Wr ffes i&*- fr- BT Ir®5" SL; m m* „Zora“, Naročajte vrlo „Zoro“, glasilo našega katoliškega dijaš-tva! Vpravništvo : Pavel Marija Valjavec, Dunaj, V. Matz-leinsdorferstrasse 7 (i, III. .‘11. t Monsignor JLuka Jeran. Smatramo za svojo sveto dolžnost, postaviti tu časten spomenik gospodu, ki sicer ni l>il naš sotrudnik, a je bil vselej odločen pristaš in zagovornik načel, katere zastopa „Rimski Katolik". Monsignor Luka Jeran je dne 27. aprila po kratki bolezni umrl smrti pravičnega. Njegovo življenje je bilo celo posvečeno Bogu in bližnjemu. Odločen zagovornik krščanskih načel, prijatelj šolske mladine, podpira tol j ubozih in zapuščenih. Kar je imel svojega, je vse žrtvoval v te plemenite namene, a ob enem nabiral tudi milodare po Slovenskem. Dijaki in ubožci pretakajo za njim solze ; izgubili so očeta. Mi pa se s posebno hvaležnostjo spominjamo, kako je v „Zgodnji Danici" z gorkimi besedami priporočal naš list ter o vsebini na novo izišlih zvezkov večkrat tudi obširniše razpravljal. Dh, rajnik nas je razumel, kakor malokedo drug. Mi priporočamo Bogu njegovo blago dušo. Naj uživa v nebesih plačilo za trud, ki ga je na zemlji prestal bijoč boje Gospodove. Prepoved. Častiti bravci bodo v s Ugovg. ločila od pravoverne cerkve Kristusove, ki je po njegovem grška; kajti ta je danes tudi po zunanjem licu ravno taka, kakor je bila pred tisoč leti. Toda to je povsem kriv nazor; cerkev ostane prav lehko bistveno ista, akoravno se v nebistvenih rečeh preminja in časom priličuje. Pa, ako bi to bilo res, zadelo bi Patrijarhovo očitanje pravzaprav nič manj vshodno kot zapadno cerkev. Znano je namreč, da ste obe cerkvi 1. 325, združeni na nicejskem zboru, soglasno uvedli takozvaui nicejski simbol, akoravno je do tedaj povsod veljal apostolski simbol. Skupna cerkev je dalje sprejela formulo ofioovaiog in &£oroxog; vshodna cerkev je skupno sč zapadno uvedla vse novotarije prvih sedmih koncilijev; tudi se ni vstavljala, ko so se cele pokrajine ločile od enega patrijarha ter podvrgle jurisdikciji drugega. Toliko dogmatičnih in kanoničnih »novotarij« je torej sprejela cerkev prvih stoletij, ne da bi radi tega nehala biti prava, apostolska, Kristusova cerkev — zakaj bi bile tedaj poznejše «novotarije» nepostavne, da, v nasprotji z bistvom prave cerkve?! In to tem bolj, ker so vsaj nekaj takih «novotarij« sč zapadnimi škofi odobrili tudi vshodni, kakor n. pr. na florentinskem cerkvenem zboru ! ? Vshodniki bi morali pomisliti, da cerkev je živo telo Kristusovo, a ne mrtvo truplo. Neživa bitja, kakor kamen ali ruda, ostanejo sev. da ista le, ako ohranijo vedno isto obliko. A drugače je pri živili bitjih. Ona se morejo vedno pregibati in razvijati, ne da bi prenehala njih istovitost. Tako živo bitje, rekli smo, je Kristusova cerkev, ki jo oživlja in giblje sv. Duh. Ravno negi-bljivost ali odrevenelost bi bilo znamenje, da jo je zapustil sv. Duh. Orijentalci zamenijo nepreminljivost (indefectibilitas) od ne-gibljivosti. Nepreminljivost je pač znak pravega krščanstva, a nikakor negibljivost. Ni li petdesetletni mož sč svojimi skušnjami, sč zrelostjo svojega razuma, z jakostjo svojega značaja vedno še ista oseba, isti človek, ki je bil pred štiridesetimi leti kot otrok ? Nad vse čudno pa je, kako je mogel Patrijarh v svoji poslanici sklicavati se na Vincencija liranskega, češ, on potrjuje njegov nazor o negibčnosti, prave Kristusove vere. Ravno nasprotno ! Ne najde se lehko mej starimi očeti, ki bi se odločniše izražal o napredku v krščanstvu nego ravno on. Znane so njegove besede, »Poreče kedo: tedaj ne bo nikak verski napredek v Kristusovi cerkvi ? Bodi vsekakor, in sicer prav velik (napredek) .... Vender tako, da je resnično napredek v veri, a ne prememba ....» Toda carjigrajski Patrijarh je iz Vincencija liranskega iztrgal nekaj stavkov, ki se nahajajo malo zgorej, katerih pravi pomen se pa razume še le iz naslednjih od nas navedenih stavkov; te stavke so vže protestanti zlorabljali proti katoliški cerkvi: »Ravno tako se mora skrbeti v katoliški cerkvi sami, da tisto držimo, kar se je povsod, kar se je vselej, kar se je od vseh verovalo. To je namreč resnično in v pravem pomenu katoliško...................» Toda — učimo li mi katoličani drugače ? Trav ! katoliška cerkev, ko določuje nove dogme, vselej skrbno in vestno preiskuje, ali se je ono, kar namcrja določiti, «povsod, vselej in od vseh verovalo.« Ako se tega ne more dognati, gotovo tudi ne povzdigne dotične resnice v formalno dogmo 1 Ako tedaj katoliška cerkev vpeljuje novotarije, se ji ne sme pač očitati, da pači evangelij; to niso nikakor «protievangeljske novotarije — dvTfvayy£^.ixa vearepiGfiara. Te novotarije so le pojavi živega, napredujočega krščanstva. Kar napreduje, ostane lehlco še vedno isto. Ločiti nam je dobro mej napredkom in spremembo. «K napredku spada — so besede istega Vincencija lir. — da se vsaka stvar sama v sebi razvija; k spremembi pa, da reč iz tega, kar je bila, prejde v drugo«. Kar je rimska cerkev novega uvedla, se nikakor ne dotika bistva vere, ampak spada k naravnemu napredku vedno na isti podlagi razvijajočega se krščanstva. To hočemo videti pri posameznih točkah. Prva točka zadeva izhajanje sv. Duha iz Očeta in Sina. Ta točka je gotovo najvažniša, ker ravno radi nje je, kakor se splošno trdi, pravzaprav nastal razkol. O tej točki piše Patrijarh : «Ena, sveta sinodalna in apostolska cerkev sedem občnih zborov je torej verovala in dogmatizirala v soglasji z besedami evangeljskimi, da sv. Duh izhaja od Očeta; toda na zahodu so vže v devetem stoletji začeli napadati in spreminjati sveti simbol vere, postavljen in potrjen od občnih zborov, in samovoljno se je začela širiti misel, da sv. Duh izhaja tudi od Sina. Gotovo je znano papežu Leonu XIII, da je njegov pravoslavni prednik in imenjak Leon 111 leta 809 sinodalno zavrgel in osramotil ta pro-tievangeljski in neopravičeni dodatek «tudi od Sina« (P'ilioque)». Prvič ni res, da je «cerkev sedmerih občnih zborov«, kakor trdi Patrijarh, dogmatizirala izhajanje sv. Duha od Očeta ; marveč to je storil vže carjigrajski cerkveni zbor 1. 381, kateri je ni-cejskemu simbolu le pridejal javno, izrečno izpoved omenjene resnice. Ni res, da nauk o izhajanji sv. Duha od Očeta in Sina je bil na zapadu nepoznan pred devetim stoletjem. To se razvidi iz aktov koncilijcv v Galiciji (Španija) 1. 447, v Toledu 1. 589 in 633, v Frankobrodu 1. 794 in več drugih; ti akti spričujejo, da ta nauk so vže davno pred devetim vekom očitno izpoznavale cerkve v Španiji, v Galiji, v Nemčiji. Pa tudi Focij sam se ni drznil tajiti, da so ta nauk predavali največji cerkveni očetje na zapadu : sv. Ambrozij, Hilarij, Avguštin, Ilijeronim in mnogi drugi1) Ti očetje pa so krščanski svet razs vitij e vali v četrtem in petem ■) Liber de S. Spiritus Mystagogia, nn. 66—72 Migne, P. G v. 102, pp. 343—35>- stoletji. Pa Patrijarhu bi tudi ne smela biti neznana izpoved enega njegovih prednikov na carjigrajski stolici. Ta je Metrofanes II, kateri je 1. 1441 v poslanici do svojih duhovnov in vernikov priznal, da «po mnogih raziskavanjih in razgovorih, ki so se vršili na sv. konciliji v Florenciji, se je določno spoznalo iz mnogih in velikih, svetnikov zapadite cerkve, posebno iz tistih, katere oni (vshodniki) pripoznavajo in čestijo za svetnike in jih sprejemajo za učenike, da isto, kar zapadniki zdaj trdijo o izhajanji sv. Duha, je bil in je po besedi in po misli stari nauk onih blaženih svetnikov in učenikov«. Patrijarh dalje piše, kakor bi bil Leon III 1. 809 sinodalno zavrgel in osramotil protievangeljski in neopravičeni dodatek «P'ilioque». To je le laž, s katero se obrekuje rimskega papeža, laž, ki jo je Patrijarh posnel iz pisma Focijevega do metropolita oglejskega. Govorč o dodatku «Filioque», moramo dobro razločiti tri reči, namreč : učenje te dogme, formalni dodatek «Filioque» k simbolu in izgovarjenje ali pevauje simbola s tem dodatkom pri bogoslužji. — Vpraša se torej : Jeli morebiti Leon 111 zavrgel dogmo samo pa nje učenje ? Nikakor ! Ali je Leon III zaukazal, da se ima dodatek «Filioque» izbrisati iz simbola ? Tudi ne ! Njegova prepoved se dotika le javnega pcvanja dodatka «Filioque». Daje res tako, se določno razvidi iz poročila, ki ga je o tem napisal opat Smaragd, kjer se bere naslednji odgovor papeža Leona III : «Kar se vže zdaj od kogarkoli, ki prej ni bil podučen, prav veruje (da namreč sv. Duh izhaja od Očeta in Sina), naj se veruje: in vender naj se, ne da bi se žalila koga vera, opusti nedovoljena navada pevanja».‘) Leon III je hotel namreč braniti dvoje : prvič dogmo o izhajanji sv. Duha tudi od Sina; drugič pa svojo vrhovno oblast, določevati o važniših zadevah, ki se dotikajo javnega bogoslužja v cerkvi. To dvoje je storil z omenjenim odgovorom, ki ga je dal odposlancem ratisbonskega koncilija l. 809, ne pa sč sinodalnim odlokom, kakor napačno trdi ekumenski Patrijarh v svoji okrožnici. Radi tega pa, da je rimska cerkev dodala «Filioque», se ji ne sme očitati pačenje simbola. S tem dodatkom je le v besedah izrekla, kar je bilo vže prej po misli zapopadeno v simbolu. Sicer je enako ravnal vže tudi carjigrajski cerkveni zbor 1. 381, kjer so se nicejskemu simbolu pritaknile besede zadevajoče ravno tako sv. Duha: «ki iz Očeta izhaja — qui a Patre procedit». In tega zbora se je vdeležila vshodna cerkev ravno tako kakor zahodna. Zakaj torej Patrijarh tudi tu ne očita pačenja ali proti-evangeljskih novotarij ? Sicer naj bi Patrijarh pomislil, kar je predlagal učeni Bessarion svojim vshodnim bratom pri florentinskem 9 Quod iam nune a t/uibust/ue prius nescientibus reete crcditur, credatur: et tamen illicita cantandi consuetudo sine cteiusijue hdei laesione tollatur. zboru : «naj bi prej preiskali, je-li dodatek «.Filioque» nasproten ali ne Božjemu razodenju: ako se dozene napačnost dogme, potem se ne bo v ec vprašalo, ali se ima dodati.1) Ako bi pa nasprotno se dokazalo, da je resnica, kar izraža ona beseda, in bi se začelo še potem povpraševati, ali se sme poslednja dodati simbolu, bi bilo smešno, ako bi kedo menil, da se ne sme, kar je resnica, dodati simbolu«. Grki so na te besede Bessarionove obmolknili — seveda kedo bi bil pač tako nesramen, da bi vgovarjal tako očitni resnici! Da bi Patrijarh dokazal, kako je tudi dogmatično kriv katoliški nauk o izhajanji sv. Duha tudi iz Sina, se sklicuje na Kristusove besede pri Janezu: «kateri od Očeta izhaja —• o naga rov IIccr()6s ixnoQ£\>£Tca.2) Toda te besede učijo le, da sv. Duh izhaja od Očeta, a nikakor ne izključujejo izhajanja istega sv. Duha tudi od Sinu. Trditev ene resnice sama na sebi ne taji druge resnice, ki prvi ni nasprotna. Da, v navedenih evangeljskih besedah je celo, kakor bomo videli, zapopaden indirektno nauk katoliški. Razkolniki bi morali v sv. pismu najti mesto, kjer se uči, da sv. Duh izhaja le ali od samega Očeta. Toda takega mesta ni nikjer. Tako beremo tudi, da se je Jezus Kristus navadno imenoval «sinu človekovega« ; to pa gotovo ne izključuje, da je ob enem tudi Sin Božji. V 6. pogl. pri sv. Janezu govori Jezus : «Oče moj vam daje pravi kruli iz nebes« ’); pomeni li to, da satu Oče daje pravi kruh, a ne tudi Jezus Kristus? Dalje, Kristus sam je rekel: «Vse, kar ima Oče, je moje«;*) ako tedaj ima Oče, da je izvor sv. Duha, mora isto imeti tudi Sin; in ako uči sv. evangelij, da sv. Duh izhaja od Očeta, je v tem po smislu (implicite) zapopa-deno, da ravno tako izhaja tudi od Sina. Ako pošilja Oče Duha, ga pošilja tudi Sin, kajti «karkoli Oče dela, to tudi Sin dela ravno tako«.5) V rečeh, ki se tičejo Boga, je namreč vse eno, razen osebnostnih razmer. Sicer pa treba le dotično mesto, iz katerega je Patrijarh iztrgal svoj citat o izhajanji sv. Duha, navesti v svoji celoti, in videlo se bo, kako celo potrjuje katoliško dogmo. Ono se glasi: «Kader pa pride tolažnik, katerega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kateri izhaja od Očeta, on bo za-me pričal«. Tu Jezus Kristus očitno uči, da bo On sam poslal Duha od Očeta. Poslauje v Božjih osebah pa zapopada in predpolaga izhajanje poslane osebe od osebe, ki pošilja; in to izhajanje, akoravno se na zunaj pojavi v času, je na znotraj večno. Tako tudi Jezus ') «Ostensa falsitate dogmatis, quaestio de illo non addendo non habebit deinceps Iocum» — Itessarion, de processione Spiritus S. ed Migne. а) XV. 26. ») VI. 32. *) Jan. XVI. 15. б) Ibi. V, 19. Kristus, ko je hotel pojasniti svoje poslanje od Očeta, je navedel v dokaz svoje izhajanje od istega Očeta: «Jaz sem izšel od Očeta in prišel; nisem namreč od sebe prišel, ampak On me je poslal«.') Tako so razlagali stvar tudi sv. očetje. Sv. Gregorij Veliki *u pr. piše : «Njegovo poslanje je isto, kar izhajanje, vsled katerega izhaja od Očeta in Sina«. Ta cerkveni očak je živel in deloval celih tristo let pred Focijem, in razkolni Grki sami ga cestijo kot svetnika iu cerkvenega učenika. In vender nam za zlo jemljejo, da se držimo njegovega nauka ! Dalje. & i s t k. C’ i I i ■*«» m'4 Kulturno-historična slika. Na, na, kaj so mi pravili ondan-le! Da letos obhajaš stoletnico svojega rojstva ! Jaz se sicer močno zanimljem za arheologijo ; veliko sem vže po knjižnicah stikal, da bi kaj gotovega zvedel o tvojem početku . . . toda do zdaj vse zastonj! No, če so pa drugi dognali, da si se resnično 1. 1796 rodil v Parizu na Frausoskein, jim moram le hvaležen biti. Prišel sem ti čestitat. Moj poklon, moj najponižniši poklon, vaša visoka svitlost, ali kako bi rekel — svitla prevzvišenost, gospod jubilant cilinder! Zdaj pa blagovoli milostno poslušati, kaj bom govoril v tvojo stoletno proslavo. Kes, srečna glava, v kateri se je prvikrat spočela ideja : cilinder. Vzvišena ideja! Srečen umetnik, ki je to idejo realizo-val t. j. ki je iz surove kože po dolgem glajenji in likanji izgotovil tvorbo, ki jo svet vže sto let z vsem češčenjem imenuje cilinder! Najsrečnejši pa oni, katerega glava je prvikrat imela čast nositi vašo svitlo prevzvišenost! Viharni so bili časi, ko si tam ob Seni zagledal luč belega dne. Jaz se le čudim, kako si mogel rešiti tvojo svitlo kožo iz francoskih vojsk ! — Gotovo si bil vojak tudi ti, in ne enkrat so najbrze tudi okol tebe švigale svinčenke. Le žal, da se tako malo ve, kod si se bojeval in krvavel za slavo »de la grande nation“. ») Ibi. VIII, 42. No pa, žalostne spomine na stran! Kar se tiče najine ož-jiše zgodovine, nama je zabeležiti marsikaj veselega. Petindvajset let naju vže sklepa vez pravega, odkritosrčnega prijateljstva. Tako obhajeva tedaj letos nekako srebrno poroko. Saj se še spominjaš — takrat, ko sem prišel v deseto šolo, sem te prvikrat kupil, ker prej sem se imel za nevrednega s tako imenitno visokostjo stopiti v intimnišo zvezo. Takrat sva sklenila nekako koalicijo ali pravzaprav dvozvezo. Jaz sem se zavezal, da ti zaupam vse tajnosti svoje prečudne glave, ti pa si mi sveto obljubil, da me hočeš vselej in povsod braniti, tudi ko bi te imelo stati tvojo kosmato kožo ! In res — čast, komur čast — s hvaležnim srcem priznavam, da si držal svojo besedo. Petindvajset let stojiš zvesto na straži in mi braniš gorenje nadstropje. Ne toča ne dež, ne slana ne sneg, ne solnce ne luna mi niso do zdaj škodovali. Tvoja zasluga ! Kakor sem rekel vže zgorej — moja glava je čudna, marisikaj je vže iztuhtala, kar je napravilo tresk in grom, nekateri so rekli, da se celo copernice iz nje porajajo. Zatorej se je slišalo vže celo o zarotah. Nekje so vže pobirali kamenje, da bi ... . Toda tu si se postavil v bran ti v vsej svoji veličastni prevzvišenosti — in upadel jim je pogum ! V kritičnih slučajih si mi ti vselej priskočil z modrim svetom; jaz pa se nisem nikoli kesal, da sem se ravnal po tvoji besedi; saj te diči učenost in dolgoletna skušnja. Sicer pa tudi ti, upam, si z menoj zadovoljen. Obvaroval sem ti skoz petindvajset let nezrušljivo zvestobo. Odkar sem tebe nasadil, ni več drugo pokrivalo imelo časti stražiti na moji glavi. Iz ljubezni do tebe sem prestal veliko skušnjav. Prigovarjali so mi — ne zameri — da si nepraktičen, da si drag, da si preobčutljiv in prenežen, drugi so te zmerjali oholega aristokrata, in kaj vem še — toda zvestoba moja se ni zmajala! Kamorkoli sem šel, sem te vzel se sabo. He, kaj ne, koliko interesantnega sva doživela na svojih potovanjih! Prehodila sva Italijo, Švico, Francosko. Posebno te je veselilo, ko si — bilo je pred desetimi leti — zopet enkrat zagledal svoj rostni kraj Pariz. Blaženi dnevi! Na Slovenskem menda kmalu ne bo več mesta in gore, kjer bi ti ne bil priča moje navzočnosti. Seveda ljubezen trpi; tako sem tudi jaz mari-sikatero grenko povžil iz ljubezni do tebe. Radi tebe me je ma-risikedo po strani pogledal in nemilostno sodil. Enemu si se zdel preširok, drugemu previsok, tretjemu — brez zamere! — premalo svitel in zamazan; a za vse te tvoje — resnične ali namišljene nepopolnosti — sem odgovoren bil jaz — rimsko-kato-liški starokopitnež! Pa bodi, vse je pozabljeno! Da bi te ovekovečil, postavil sem ti spomenik — aere pe-rennius — v „Rimskem Katoliku14. Razpisal sem pred štirimi leti tebi v čast vprašanje: „Star cilinder pripoveduje svojo prete- klost11. Tako je prišel tvoj životopis v edini filozofičen slovenski list, in še za dve tristo let, ko mene in tebe ne bo več, bodo poznejši rodovi brali tvojo slavo Sicer pa — bodi mej nami rečeno — kakor se tam pripoveduje, vganjal si marisikaj takega, kar se v poštenem jeziku zove lokalstvo ! Veš pa, prevzvišeni in slavni jubilant, zakaj si mi toliko simpatičen ? Ti si tip in reprezentant visoke modrosti pa možke resnosti. Ti tudi najnižjo pamet povzdigneš za en čevelj višje. Dandanes so resni časi; misliti in tuhtati je treba, a ko se hoče človek preriti naprej Zatorej pa možgani veliko trpijo. V glavi postaja večkrat vroče tem bolj ker se mišljenje učenih glav, kakor se je dognalo, vrši kot fosforacijski proces. Zatorej potrebuje resni mislec hladila in zavetišča. Tega zavetišča, tega hladila daješ učenim glavam ti, prevzvišeni jubilant. V tvoji senci se možgani hladijo, pod tvojim veleslavnim krovom je vse varno. Zatorej pa tebe tako radi nosijo doktorji, profesorji, državni poslanci, ministri, politiki, sploh vsi, ki kaj veljajo. Vnebovpijoča profanacija tvoje prevzvišenosti bi bila, ako bi te pokril neuki kmet. Cilinder in tvoj adlatus — frank: to sta dvojica non plus ultra! Sicer pa — zopet: brez zamere! — imaš tudi mnogo senčnatih stranij. Ena taka je, da si — povem ti odkrito — pravi prototip posvetne nečimernosti in svetohlinstva. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Rodil te je Pariz. Kedor te pogleda v tvoji gladki svitlobi, bi res mislil, da si zrcalo same nebeške modrosti. Kakor solnce se bliščiš. A v resnici imaš vso svojo likavo modrost zahvaliti le klobučarjevemu ščetu, ker tvoje pravo bistvo je sama čista, kosmata dlaka. Pa ti si domišljaš, da si kedo zna kaj ! Ti si — z dovoljenjem ! — tudi prototip prave fllisterske lehkoživnosti in veternjaštva. Dovolj, da te kje zaloti lahek dežec — in vže splava po vodi vsa tvoja svetlost in modrost! Razcafran in grd moraš zopet h klobučarju, dati potegne ščet po ostudnem hrbtu ter ti zopet povrne en del poprejšnje jasnosti. Tako se prelevljaš! To ti je značaj! Tako se ti zgodi dvakrat, trikrat, a ti prihajaš čedalje ostudniši, čedalje bolj zbledeva tvoja svitlost; zatorej te potiskajo od glave do glave, nižje in nižje, dokler te človek zagleda na glavi razcapanega pouličnega postopača, v strašilni opomin živim in mrtvim ! Vseh cest prah je zastopan na tebi, nuance vseh barv leskečejo ob tvojih rebrih. Corruptio optimi pessima ! Sic transit gloria mumli, carissime cylinder! Kako bo kaj v bodoče ? — vprašaš radovedno. Si morda vže slišal, da jaz sem znani „goriški prerok11. V bodoče? Star cilinder — star norec! Siari prihajajo na otročjo pamet, tako tudi ti. Čudne muhe so ti na stare dni začele rojiti po glavi. Vižga hudirja, misli se ženiti! Kakor se zdi, si se vže zavezal z ženskim spolom, da našim Maricam pripomoreš do hegemonije nad možkimi. V dvajstem veku boš kraljeval na njih nežno-drobnih glavicah — namesto nekedanjega svitka. Srečna misel, da so te izbrale za svojega odvetnika ! Ženska ima malo v glavi, zatorej pa tem več živo potrebuje tvoje modre in učene pre-vzvišenosti na glavi. Pred žensko s cilindrom — rešpekt! V svoji nekoliko okorni, a vedno bujni domišljiji si vže slikam prizore na bodočem ženskem vseučilišču. To bo trčenje cilindra v cilinder, ko bodo stikale svoje glavice k obligatnemu čeblanju ! Ko bode pa celo katera vseučiliščnica naredila dokto rat za doktorico-jezičnico ter v dan svoje promocije slovesno prisegla, vselej in povsod molčati, kakor veleva vže starodavna ženska postava, tedaj boš ti oblastno in vsemogočno čepel na njenih kitah, zvest varih najlepšega ženskega kinča, ki je bil in bode vedno v laseh. Tedaj pridejo časi, ko bodo namesti sedanjih odvetnikov — notarjev — zdravnikov — profesorjev — doktorjev v visokih, svitlih cilindrih po naših ulicah korakale samo doktarice utriusque omniumque. Možiceljni pa bodo nosili na glavi kake pokveke ali pogače — morda celo svitke — ter urno se sukali pri loncih okol ognjišča pripravljajo večerjo svojim veleučenim, prevzvišenim zakonskim družicam ! Prav jim je 1 Saj boljšega ne zaslužijo. Sami se devajo ženskam pod kopitce! Toda prav ti — dovoli sine ira et studio — prav ti daješ ženskam največjo potuho. Glej, starec, da se ne boš še kedaj pokoril. Skrbi bo dosti, da boš mogel celo breme lasi nadzorovati. In pa kaka vročina bo poleti pod tvojo streho; pa puli! Ne veš, kako rade mažejo svoje lasi ! Ti, ki imaš tako delikaten nos, boš mogel vse to prenašati? Opominam te resno pa prijateljsko. Caveas ! (te boš pa še dalje koketoval z ženskami, bi znalo tudi mej nama priti do — razkola. Zatorej pozor! I)ixi . . . Toliko sem ti mislil povedati za tvoj jubilej — brez zamere. Zdaj pa : Moj najponižniši poklon, vaša svitla prevzvišenost I Tcoj stari znanec. Raznoterosti. Je naše katoličanstvo res le gola hinavščina ? Tako je nedavno slovensko občinstvo prepričavala v Gorici izhajajoča „Soča“. Katoličanstvo je baje le plašč, s katerim zakrivamo svoje hinavstvo in slepimo svet, da ne pride do spoznanja naših podlih namenov. Pravo, odkritosrčno krščanstvo se nahaja le še pri slovenskih liberalcih Ali pravzaprav liberalcev mej Slovenci ni, ampak so le nekateri črnogledni pretiravci, ki vidijo strah tam, kjer ga ni! Ostudno je, kar „Soča“ podtika katoliški ljudski stranki na Kranjskem. Mi pa jo slovesno zagotavljamo, da še biva, še živi ne le po imenu, ampak po bistvu prava katoliška stranka na Kranjskem in po drugih pokrajinah slovenskih, stranka ne hinavcev, ampak prepričanih, za katoliško stvar gorečih, za vsako žrtev pripravljenih mož, katerim so resolucije L slov. kat. shoda izraz večno nepremen-Ijivih krščanskih resnic, kateri smatrajo „katoliČanstvou listov, kakor so „ Slov. Narod“, „SoČa“, „Edinost“ ali- „Slov. Svet“, za pravo, potencirano liberalstvo, kateri se torej s takimi „katoličani“ nikedar ne bodo spravljali ali celo zavezovali, ampak jih vstrajno, brez premerja pobijali. Ako pa danes naša katoliška stranka ne razvija one delavnosti, kakor bi bilo želeti, je temu kriva le zavornica, ki je obvisela ob našem vozu. Toda zavornica, upamo, ne bo za vselej vorila; zavornico bomo odstranili, in naša katoliška reč se bo mirno, a krepko, na strah, v pogubo sovražnih sil, dalje razvijala, dokler ji ne priborimo popolne zmage. Da, skusili boste tedaj, ali res vse naše katoličanstvo ni nič nego gol — humbug! Uboga svetnika! Mislimo sveta brata Cirila in Metodija. Slovenci imamo namreč šolsko društvo, ki je krščeno na ime teh dveh svetnikov. Svetnikov imena se otrokom in društvom dajejo, da se s tem svetnike v resnici časti. Pa kako je to vse drugače pii naši družbi. Družba ima sicer lep, plemenit namen: vzgajati mladino veri in slovenski domovini. Toda so ljudje, ki na sebi dobro družbo zlorabijo kot sredstvo V dosego vse drugače nego krščanskih namenov. Seveda, ako nočemo ..krščanstva1* vzeti po definicijah „Slovenskega Naroda", ,.Slovenskoga Sveta1* ali „Soče“ ! In ti ljudje imajo pri družbi vodilno vlogo. Liberalstvo in radikalstvo, seveda v navidezno nedolžnih oblikah, hobota na tleh družbe, ki so je postavili pod okrilje sv. Cirila in Metodija. Tudi ženski kult, nekako v zinislu modernih socialističnih doktrin, morata svetnika se svojo avktoriteto v bran vzeti. Od nekje na Slovenskem nam je od neke ženske podružnice ciril-metodijeve družbe vže večkrat došlo vabilo z Mazzini-jevim geslom »Bog in narod“. Da, celo plesati morata večkrat slovanska svetnika aposteljna ! Pa hočemo li družbo vničiti ? Tako seveda nam očitajo. A to je grdo obrekovanje. Ne vničiti, ampak iztrgati jo iz rok tistih, ki jo zlorabijo. Ta glas se je slišal tudi pri I. slov. katoliškem shodu. In da bi se to zgodilo, je katoliški shod mej glasnim odobravanjem sprejel naslednjo resolucijo : „ Družba so. Cirila in Metodija se to/do priporoča s pogojem, da se v bodoče organizuje po župnijah v soglasji z našimi prevzvišenimi vladikami14. . Sveta Ciril in Metodij, katerih imeni toliko zlorabijo slovanski liberalci, prosita, da se to skoro vresniči! Slovensko-nemški slovar se je nedavno dokončal, in tako se je naše slovstvo obogatilo se znamenitim zuanstvenim delom. Slovar je, kakor vsakedo lehko vidi, sestavljen prav marljivo; zaklad besed je bogat ; želeli bi le, da bi se tudi nemško-sloveuski slovar z isto marljivostjo in temeljitostjo predelal in pomnožil. Le nekaj bi radi pripomnili. V noyem slovarji je višje-znanstvena in lilozofičua terminologija prepomanjkljiva. Ta pomanjkljivost bi gotovo ne bila tolika, ako bi bili gospodje, ki sc delali pri slovarji, segli tudi po »Rimskem Katoliku11, katerega prve letnike (vsaj četrti, poslej pa tudi peti in šesti) so imeli vže na razpolago. Ako so se prebirali in porabljali listi, kakor „Slovenski Narod“ (!), »Popotnik11, »Učiteljski Tovariš', »Vest-nik“ (znanstvena priloga nekedanje „Z>re:i), menimo, daje to zaslužil tudi »Rimski Katolik.11 V našem listu so se razpravljala lilozofičua, apologetična in druga vprašanja, o katerih ne najdeš uiti sledu v vsem slovenskem slovstvu ; zatorej se nahaja v ujem tudi veliko izrazov in znanstvenih terminov, ki jih boš zaman iskal v slovenskih knjigah. A pogrešaš jih zdaj tudi v »slovenskonemškem slovarji11, kar bi ne smelo biti. Mi nočemo sicer gospodom vsiljevati svojih nazorov, toda ako niso »Rimskega Katolika11 morda radi tega vzeli v roke, ker jim »smrdijo1* njegova načela, je to res vsega pomilovanja vredno; kajti sč slovarjem, ki je glede višje znanstvenih in filo-zofičnih terminov pomanjkljiv, gotovo tujce le potrjujemo v mnenji, ki je imajo o nas, da Slovenci smo namreč vedno še — kmetski narod. Toliko — brez zamere! Zanimiva polemika se je unela v slovenskih listih liberalne in radikalne barve. Vže nekaj mesecev sčm se pridno razpravlja načelno vprašanje o realizmu, naturalizmu pa idealizmu. V polemiko posegajo tudi — ženske. Iz vsega se dobro vidi, kako malo ali nič razumejo naši leposlovski filozofi o filozofiji. Učiti, učiti bi se morali, preden se lotijo tako važnih vprašanj ! Ker je ta boj največjega pomena za razvoj našega slovstva in našega kulturnega napredka sploh, mislimo tudi mi v prihodnje razložiti svoje nazore o leposlovnem realizmu, naturalizmu in idealizmu. Ste jo slišali! Ste jo slišali — Marico! Ona seveda ima v ravno omenjenem boji tudi besedo, in sicer pravo — žensko besedo! Mi se res ne moremo prečuditi temu ženskemu veleumu. Ona vse zna, o vsem čebla: o slovstvu, o politiki, o socijologiji, o ženskem vprašanji, o pedagogiki, o filozofiji! Slovenske, ruske, nemške, italijanske, francoske, norvežke leposlovce ima vse — v mezincu. Ona je realistinja. In da boste vedeli, kake vrste je njen realizem, poslušajte jo: „Ako vže hočemo imeti vzor zdravega realizma, vzemimo si spise in romane Tolstega, Turgenjeva in tudi Dosto-jevskega". Mimogrede omenimo, da so ji Tolstega tudi lilozofijske razprave nič nanj znane kakor abecednik (Marica je namreč nekje na Slovenskem — učiteljica otrok); kajti piše : „Ne govorim o Tolstega filozofijskih razpravah, ampak o njegovih romanih . . . “ Kar se pa tiče slovenskih leposlovcev, našla je Marica vzor zdravega realizma pri Krsniku in dr. Tavčarji (menda pred vsem v romanu „4000“ !) O Stritarji pa piše naš slavni ženski kritik : „Naš Stritar je res genij, in jaz se mu klanjam do črne zemlje!“ No, to so pa res pokloni, da se jih sme Stritar veseliti! Vender ona meni, da se je Stritar v svoji sodbi o realizmu prenaglil. Zdelo bi se potemtakem, da Marica je vender še večji genij kot Stritar. Vsekakor reci kedo, kar hočeš, naša slavna Marica je eden iz sedmerih čudežev našega veka! Kako hudo so si v lasčh! Mislimo naše »liberalce11 in »radikalce". Kakor se vidi, res nikoli več ne pride mej njimi do sprave. Mi sami nismo v dolgoletnem boji izrekli proti slov. liberalcem niti ene desetine onih častnih epitetov, katere najdemo nakopičene v enem samem dopisu iz Ljubljane, ki ga je nedavno prineslo osrednje glasilo naših radikalcev — »Slovanski Svet“. Evo, nekaj za poskus : „ Težko je pisati iz Ljubljane o njenih razmerah, ne 2.— r> 3.— n 2.10 Slovenskim bogoslovcem. VIII. Poglavitna misel. Sacerdotium in terrn, peragitur, sod coelestiura ordinum clasaem obtinet; et iure (juidem merito. Non enim bomo, non nngelus, non arcbangelus, non alift quaepiara creata potestas, sed ipse Pa-racletus lioc officium ordinavit : qui manentibuR in čarne auctor fuit, ut an-gelorum mimsterium animo conciperent. — Ioannes Chry809tomus, de sacerdotio lib. III. 4. „Ločeni od sveta in opravil!“ To ie zapovedano pravilo cerkvene odgoje duhovnega osebja. Veseli me, da ste v primerno kratkem času sami spoznali imenitno važnost tega gesla. „Če bi mi tudi ne bilo zapovedano, moral bi se g.i držati. Mno-goobrazno delo in živa skrb za svojo osebo, jemlje mi ves čas, da sem najrajše sam. Skoraj ne vem, kedaj je prešlo prvo polletje. Svet mi naglo gine iz spomina, ker imam zdaj nove namene in nove tovariše“. To je dobro znamenje za bodočnost. Vodi naj Vas pa ena poglavitna misel, kateri bodi podrejeno učenje, delo in molitev. Ta misel je Vaš resnični poklic, Vaše bodoče dostojanstvo: duhovništvo Jezusa Kristusa. Ta misel mora Vam napolniti um in srce, ta misel mora pokoriti in ravnati vse misli in želje, ker je bistvo Vašega duhoynega življenja. Duhovnik brez te misli nosi prazno glavo in srce. Razložil sem Vam vže vrednost in ceno duhovnega zvanja v življenju narodov, njega imenitnost v občestvu, njega častitost vštric drugih stanov. Svetu je to vsa hvala svečeništva, ker je ceni le po tem, kar dela za narod, za književnost, za državo in pa po spoštovanju, koje vživa od drugih stanov. Človeška modrost si slika duhovnika kot učitelja lepe nravnosti ali kot voditelja naroda, ali kot varuha zakonite oblasti. Vse to so duhovniki res, ali to ni poglavitno, to ni bistveno, to ni božje. Svet sodi in ceni, kar vidi in šliši, kar je očitno, 'človeško. Naše duhoven-stvo pa ni človeško, mariveč je božje, čreznaravno, večno. Ne zametujte posvetne podobe katoliškega duhovnika, kojo ste si vstvarili v posvetni šoli, a poleg nje naj vstane lepša podoba pravega velikega duhovnika in njegove daritve: Jezusa Kristusa,. duhovnika in srednika Nove zaveze. „ Jezus Kristus je pravi Boj in pravi Slonele. Na tem temelju sloni krščanstvo, na njem sloni tudi duhovništvo katoliške cerkve. Yže večkrat so poskusile hudobne roke omajati ali celo izpod-m akni ti ta temelj. Dandanes je ta životvorna ideja izpala iz mnogih umov; ni čudo, da se jim je poizgubil tudi pojem božjega svečeništva. Toliko bolj vtisnite si Vi globoko v srce : Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek. Pravi Bog! Druga'božja oseba presv. Trojice, Sin božji, Modrost in Misel večna, v koji so načrti in misli cele stvarnice, ideje in vzori vsakega bitja. Modrost božja je od vekomaj, od vekomaj so tudi čiste ideje v njej, stvari pa, ki so vstvarjeue po vzorih in ki se zrcajo v božji Misli, niso večne. Bila je sila božje dobrote in ljubezni, ki je naklonila vsemogočno voljo božjo, da je vstvarila nebo in zemljo, vpodobivši vsako stvarico po večnem vzoru Modrosti božje. Bila je tudi sila božje ljubezni, ki je svetovala božji volji, naj milostno vstvari rod človeški po svoji podobi t. j. po vzoru Modrosti božje. Podoba človekova je torej od vekomaj v Modrosti božji, podoba vesoljnega človeštva in vzorna podoba vsakega poedinega človeka. Po tej večni sliki Modrosti božje je vse vstvarjeno in vpodobljeno. Sine ipso factum est nihil, quod factum est. ‘) Toda človek ni ostal zvest svojemu vzoru in je propal. V božji Modrosti je ostala podoba prozorna in vzor popolen kakor od vekomaj, ali resnični človek, neznatna stvar, se je oskrunil in ogrdil, Bog pa ga je zavrgel, ker je oskrunil božjo podobo. Tedaj je božja dobiota in ljubezen vstvarila novega človeka, enega samega, prav po vzoru in podobi božje Modrosti, hoteč I>o njem preobraziti in očistiti oskrunjeno človeštvo. Ta novi, edini, sveti, popolni človek je Jezus Kristus. — Kakor bi bila božja Modrost menila, da ga ljudje, bi; tj e mu po krvi in mesu, ne bodo spoznali in ne sprejeli v svojo sredo, ni ga poslala samega na svet,, ampak ga je vzela kakor v naročje, v neločljivo, osebno, skrivnostno zvezo. Modrost, ki ima vse stvari v sebi po ideji, vzela je v sebe novega človeka ne samo po ideji, temveč resničnega človeka Jezusa Kristusa, ki se je rodil iz Marije Device, neločljivo združen z Modrostjo božjo, združen z božjo naravo v drugi božji osebi. Bog je človek, ker ima človeško naravo, človek je Bog, ker biva v drugi božji osebi. Naše krvi je, našega rodu je, Adamov otrok, sin človekov, cel človek kakor mi, iz mesa in krvi, z umom in prosto voljo, ali brez greha, popolen po vzoru božje Modrosti, vsprejet Od božje osebe, v koji živi ; res božji človek, pravi Bog. Njega kri je kri Sinu Božjega, srce, je srce božje, um je um druge božje osebe, vo’ja je volja b Iv. I. 3. Modrosti božje. Človek je povišan nad vse angel j o, ker Jezus Kristus, pravi človek, je pravi Kog, Gospodar nebes in zemlje, angelji pa so le služabniki božji.1) Tega novega človeka postavil je Bog za nadučitelja narodov. Njegov um, razsvitljen od milosti božje, gleda v božji Modrosti večno resnico, vso resnico, čisto resnico Za to je naš učitelj. Brez njega blodimo po temi raziskovanja in vgibanja. Boga ni nihče videl in nihče ga ne pozna ko edinorojeni Sin božji, in komur ga hoče on razodeti2) V pričo njega utihnejo proroki in učitelji in tudi angelji z nebes.3,) Novega človeka je postavil Bog za poglavarja in voditelja vesoljnega človeštva. Brez njega bilo bi človeštvo brez glave, brez namena, brez edinosti. Novega človeka je postavil Bog za. posredovalca in duhovnika oskrunjenega, in zavrženega človeštva. Bred njim človeštvo ni imelo ni duhovnika ni daritve. Duhovnik more biti le človek, katerega si je Bog izbral in pomazilil za posredovalca, ki daruje dari in žrtve Bogu za grehe ljudstva. Bog pa ni nikogar izbral, ker so bili vsi v greh zakleti in njemu neljubi. Jezus Kristus pa je svet, nedolžen, neoskrunjen, ločen od grešnih rodnih bratov, brez greha.4) Ali samo on je Bogu ves ljub, ker je popolnoma po vzoru božje Modrosti; samo 011 je od Boga postavljen za duhovnika, knji sme pristopiti k prestolu božje milosti in prositi odpuščanje grehov in večnega življenja svojim grešnim bratom. V stari zavezi je Bog postavil neko duhoveustvo, Arona in njegov zarod, a le kot podobo pravega duhovenstva ; bila je senca bodočega. TJmbram enim liabens lex (Moysis) futurorum bonorum, non ipsam imaginem rerum.") Ker je pa neločljivo združen z božjo osebo, ostane vekomaj duhovnik, kakor mu je Gospod tudi prisegel rekoč : Ti si mi duhovnik vekomaj.") Poleg njega torej ni duhovnika, kakor* ga ni bilo pred njim in ga ne bo za njim. Duhovniki, katere ljudje izbirajo iu postavljajo, umirajo in se vrstijo, Jezus Kristus, od Boga postavljen, ostane vekomaj imajoč večno sveče-ništvo. Drugi duhovniki, sami grešniki, nimajo kaj darovati Bogu, s čimer bi božjo jezo potolažili. Omnis namque pontifex ad of-ferendum munera et hostias constituitur; unde necesse est, et hunc habere aliquod, quod offeratV) ') Hebr I. 14. Luk. X. 22. 3) Hebr. I. 1. (!. ‘) llebr. VII. 20. 5) Hebr. X. 1. °) Hebr. Vil. 21. Ps. 110. 4. Hebr. Vlil. 3. Kaj pa naj darujejo duhovniki ? Sami sebe, grešnike ? Ali bi Bog sprejel tako zadoščenje ? Ali naj darujejo živali ? Toda kako naj se veseli Bog prelivanja volovske krvi, kako naj živalska kri očisti oskrunjeno vest grešnega človeka? Impossibile «nim est sanguine taurorum et hircorum auferri peccata.ij Jezus Kristus pa ima kaj darovati Bogu, častito, neoskrunjeno, sveto daritev: samega sebe. Samega sebe je tudi res daroval na križu, kakor je poprej napovedal : „Jaz sem dober pastir, poznam svoje ovce, one poznajo mene (saj je pravi človek). Tudi oče (Bog) mene dobro pozna in ravno tako poznam jaz njega" (saj je pravi Bog.) Življenje dam za svoje ovce (Bogu v zadoščenje in čast, ne posili, ali ljudem na ljubo). Za to pa me ljubi Oče, ker dam življenje in je zopet vdobim (daritev je Bogu všeč in Bog jo potolažen vrne). Nikdo mi ne vzame življenja, ampak jaz je darujem radovoljno sam od sebe, ker imam pravico darovati življenje, ker je Bog, gospodar življenja in smrti), pa imam tudi pravico in moč vrniti si življenje. To je moje veliko opravilo, katero mi je Oče naložil, da je dovršim.2) In res je dal življenje za rod človeški, prelil je srčno kri za svoje brate. Ta je kri nove zaveze, katero je sklenil Bog z novim človekom, vstvar-jenim po vzoru božje Modrosti. Ta kri je porosila oskrunjeno človeštvo in je oprala,5) da je zopet zasvetila v njem vzorna podoba Modrosti božje kakor od začetka vstvarjenja.') Sanguis dliristi, qui per Spiritum sanctum semetipsum obtulit immacula-tum Deo, emu.idabit conscientiam nostram ab operibus mortuis ad serviendum Deo viventi.s) S to rešno krvjo nove zaveze se je Jezus Kristus prikazal ne v zidanem ali lesenem svetišču, ampak v večnem svetišču v nebesih, kjer nas je odkupil in nam pridobil večno življenje. Christus autem assistens (adstitit) pontifex futurorum bonorum (nebeških blagodati), per amplius et perfectius tabernaculum non manufactum, idest, non huius creationis; neque per sanguinem hircorum aut vitulorum, sed per proprium sanguinem introivit semel in Sancta, aeterna redemptione inventa. 'j To daritev, katero je dovršil na križu, daruje vedno še, na zemlji do konca sveta, v nebesih pa vse večne čase. Na zemlji jo obnavlja vsaki dan, ko govori na altarjih: »To je moje telo“ in: „Ta je moja kri, kri noye zaveze, katera se preliva za vas in za ves rod človeški, v odpuščenje grehov in posvečenje oskrunjenega človeštva". — V nebesih pa, kjer sedi novi človek in M Hobr. X. 4. s) Iv. X. 14-18. s) Skv. razod. I. 5. ‘) Tit. II. 14. •r’) Ilebr. IX. 14. «) Ilobr. IX. 11 — 12. veliki duhovnik Jezus Kristus na desnici Boga Očeta, daruje vekomaj svoje življenje proseč za nas. ') Enkrat se je sicer daroval prel ivajoč kri na križu, ali enkrat je bilo vekomaj. Bog je namreč vzvišen črez čas in prostor, zato so tudi dejanja njegove dobrote in ljubezni prosta časa in prostora in števila. Le človeški spomin šteje leta, v kojili se vrši božje dejanje, in človeško oko meri prostor, o ko-jem se godijo božji načrti. Pri Bogu je le en duhovnik, ena daiitev, en altar, ker je dejanje božje ljubezni eno in isto ter večno: na križu, na altarju, v nebesih. Sacrificium, quod coti-die in Ecclesia offertur, non est aliud a sacrificio, quod ipse Christus obtulit. sed eius commemoratio. Sacerdos ipse Christus offe-rens, ipse et oblatio : cuius rei sa eram en tu m quotidiannm esse voluit Ecclesiae sacrificium. Una est hostia, quam Christus obtulit et nos otferimus, et non multae, quia semel oblatus est Christus. Sicut enim, quod ubique ottertur unum est corpus, et non ni ul ta corpora, ita est unum sacrificium.s) — Eden je tudi altar, vpodobljen v raznih oblikah. Sieut celebratio huius sacramenti est imago re-praesentativa passionis Christi — torej bistveno isto ko trpljenje — ita altare est repraesentativum crucis ipsius, in qua Christus in propria specie oblatus est.3) Eden je torej tudi duhovnik, darujoč svoje d ari po mnogih osebah. Sacerdos gerit imaginem Christi — torej ni sam za se pravi duhovnik — in cuius per-sona et virtute verba pronuntiat ad consecrandum. ‘) Minister in hoc sacramento perficiendo non habet aliurn actum nisi prolationem verborum. 5) Naše oko vidi več daritev, več duhovnikov in altarjev, ali bistveno je le ena daritev, le en duhovnik in en altar, eno, večno dejanje božje ljubezni, ki se našemu očesu kaže v treh različnih oblikah: kot prelivanje krvi na križu, kot ločenje telesa od krvi v podobi kruha in vina na altarju, kot priprošnja v podobi proslavljenih ran v nebesih. Večno je torej duhovništvo novega človeka in velikega duhovnika Jezusa Kristusa, večna je njegova daritev, katero je daroval na križu v očiščenje giehov, na altarju v posvečenje svojih odrešenih, v nebesi h v povišanje in blaženstvo svojih svetnikov. Kako nizko po d tolikim svečeništvom je človeško svečeništvo; kako nizko sto ji tudi ono svečeništvo, kakoršno si domišlja in ceni svet, nature č poklic duhovnikov narodnjakov — učenjakov — umeteljnikov — glasbenikov — narodnih gospodarjev ! Bilo bi znamenje nev ere, ako bi se Vaše srce izgubljalo >) Hebr. VII. 25.. IX. 24. *) Thom. 3. qu. 22. 3. ud 2. qu. 83, :. o. in 1. 5) Ibid. ad 2. *) Ibid. ad 3. in qu. 82. 3. qu. 78, 1. c. v posvetnih vzorih duhovništva, ako bi se navduševalo bolj za njega posvetne namene, ko za božje. Bilo bi znamenje kratkovidne in nadute modrosti, ako bi se mladeniči bistro pripravljali in prigotovljali za družabna, politična in gospodarska opravila duhovnikova, za čreznaravua pa ravnodušno in površno. To ni pravi poklic, ker to ni duhovništvo Kristusovo. Vi pa, dragi moj, zavzemite se za resnično duhovenstvo Kristusovo, saj Vas je Kristus poklical, in za svoje čreznaravno svečeništvo Vas je poklical, da mu boste namestnik na altarju. Namestnik se mora vpodobiti po osebi in opravilu njega, ki ga je nastavil. Duhovnik se torej mora vpodobiti po osebi in daritvi velikega duhovnika Jezusa Kristusa. Oseba po osebi, daritev po daritvi! Oseba po osebi, lvako-li to, Kristus je Bog, človek je stvar? A tudi človek je po milosti božji deležen božje narave in se imenuje in je otrok božji,2) ker nosi na duši in na telesu podobo sina božjega, Jezusa Kristusa. :') Duhovnik pa je živa podoba Kristusova. Oseba duhovnikova je posebe posvečena in zaznamovana s skrivnostnim znamenjem. To znamenje je podoba velikega duhovnika, vtisnena v dušo mašnikovo. Kakor je Jezus Kristus „odsev božje slave in podoba božje na- rave“ i), tako je duhovnik 'odsev slave in podoba osebe Kristusove. Character sacramentalis specialitet' est. character Christi, cuius sacerdotio contigurantur fideles secundum sacramentales characteres, qni nihil aliud sunt, quam quaedant participationes sacerdotii Christi ab ipso Christo derivatae.5) To znamenje ostane. Obleko duhovsko se sleče, službo se odpove, podoba Kristusova ostane. Tudi smrt je ne vzame, ker je vtisnena neumrjoči duši. Duhovno znamenje je večno. — Odprite oči in poglejte v duhovsko dušo Jezusa Kristusa. Kolika lepota, kolika svetost, kolika popolnost! Odsev je božje slave in podoba božje narave. Angeli si želijo vanjo pogledati in so srečni o pogledu duhovne krasote. Ali lepa je tudi skrivnostna podoba lepe resnice, saj so jo naslikale božje roke pri mašni-kovem posvečenju. Da, krasna je duhovna podoba Kristusovega svečeništva, katero je sv. Duh utisnil v dušo katoliškega ma-šnika. Veselite se vže od začetka te skrivnosti, ki se bo dovršila v Vašem srcu, ko sprejmete duhovništvo Kristusovo. Pripravljajte srce. krotite neredne strasti, gojite lepe čednosti, množite posvečujočo milost božjo, da, ko pride nebeški slikar, sv. Duh, naslika vanje angeljsko-lepo podobo Kristusovega duhovenstva. 2. Potr. I. 4. 2) Iv. I. 12. ») Rim. VIH. 20. 1. Kur. XV. 49. Hebr. I. 3. Xcc()KXTri(i ~ Abdruck, Geprage, vklesana podoba. h) S. Tilom. H. snov nevstvarjena, je li organično življenje razvilo se samo po sebi iz neorganične snovi, to menda vendar ni prašauje naravoslovca, ampak modroslovca Če more površno naravoslovje brez zveze z modroslovjem tajiti resnico, je tega popolno nezmožno temeljito; to zopet povrne resnici vse njene pravice.. Vprav naravoslovje v zvezi z modroslovjem nam najjasneje spri-čuje, da je stvarjenje snovi, kakor tudi razvoj organičnih bitij popolno nemogoč brez Boga. Nesmiselna je trditev novodobnih racijonalistov, da ni treba Boga, ko nam vendar vsaka najmanjša stvarca glasno kliče : „Bog je moj stvarnik11. Vse, kar biva, nam dokazuje božje bivanje, ničesar si ne moremo razlagati brez stvarnika. Da pa dokažemo to resnico, razdelimo celo snov na dva dela. Prvič nam našo trditev dokazuje že mrtva snov sama, drugič pa tudi, v kolikor se nam javlja v organičnih telesih. Predno pa preidem na dokaz sam,, naj navedem Ivant - Laplace - ovo teorijo o nastanku sveta, katero teorijo so dandanes že večinoma vsi geologi sprejeli, na katero se pa tudi racijonalisti tako po krivičnem sklicujejo kot dokaz za njih bogotajno trditev. Kant in Laplace mislila sta si razvoj sveta nekako tako le : Vsa snov je bila v začetku jednakomerno razdeljena po vsem ves-iniru. Gostota snovi je bila povsod jednaka in, ker je zavzemala toliko prostora, tudi zelo majhna. Tu se je jela snov na nekaterih krajih zbirati radi privlačevanja in kolikor več se je je nabralo, toliko močneje je še ostalo snov privlačevala, dokler se ni vsa snov nakopičila v velikanskih plinovitih krogljah. Radi gibanja in. pritiska, ki sta postajala vedno večja, razžarila se je vsa ta snov-Tako je tudi bilo z našim solnčnim sostavjem. Ta velikanska' plinova kroglja jela se je sukati krog svoje osi. Posledica tega. je bila, da se je vsa plinovita krogla preobrazila v velikansko ploščo, poleg tega se je pa radi vednega zgoščevanja in naglega gibanja gorkota rapidno razvijala. Radi sredobežne sile ločili so se na robu te velikanske plošče obroči, v katerih je jedem del s tem, da se je mogoče nekoliko hitreje gibal, vse druge polagoma združil. Ali obroč spremenil se je v premičnico, ki. suče ravno tako krog svoje osi, kakor cela snov, to je od za.- hoda proti vshodu z jedno izjemo v našem osolnčju. Te premič-nice so na isti način izločile svoje trabante, ki se pa še niso' povsod razvili, kakor pri Jupitru. Do tu bila je naša zemlja, kakor druge premičnine, raztezno tekoča. Izločivši iz sebe mesec jela se je polagoma ohlajevati, postala je kapljivo tekoča krogla, kot taka se je že zelo skrčila, naposled se je pa zaviia v trdo odejo, katera še sedaj obdaja raztopljene snovi sredi zemlje. Do tu Kant - Laplace - ova teorija; kar se je dalje godilo z našo zemljo, kako se je nadalje razvijala v bivališče človekovo, o tem nas pouči geologija in paleontologija. Poglejmo si to teorijo nekoliko natančneje : nam li ona res popolno j-azloži nastanek sveta ? Kes, da nam ta teorija še naj-ložje in najbolje razloži največ pojavov v geologiji, vendar brez božjega bitja nam tudi ona ne razvozla najvažnejših prašanj še manj pa je mogoče, da bi nam ona pozitivno dokazala, da ni. Boga, kar tudi njena začetnika nikakor nista nameravala. Ta teorija dobi že snov vstvarjeno. Odkod ta snov ? na to ne odgovori. Vsa ta snov je mirna, v ravnotežji, povsod jed-nakomerno razdeljena. Zakaj se je v določenih točkah jela snov zbirati ? Kadi privlačevanja. Dobro ! Ali odkod ono privlačevanje ?' To more vendar le tedaj nastati, če se poruši ravnotežje. In to se vendar ne bo samo porušilo ? Vsaj vidimo vendar v naravi, da vse teži po ravnotežji, zakaj bi bilo ravno tedaj drugače. So li bili tedaj drugačni naravni zakoni? Vsekako torej treba vzeti neko bitje razven snovi, ki je vse to provzročilo. In vsa snov bila je plinovita, in plini se vendar skušajo vedno raztezati, vedno več prostora zavzemati, kakor nas uči Daltonov zakon v aerostatiki. Kako to, da se je tedaj plinovita snov privlačevala ! Vidi se, da ne moremo toliko govoriti o privlačevanju, ampak da je verojetnejši neki zunanji pritisek na celo snov. Solnčna kroglja se je jela sukati krog svoje osi, piavi ta teorija. Kako to ? Si je li snov dala sama sebi gibanje, ko ga ni imela? In se more li jedno gibanje brez zunanjega vzroka v drugačno spremeniti ? Vsekako moramo iskati neke sile, ki ni v snovi sami, ampak izven nje, in ta sila dala je še le snovi gibanje krog osi. Kaj pa, ko bi bila snov večna in bi se že vekomaj gibala?" Potem si vender lahko razlagamo celo vesoljstvo brez Boga; tako se tolažijo racijonalisti Prazne so vse njih nade! V naravi lahko ločimo dvojno gibanje; zunanje, to je ono gibanje, kar navadno pod tem razumemo (mehanično gibanje), drugo je pa molekularno ali notranje, ki se nam javlja v svetlobi, gorkoti,. magnetizmu, elektriki i. t. d. Oboje gibanje je tesno zvezano med seboj, iz jednega se pri ugodnem slučaju vedno lahko razvije drugo. Kakor se je iz prvotnega gibanja razvila gorkota,. ravno tako je sedaj solnčna gorkota ona gonilna moč, ki vse giblje na naši zemlji, ki goni naš zemeljski stroj. Toplota pa- more delovati le tako dolgo, dokler se povsod ne izjednači, ko se to zgodi, ni več mogoče nikakega prehajanja toplote, vse gibanje mora obstati. Toplota je tako rekoč voda, ki goni mlinsko kolo le tedaj, dokler teče iz višjega kraja v nižino. Mirna voda v jezeru nima nik&ke gonilne moči. Recimo torej, da bi se bil zgoraj opisani razvoj pričel že začetkom večnosti tnesmisel); kaj bi iz tega sledilo nujno ? Naša zemlja z vso svojo naravo morala bi že neskončno dolgo časa, da, celo večnost bivati mrtva. Že zdavnaj bi se bila morala vsa toplota v celem vesoljstvu iz-jednačiii. In vender smo še sredi najlepšega razvoja. Kdo ve, kje je še le konec? In konec mora priti, torej je moral biti tudi začetek. In snovi vender ni neskončno veliko, ki bi imela toliko toplote v sebi, da bi je celo večnost ne zmanjkalo. Tudi ne velja vgovor, češ, kaj pa, ko bi se ravnotežje }v vesoljstvu porušilo in bi vsa nebesna telesa radi privlačnosti zgromela z velikansko močjo v skupen kraj, tu bi radi vdarca nastala vročina, ki bi zopet vse spremenila v prvotno plinovo krogljo, in razvoj bi se iz nova začel. Res žalostno, na kaj se vse sklicujejo, samo da bi se odtegnili resnici. A zaman je ves trud ! Vjamejo se v lastne zaujke. Na jedni strani vedno pov- darjajo harmonijo v vesmiru, na drugi strani pa zopet taje red v vesoljstvu. Zvezdoslovje vendar jasno kaže, da je nemogoče, da bi nastal kak nered med nebesnimi telesi. In nadalje, bi li druga krogi ja imela toliko gorkote nakopičene, kakor prva? Nikakor ne. Eter, ki posreduje pretakanje svetlobe in gorkote, hoče imeti tudi svoj delež, in ta je brez teže in kot tak nima vzroka z drugo snovjo vred pasti, eter torej ne more oddati svoje toplote. Naposled bi vsa toplota prešla na eter in s tem je zopet končano življenje. Torej tudi tako vrejen „perpetuum motile" spuhti pri natančnem opazovanju v prazen nič. Iz vsega tega se jasno vidi, da Kant - Laplace-ova teorija ne more brez Boga razložiti bivanja sveta. Že prirodni pojavi so nam pokazali, da snov in njeno gibanje ne more biti večno. Jednako nas o tem mora prepričati tudi samo trezno premišljevanje o snovi in njenih lastnostih. Da bo pa to prašanje jasneje, najprej pojasnim pojem neskončnosti in kaka neskončnost je sploh mogoča. Kaj je brezkončno ? Brezkončno imenujemo to, kar nima meje, kar je neomejeno. To je pa lahko na dvojen način neskončno. Prvič je istinita neskončnost (infinitum absolutum); to ima ona bit, ki ima vse lastnosti, ki se ji morejo pripisavati, in to v najpopolniši meri; ne moremo si misliti, da bi ji česa manjkalo, kar spada lahko k njeni biti. Druga neskončnost je pa relativna (infinitum relativum). Njen pravi pomen bi bil nekončanost, ona zaznamuje nekončano ; bit, ki ima to neskončnost, si mislimo lahko še večjo, še popolnišo; da je taka neskončnost mogoča, razvidno je samo ob sebi. V matematiki se -govori vedno o njej. Toda mi tu ne govorimo o tej neskončnosti, ampak pod neskončnostjo zaznamujemo istinito neskončnost. Neskončnost nadalje lahko razdelimo na tri dele : neskončnost glede popolnosti kake biti, nadalje glede velikosti kacega telesa ali v obče snovi in glede množice telesnih stanj, ki se vrste jedno za drugim. Že površno premišljevanje nam takoj pokaže, da je nemogoče si misliti, da bi bilo snovi istinito neskončno veliko. Snovi si mislim še lahko veliko več. Koliko praznega prostora je še v vesoljstvu ali je pa vsej le redko s snovjo napolnjen. Sv. Tomaž dokazuje, da snov ne more biti neskončno velika, takole : Telesa so lahko dvojne vrste, matematična, če se oziramo samo na kolikost, in tizična (naturalna), če vzamemo v poštev tudi snov in obliko. Fizična telesa nikakor ne morejo biti istinito neskončno velika, ker morajo ob jednem imeti tudi vedno obliko, ki jih omejuje od vseh stranij. Vsa fizična telesa so omejena in kot taka ne morejo biti neskončna. Nadalje dokazuje to iz gibanja. Brezkončno fizično telo bi se ne moglo gibati, niti premočrtno, niti v krogu. Telo, ki se giblje premočrtno, prehaja iz jednega mesta na drugo, kjer je bilo prejšnji trenotek, tam ga -sedaj ni več. Fizično neskončno telo bi pa tega ne moglo, ker razven vtijega ni nikakega prostora, vsaj ono zavzemlje ves prostor. Če bi trdili, da se tako telo giblje, trditi bi morali dosledno : to telo se giblje, ono prehaja iz jednega kraja v drug, ali vendar je še vedno tam, kjer je bilo, prišlo ni nikamor dalje. In ni li to nesmisel A tudi v krogu se tako telo ne more gibati krog svoje osi. Znak tega gibanja je, da je1 vedno jeden del telesa tam, kjer je bil prejšnji trenotek njegov sosed. Mislimo si torej v neskončno velikem telesu od osi, krog katere naj se vrti, dva neskončna traka potegnjena. Konečna razdalja teh dveh trakov biti bi morala neskončno drug od druzega oddaljena. Posledica tega bi bila, da bi končna točka (nesmisel) jednega traka nikdar ne mogla priti do jeduake točke na drugem traku, kajti razdalja obeh točk je istinito neskončua. Ne pomaga nič, če se tudi giblje celo večnost, fizična točka ne približa se nič drugi točki, razdalja je vedno brezkončna. Točka se premika, a vendar je vedno na istem kraju. Pač čudno ! Iz vsega tega moramo sklepati, da fizično telo ne more biti neskončno. Kaj pa matematično? Isto tako ne! Tudi matematičnega telesa si ne moremo brez zunanje oblike predstavljati, in če je to, potem smo pri prejšnjem dokazu. Kar smo rekli o telesu, to lahko trdimo o snovi sploh, ker mora ta imeti tudi obliko. Konečni sklep : Če bi bila snov neskončna, ne bilo bi nikacega gibanja, ni premočrtnega ni krog kacega središča, ker tega bi sploh ne bilo nikjer, ali pa povsodi. In gibanje je vendar, tega ne bo nihče tajil. Torej snov ni neskončno velika. Je-li pa mogoče možno, da imamo neskončno vrsto telesnih stanj, ki se časovno vrste ? Recimo, da ! ‘) Bomo videli, kam da* pridemo. Dokazali smo zgoraj, da snov ni neskončna. Radi tega moremo govoriti tudi o prostoru in o gibanju. Mislimo si torej neko telo, ki se giblje celo večnost v nekem določenem praven z neko določeno hitrostjo. Danes je na nekem gotovem mestu v vsemiru, to mora vsak priznati. Mislimo si pa poleg tega tudi še neko drugo telo, ki se giblje v prav istem pravcu tudi celo večnost, le njegova hitrost je polovico manjša. Posledica tega je, da drugo telo ne bo na onem kraju, kakor prvo, ampak za-dej. Prašase, kakšna je razdalja med obema telesoma. Je-li brezkončna ? Nikakor ne. vsaj je omejena na obeh koncih, torej ni neskončna. 'Pa razdalja je v tem trenotku popolno določena, recimo, da znaša a. Ker se pa prvo telo giblje z dvakrat toliko brzino, kakor drugo, bo tudi njegova pot po mehaničnih zakonih dvakrat tolika, kakor druzega. Ali: razdalja med obema telesoma je isto tolika, kakor pot, ki jo je napravilo drugo telo ta pot je pa neskončna, ker se neskončno dolgo časa giblje, torej : a = oo ; ali: končna količina je jednaka neskončni. Nadalje : Prvo telo je tudi napravilo neskončno doigo pot, torej: ~ a torej polovica neskončne količine je jednaka končni. Niso li to matematični in logični absurdi ? Kedo bi torej trdil, da seti dve telesi gibljeti večno, da ni razločka med končnim in neskončnim, da je oboje isto ? Kaka nesmisel! Temu se popolno lahko izogauemo, ako vzamemo, da se je gibanje začelo v času. Tudi se ne moremo ogniti tej resnici, češ, da se pa mogoče telesa gibljejo v krogu. Recimo, da se jedno telo suče dvakrat hitreje nego drugo. To bi naredilo v celi večnosti neskončno mnogo- krogov, prvo pa, ki ima še enkrat toliko brzino, pa ne bo napravilo zato nič več krogov, ampak isto toliko. Torej ista tolika pot, naj se jedno telo še toliko hitreje vrti. In vendar se glasi neovržen mehanični zakon: pota so sorazmerna hitrosti premikajočih se teles. Kedor bi torej hotel braniti večnost gibanja,, zanikati bi moral dosledno vse mehanične zakone in s temi tudi vse druge fizične zakone. Poleg tega pa vendar lahko premerimo časovno gibanje vsakega telesa. Pri vsakem gibanju si mislimo vedno določen čas. Vzamemo li, da je kako gibanje večno, potem določeno gibanje, ki je omejeno, ne more biti del večnega gibanja, kajti del istinite neskončnosti je tudi istinito neskončen, ne pa končen, ker obratno iz soštevanja končnih delov nikedar ne dobimo neskončnega. Iz dosedanjega dokazovanja smo se lahko prepričali, da snov ne more biti neskončna niti glede množine, niti glede svojega gibanja. Isto velja tudi o snovi glede njenega spreminjanja. Kar smo rekli o gibanju posebej, to lahko trdimo o spreminjanju *) „Alma»ak hrvatske bogoslovne mladežl1*. Odstavek : ^Matematični dokaz za eksistonciju Božju“. v obče: Tudi spreminjanje se ne more vršiti neskončno dolgo, ker tudi to lahko časovno merimo. Spreminjanje se vrši povsod in vedno, o tem ne bo nihče dvomil. Vsako spreminjanje pa zahteva nekaj zunanjega, kar je že prej bivalo, nekaj, kar provzroči v stvari spreminjanje. Stvar se ne more nikedar sama spremeniti. Spreminjati se pravi, kako stvar, ki je v možnosti za kaj, iz možnosti privesti do dejstva Mn actum). A spremeniti more pa zopet le ono, kar je že v dejavnosti, in sicer more le tako spremembo povzročiti, da je druga bit po spremembi v ravno isti dejavnosti, kakor spreminjajoča bit. A ta bit je morala zopet dobiti to svoje stanje od neke tretje, ki je bila prav tako v dejavnosti. Naj navedem zgled. Kamen ima zmožnost za gibanje, a radi tega se še nikakor ne giblje. Da se pa začne tudi gibati, treba je druzega telesa, ki mu da gibanje ; a to telo mora že imeti gibanje, kajti drugače ne more dati kamnu tega, česar sam nima. To gibajoče telo dobiti je pa moralo svoje gibanje zopet od tretjega telesa. Toda pri spreminjevanju ne moremo iti v brezkončno, kakor sem zgoraj dokazal, torej moramo konečno priti do nekega zadnjega člena, ki vse drugo spreminja, njega pa nikdo ne spreminja. In to bitje je Bog. Mogoče, da bi vtegnil kedo misliti, da je pa lahko kaj v kaki stvari v možnosti in v dejavnosti ob jednem, in tako bi bilo mogoče, da bi stvar sama sebe spremenila. Toda to je popolno nemogoče. Možnost in dejstvo ne more biti na isti način in ob jednem v isti stvari. Kamen, ki se giblje, ima možnost, da se vstavi, ne pa možnosti gibanja; glede gibanja je v dejavnosti, glede gibanja bi imel le toliko možnosti, da se lahko hitreje ali počasneje giblje. Da bi se odtegnili temu dokazu, hočejo nekateri trditi, da je spreminjanje lastno snovi, bistven znak snovi. Kaj je bistveno ? Vsekako to, kar tvori stvar v to, kar je, brez česar bi predmet ne bil več dotičen predmet. A bistvo ostane vedno isto, je ne-izpremenljivo, vsaj to je vprav bistvo bistva. Torej spreminjanje nikakor ne more biti bistvo snovi, ker ravno to tvori snov v različne objekte, ki vniči jedno stvar in napravi drugo, bistveno različno. In če bi že bilo spreminjanje bistvo snovi, moralo bi biti ne-razdružljivo od snovi in na isti snovi vedno in povsodi jednako. A vender jedna in ista snov dobiva tako različne oblike. Telo se lahko giblje, ali je pa tudi lahko mirno, istotako se lahko premika v to, kakor tudi prav v nasprotno stran. In to naj bi bilo bistveno ? Od očividne resnice, da je vse spremenljivo, da ni ničesar stanovitnega, ni daleč do druge resnice: da je vse, kar biva, slučajno. Slučajno je to, kar lahko biva ali pa tudi ne. nasprotno temu je nujno, to je ono, kar ne more, da bi ne bivalo. Pogledamo li v svet, povsod vidimo samo slučajnost, nikjer ni nikake nujnosti, nikjer ničesar nujnega, kar bi moralo ravno tako bitu kakor je, mogoče je. da bi bivalo, ali pa tudi ne. Mislimo si tudi lahko, da bi ne bilo sveta. Tudi vesoljstvo, in ne le posamezne stvari, je slučajno. A slučajno zahteva nekaj nujnega, kajti vsaka stvar mora imeti vzrok svojega bivanja, a bistvo slučajne biti je ravno, da ni samo iz sebe, da nima v sebi vzroka svojega bivanja, a če ga v sebi nima, imeti ga mora v drugi biti. Torej je neka nujna bit, ki ima sama v sebi vzrok svojega bivanja, ki je sama iz sebe, in ta bit je Bog. Jako lepo se nam tudi kaže bivanje božje v vzrokih. Vsaka stvar mora imeti vzrok svojega bivanja, nobena stvar si sama sebi ne more dati bivanja, kajti bivanje vsake stvari mora biti preje nego njeno delovanje ; če bi bila pa sama vzrok svojega bivanja, potem bi pa preje delovala nego bivala. Vsaka stvar zahteva svoj vzrok, ki jo je včinil. in ta vzrok mora že preje bivati. Ta vzrok mora zopet imeti svoj včinjujoči vzrok in tako dalje. Neskončna vrsta teh včinjujočih in včinjenih vzrokov pa je nemogoča. Torej moramo priti do vzroka, ki je vse včinil, ki pa sam ni od nikogar včinjen: in ta prvi vzrok vsega imenujmo Boga. To so trdni dokazi božjega bivanja, ki temeljujejo na trdni podlagi. Vse vede nam tu dokazujejo našo resnico, in čem bolj se razvija naravoslovje in geologija, tem očitneje in jasneje se nam kaže večna Resnica. Ker se verniki poleg tega in to v prvi vrsti sklicujejo na sveto pismo, kjer se v kratkem potrjuje, da je Bog začetnik vsega vesoljstva, zato se ni čuditi, če so nasprotniki jeli napadati tudi ta vir prave resnice ter stvarjenje, kakor se nam opisuje ondi, potisnili med bajke starih narodov,, sklicevaje se popolno po krivičnem na nekatere znanosti, pred vsem na geologijo in paleontologijo, češ, da se' sveto pismo ne vjema z rezultati teh ved. Da, to bi bilo nevarno orožje, če tudi ne proti naravni religiji, vender pa proti pozitivnemu razodenju božjemu. Vender pogledamo li natančneje vse one vgovore, raz-kade se takoj v prazen dim ; vidi se jim, da so jih le iz tega namena postavili, da bi avktoriteto svetega pisma vuičili. Vsi vgovori izvirajo od tod, da njih začetniki nečejo prav limeti besed svetega pisma, ali pa iz tega, ker so njih naravoslovske trditve popolno napačne. Da se bomo pa do dobrega prepričali o ničevosti vseh teli vgovorov, primerjajmo sv. pismo s tem, kar nas uči o početku in razvoju naše zemlje geologija in paleontologija. Ako hočemo umeti sv. pismo, ozirati se moramo pred vsem na pisateljev namen. In ta nikakor ni, v „Genesi“ pisati nekako geologijo. Mojzes je imel pri spisovanju te knjige popolno drugačen smoter in ta je, prepričati svoje ljudstvo, da je Bog začetnik vsega. Radi tega nam tudi 011 ne popisuje popolno časovnega razvoja naše zemlje, ampak nam le omenja posamezne najvaž- nejše stopinje tega razvoja, on nam poda tako rekoč Je konečno sliko koncem jedne dobe, kar tudi pomenja beseda „dan“. Da bomo lož je umeli razvoj naše zemlje in besede sv. pisma, razdelimo si cel razvoj zemlje tj e do stvarjenja človekovega v tri dobe. Prva doba je ona doba, ko je bila še vsa snov raztezno in kapljivo tekoča (pradoba), druga doba je doba ohlajevanja (prehodna doba) in tretja doba je doba stvarjenja v ožjem smislu. Pradoba : Ta doba je označena v svetem pismu le s kratkimi besedami: „V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo". To resnico smo že zgoraj dovolj dokazali in se do dobrega prepričali, da je Bog začetnik vsega vesoljstva, in ravno to pomeni izraz ,,nebo in zemlja". Prehodna doba : Takoj po tem kratkem uvodu preide navdihnjeni pisatelj na drugo dobo, za katero mu tudi zadostuje ie jeden stavek. Tu nam že sveto pismo omenja le to, kar se tiče neposredno naše zemlje : „Zemlja pa je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom in duh božji se je razprostiral nad vodami". Kako jasno je v teh besedah naslikano stanje naše zemlje ! In veda, nam li ne kaže ravno iste slike ! Zemljo smo pri Kant Laplace-ovi teoriji zapustili kot žarečo kupljivo tekočo krogljo. V tej drugi dobi jela se je vedno bolj in bolj ohlaje-vati. Naposled se je toliko ohladila, da jo je obdala trda skorja. A ta bila je še tako vroča, da voda še nikakor ni mogla postati kaplji vo tekoča, kot hlap obdajala je zemljo v zvezi z raznimi plini zelo na debelo krog in krog in ni puščala nobenega solnčnega žarka na zemljo. Od tod ona tema in praznota na zemlji, o kateri govori sv. pismo. Doba stvarjenja : To dobo zopet lahko delimo v šest krajših dob z ozirom na šest dnij sv. pisma. Prvi in drugi dan tvori dobo pripravljanja zemlje za orgamčno življenje, tretji in četrti dan je stvarjenje rastlinstva kot neobhodno potrebne hrane živalstvu, v peti in šesti dan pa spada stvarjenje živalstva in človeka. Prvi (lan : Zemlja se je vedno bolj in bolj ohlajevala, vodeni in drugi hlapi, ki so delali popolno temo na zemlji, so se polagoma spreminjali v kapljevine, ozračje postajalo je čisteje, solnčna svetloba je že mogia mračno razsvetljavati zemljo, če tudi bi bilo na zemlji še nemogoče videti vzrok te svetlobe. To stanje nam liaznačujejo besede svetega pisma: „In Bog je rekel: Bodi svetloba! In bila je svetloba". Drugi elan : Sveto pismo pravi: „Tudi je Bog rekel: Bodi trdina v sredi voda in loči vode od voda ! In Bog je storil tr-dino in je ločil vode. ki so bile pod trdino, od teli, ki so bile nad trdino". Kaj pravi geologija ? Ohlajevanje je vedno napredovalo. Vodeni hlapi so se že toliko zgostili, da se more v tej dobi že govoriti o ozračju, ki je ločilo stoječo vodo na površju zemlje in vodene hlape v ozračju. Voda pokrivala je vso zemljo, a iz tega še nikakor ne smemo sklepati, da je bila zemlja že -hladna. Voda vre še le pri 100° C. pri navadnem tlaku, a tlak, kakoršen je bil tedaj, (bil je vsekako večji nego dandanes, kajti ozračje je bilo še vedno tako s hlapi napolnjeno, da niso mogli solnčni žarki popolnoma na zemljo) je povzročil, da je voda tedaj imela še lahko veliko črez 100" C, ne da bi bila zavrela in izhlapela Mogoče, da bi koga motil izraz „trdina-< ter bi mislil na suho zemljo. Toda to je le nekoliko ponesrečena prestava latinskega izraza „firmamentum“. V hebrejskem originalu stoji: (samostalnik od glagola J?jT1 = razprostreti), kar bi bilo to, kar se razprostira; in iz stika se vidi, da misli tu sv. pismo ravno na ozračje, ki se razprostira med vodami, ki je deloma 'pod njim, deloma nad njim. Tretji dan-. „Bog pa je rekel: Zbero naj se vode, ki so pod nebom, v en kraj in naj se prikaže snhou. Posledica ohlajevanja je bila, da se je krčil zemeljski volumen, zemlja se je tako rekoč gubančila, lo toliko bolj, ker se tekoča snov preje ni ulegla po razmerji s svojimi razteznostnimi koeficijenti in ker so se poleg najboljših prevodnikov toplote naselili časih naj-slabejši (vsa snov se je vstanovila po razmerji svoje specifične teže). Na zemlji so nastajale nepravilnosti, poleg tega je še večkrat notranja žareče tekoča snov prodrla tanko zemeljsko mreno ter tako nakupičila višave, dočim so dosledno na drugih krajih nastajale nižave, kamer se je voda, ki je bila že na zemlji, odtekla. Tako so se polagoma jeli prikazovati otoki iz vode in celi zemeljski deli. Seveda ne smemo misliti, da se je površina in lice zemlje že tedaj tako razvilo, kakor jo sedaj vidimo. Paleontologija in geologija nas ravno o nasprotnem prepričati. Na zemlji so se še pozneje vršile velike prekucije, v dobi, ko je že bilo rastlinstvo in živalstvo, če tudi ne toliko, da bi bilo vni-čeno vse organično življenje. Ko se je prikazala suha zemlja, jel je naglo nanjo vplivati zrak, kamenje se je razdrobilo in namočeno s toplo vodo tvorilo dobra tla rastlinstvu. Voda je bila sicer še topla, ali že toliko ohlajena, da ni ovirala organičnega življenja. Do tu si lahko razlagamo vse razvijanje zemlje, odkar je nastopila samostojno po naravnih zakonih. Ali začetek rastlinstva je zahteval, da je Bog zopet neposredno posegel v naravo. Treba je bilo novega stvarjenja. Kako nam to služi kot dokaz za bivanje božje, navedel bom pozneje. Tu naj le geologija in paleontologija dokaže, da je res v tem času že nastopilo rastlinstvo. Obe vedi nam kažeti, da so že v tej dobi okamenele rastline, v dobi, ko še ni bilo živalstva. — Nekateri so sicer trdili, da povsod, koder se nahajajo rastline, dobimo tudi živali, toda novejša izkopavanja nam pričajo, da je rastlinstvo starejšega izvora. Sicer pa že narava živalstva zahteva, da mora rastlinstvo že zelo razvito biti, ako se hočejo one vspešno razvijati; živali ne morejo izhajati brez rastlin, (ločim so rastline le v nekoliko od živalij odvisne in tudi te le nekatere. Rastline se hranijo le z neorganičnimi snovmi, živali pa neobhodno potrebujejo za svoj razvoj organične hrane. Če kokoš zoblje vapneni pesek, ji to nikakor ne služi v hrano, ampak le za jajčno lupino. Zemlja se je tudi že toliko ohladila, da se beljakovina ni več strjevala. Mogoče, da bi kedo vgovarjal, češ, kako je mogoče rastlinstvo, vsaj vendar še ni bilo prave solnčne svetlobe. Ta vgovor ne velja. Prvič ni les, da bi ne bilo nikake solnčne svetlobe, bila je le nepopolna, toplote bilo je pa še tako veliko več nego dandanes. Drugič je bilo pa tedaj tudi drugo rastlinstvo. Paleontologija nas uči, da v tej dobi dobimo večji del le kryptogamae (tajnocvetke), ki te se lahko razvijajo v še tako hudi temi, samo da prihaja do njih zrak ; dokaz za to so nam rastlinice, ki povzročujejo plesen. Četrti dan: /In Bog je rekel : Naj bodo luči na trdini neba, in naj ločijo dan in noč, in naj bodo v znamenja časom in dnevom in letom*. Na to mesto kažejo nasprotniki razodenja z ironičnim smehom, češ, glejte, kako se vendar to ujema, da je Bog preje vstvaril svetlobo nego telesa, ki dajejo svetlobo, kako je mogoče, da je posledica preje nego vzrok sam ? A nočejo vedeti, da se tu Mojzes pred vsem ozira na zemljo in vse le tako opisuje, kakor bi bil pisal človek, ki bi bil tedaj videl cel razvoj raz zeml jo. Za zemljo so bila res nebesna telesa: solnce, luna in zvezde še le v tej dobi vidna, in tako tudi pravi sveto pismo: »Naj bodo luči na nebu“ to je: naj se prikažejo. Zato tudi ne pravi svelo pismo dalje, da je Bog vstvaril ta nebesna telesa, ampak da jih je naredil, to je naredil tako, da so mogla svojo svetlobo prav do zemljskega površja pošiljati. Vsa ta telesa so bila vendar že v začetku vstvarjenja, če ne, bi ondi ne moglo vendar sveto pismo govoriti tako v obče. Da je solnčna svetloba res pozneje predrla vodne .-hlape, kakor so nastopile rastline, nam jasno kaže paleontologija. S solnčno svetlobo začno nastopati vedno bolj in bolj tudi lepo cveteče „phanerogamae“. Peti in kuti dan : Kakor pri rastlinstvu, tako tudi pri živalstvu lahko opazujemo, da se je to prikazovalo počenši z najnižjo vrsto do vedno popolnejših. Kolikor manj zahteva kaka vrsta živalij za svoj razvoj, toliko preje jo najdemo. Tako nam priča paleontologija, da so najprvo nastopile povodne živali, ker je ondi bilo v začetku tudi največ organične hrane od rastlin, za temi prihajajo ptice in konečno še le sesalci. In nam li sveto pismo ne našteva pri stvarjenju živalstva istega reda ? Tako je bila vsa zemlja pripravljena kroni vsega stvarstva, človekovo bivališče bilo je dovolj okrašeno. „In Bog je vstvaril človeka po svoji podobi*. so PRILOGA Pogledamo li nazaj po celi dobi stvarjenja, prašati se moramo nehote : Kje je ono nasprotstvo med sv. pismom in različnimi vedami ; ono nasprotstvo, ki se po mislili nekaterih ne dii nikakor odstraniti, odpraviti ? Odgovor ne bo težak. Ne v sv. pismu, ne v vedah, tiči nasprotstvo proti sv. pismu, ampak v volji teh bojevnikov proti pravi resnici, v načinu njih življenja, tu je vzrok vsega tega neopravičenega boja. Do tu smo sv pismo branili kot vir božjega razodenja, in prepričali smo se lahko, da ne pridemo v nikako nasprotstvo ž njim, ako le cel razvoj naše zemlje in narave nekoliko natančneje premislimo in poleg tega prav razlagamo besede sv. pisma. Ne smemo tam iskati nasprotstev, kjer jih ni. Vrh tega nam pa stvarjenje tudi neposredno dokazuje božje bivanje, in to pred vsem začetek organičnih teles. Da nam bo pa to prašanje jasneje, oglejmo si, je li sploh mogoče, da se iz mrtve snovi razvije organično življenje samo po sebi, in nadalje, je li mogoče, da bi bila jedna celica začetek tako živalstva kakor rastlinstva. Ako ni mogoče, da bi snov imela tako moč, potem mora biti še neko bitje, ki je izven snovi, ki je pa dalo snovi življenje. ;,Brezdvomno človek ne bo pojmil nikedar, kako je moglo nastati iz mrtve in negibljive, iz popolno neorganične narave, katere snov nima nikacega samostojnega spreminjanja, na kateri opazujemo le popo'uo mehanične zakone ; kako je iz take narave moglo nastati živo organično življenje, kako .so se iz take narave razvili živi organizmi, ki so popolno različni od neorganične narave, katerih snov in oblika se popolno samostojno in perijo-dično spreminja in kateri se nam kažejo v tako mnogoterih razlikah11. Tako pravi grof Marenzi v svoji knjigi „Zwolf Fragmente iiber Geologie11. In resnične so te besede. Poglejmo nekoliko lastnosti mrtve snovi ! Snov kot taka je vstrajna, v kakoršnem stanju je, v takem tudi ostane. Mrtva snov ni sposobna, da bi svoje stanje sama izpremenila. Druga posledica njene vstrajnosti je, da mrtva snov vedno potrpbuje neke zunanje, sile za svoje spreminjanje. Mrtva snov je pri vsem svojem spreminjanju pasivna, nikdar aktivna. — Nadalje mrtva snov vedno teži po mirovanju. Prvine vežejo se vedno z onimi prvinami, kjer morejo oddati več toplote, to je teže po zvezi, ki je trdnejša, kjer se jim je tako rekoč manj bati, da bi se morale zopet seliti. Zato tudi jedna prvina zapusti staro zvezo, ako dobi drugo telo, kjer more še bolj k mirovanju priti. Vse teženje mrtve narave je postati mrtvi kristal. Popolno drugačne lastnosti ima organična snov. Ona nikedar ne miruje. Neznatna celica sprejema vedno v se novo snov in staro oddaje. Živa snov ne teži po matematično strogi obliki kristala, ona se nam javlja povsod v novi, drugi obliki ; prinesi mi dve še tako jednaki cvetici, povedal ti bom razliko. V or- ganični naravi je vse živo, vse se giblje, vse spreminja. Dočim se javlja pri kemičnem spojevanju toplota, jo organična telesa obratno potrebujejo pri svojem delovanji. Tam je vse mrtvo, tu vse živo; tam vse tiho, mirno, tu se vse giblje, vse dela, tam tolika jednoličnost, tu tolika mnogovrstnost! Jasno se nam tudi kaže razloček med živo in mrtvo snovjo, ako pogledamo, kako se ta in ona telesa množe. Mrtvo telo se ne more pomnoževati, kakor živa telesa. Če nastane novo mrtvo telo, morajo isto toliko zgubiti stara prejšnja telesa. Popolno drugače je to pri živem telesu. To ne izgubi pri pomnoževanju nič svoje moči. Drevo ima še vedno svojo staro moč, še vedno rodi, če tudi se je mogoče iz njegovega semena razvilo kedo ve koliko dreves že. Mrtva snov se nikedar ne spremeni sama po sebi; organično telo pa ima posamezne stopinje svojega razvoja, ono se rodi, vedno dalje razvija, pride do vrhunca, začne propadati in konečno pogine. In vse to se godi pri istovrstnem organizmu vedno v določenem času. — Vse to in še več druzega nas lahko prepriča, kako različni ste mrtva in živa snov. Lastnosti obojih niso le različne, da, one so si popolno nasprotne. Toda preidimo k dokazu samemu! Recimo tudi, da je snov večna, da se v določenem času zopet navije sam po sebi oni „perpetuum mobile“, vendar vsekako nihče ne sme po tej teoriji trditi, da bi bilo tudi organično življenje večno ; v takej vročini se nikakor ne more ohraniti življenje. Torej, če. tudi bi bila snov večna, življenje vendar ne more biti večno. Če pa ni večno, moralo se je pričeti tekom časa. Je-li mogoče, da bi si bila mrtva snov dala sama sebi življenje ? Nikakor ne ! Kako bi mogla kaka stvar dati to, česar nima? In vrh tega bi si morala mrtva snov dati še take lastnosti, ki so ji ravno nasprotne, katerih ravno ne sme imeti, ako hoče, da je mrtva snov; a mi imamo vendar mrtvo snov pred seboj. Nadalje je pa mrtva snov popolno pasivna, nima nikake aktivne lastnosti. Torej: življenje ni bilo vedno na snovi, snov si ga tudi ni mogla dati; a vendar mora imeti svoj vzrok. Prisiljeni smo iz tega sklepati, da je neko drugo živo bitje, ki je izvor vsega življenja, ki pa ni v naravi, ampak je izven nje. In to bitje je Bog. Smešni so vgovori, kakor sledeči: Mogoče pa, da se je organično življenje zaneslo po meteorih na zemljo. Ni li mar začetek drugih svetovnih teles jednak zemlji? So li mar meteori iz popolno drugačne snovi, ki imajo popolno nasprotne lastnosti, nego li snovi naše zemlje ? Poleg tega mora pa meteor prehoditi celo ozračje, predno pade na zemljo, in v ozračju se vendar radi drgnjenja tako razžari, da bi morala vsaka kal življenja poginiti, če bi ga tudi bilo kaj. Taki dokazi nam le še jasneje dokazujejo našo resnico, če pomislimo, na kako nesmisel se že morajo nasprotniki sklicevati, da bi se ognili resnice. Da je mrtva narava resnično nesposobna, provzročiti žiy- Ijenje, naj še v naslednjem nekoliko pojasnim. Če že človek z vsemi svojimi vednostmi in pripravami ne more vstvariti niti jedne celice, kako naj kaj takega trdimo o mrtvi naravi ?! Koliko jih je že poskušalo oživiti mrtvo snov, a vedno brez vspeha. Bil je čas, ko se je še v obče mislilo celo med učenjaki, da je možna, „generatio aequivoca.“ Ali znani Pasteur-jev poskus jim je ovrgel povsem njih misel. Ko je pustil Pasteur prevrelo vodo, ločeno od zraka, leto in dan stati, ni se v njej prikazalo niti najmanjšega sledu o življenju, tudi potem, ko je spustil po razžarjeni cevi zraka k vodi, ostalo je še vse mrtvo. A ko je potem izpostavil vodo prostemu zraku, bilo je v malo urah v vse polno mikroskopično majhnih živalic v vodi. Jasen dokaz, da se tuui „infuzorije“ ne množe brez semena, da je tudi za te treba prejšnega življenja. A recimo tudi, da je mogoče, da se je razvilo organično življenje iz edne celice, ki je nastala slučajno; moremo li iz tega že sklepati, da so se ysa organična bitja iz te edine celice razvile ? Prvič je že v prvem stavku napaka, kajti slučajno ne more nič nastati, vsaka reč zahteva nujno svojega vzroka. Slučaja v strogem pomenu besede ni, ako vzamemo za slučajno to, kar je nastalo brez povoda. A tudi če pripustimo, da je nastala prva celica slučajno, iz tega še nikakor ne sledi, da je ta ob jednem tudi mati vseh med seboj tako zelo različnih organičnih teles. A prav to trdi Damin - Haeckel-ova teorija. Zato moramo tudi to ovreči. Ta teorija nam sicer ne zanikuje neposredno božjega bivanja, ampak skuša le ovreči besedno razlago sv. pisma, pred vsem pak pravi izvor človekov ; seveda, konečno pride tudi dosledno do zaključka, da ni treba Boga. Ta teorija, katere začetnik je Damin in katero je pozneje Haeckel popolno razvil, trdi, da imajo vsa organična bitja skupen izvor iz jedne prvotne celice, torej ni bistvenega razločka med rastlino, živaljo in človekom. Da so nastale tako različne oblike, razlagati si hočejo iz tega, da seje vse moralo prilagoditi načinu svojega življenja. Polagoma in polagoma so se vedno prikazovale nove organične oblike, vedno popolnejše, dokler se niso tako razvile, kakor jih sedaj vidimo. A tej teoriji oporeka paleontologija, vsakdanja skušnja, kakor tudi trezno premišljevanje o razločku vseh orga-ničnili teles. Paleontologija nam nikjer ne kaže kakega prehoda iz te oblike v ono. Takoj v najstarejših legah dobijo se rastline in živali, ki so popolno podobne današnjim, a če to ne, so vsaj popolno razvite, da takoj lahko povemo, v kateri razred da spadajo. Precej od začetka je vse popolno, nikjer kaj nepopolnega, nikjer kakega prehoda. In ta bi vendar moral biti, ako bi bila ta teorija prava. A tudi skušnja nas uči o nemožnosti takega prehoda. Naj se Vrtnar še tako trudi in trudi, nikdar ne bo spremenil mačehe v vijolico, da ne rečem v vrtnico; vedno bo zopet dobil mačeho,, če tudi mogoče nekoliko drugače, lepše barvano. Vsa ona smotrenost in boj za življenje jim ne more nič pomagati, da bi dokazali svojo trditev. Gotovo ni prijetno mesarskemu psu, ko mu porežejo ušesa in rep ; gotovo bi bilo bolje zanj, ko bi še vsega tega ne imel. Ali vendar prinese še vsak vse to s seboj; čudno, da ni brezuhatosti podedoval po svojih po sili brezuhatih prednikih. Poleg tega nam pa tudi kaže ničevost te trditve bistvo rastline, živali in človeka. Res, da je med prvo in drugo časih težko ločiti, ali toliko je gotovo, da nekaj izmed teh dveh mora biti, da nekaj srednjega ne more biti. Žival pak in človeka bo pa menda vsakdo ločil, če izvzamemo one, ki tako radi vidijo v urang - utaugu svojega pradeda. Rastlina je takorekoč na meji organičnih in neorganičnih bitij. Njih delovanje je omejeno le na hranjenje in pomnoževanje, rastline imajo le vegetativno dušo. Čutnega življenja bi zaman iskal v rastlini. Vse, kar hočejo nekateri imeti kot znake čutnosti, je le naravna posledica njih telesne organične vravuave, je le popolno mehaničen pojav, ki ga zahteva njih razvijanje. In kako bo imela čute, če nima nikakih živcev? Kar žival bistveno loči od rastline, je njih čutna zmožnost, ki se pridruži vegetativni zmožnosti rastline. Ker žival čuti, ima tudi prosto gibanje, kar je posebno loči od rastline. Žival je bitje, katere organizem je obdarovan s počutki, žival potrebuje organične hrane, ona vdihava kisik, izdihava ogljikovo kislino, torej prav obratno kakor rastlina. Torej vendar dovolj znamenj, po katerih lahko spoznamo veliko vrzel med rastlinstvom in živalstvom. Pri človeku se pridruži vegetativnemu in čutnemu življenju še pravo duševno življenje. Njegova duša ni samo vegetativna in čutna duša, ampak duša obdarjena ob jednem z umom. Telesno se sicer človek bistveno ne loči od živalij, toda če pa opazujemo njegove duševne zmožnosti, da se človek bistveno loči od „najpametnejše“ (?) živali. Danvinisti trde, da človek in žival nista kvalitativno različna, ampak samo kvantitativno; človek je po njih mnenju žival na nekoliko višji stopinji. Na to stopinjo se je pa človek pospel še Je po dolgotrajnem izobraževanju. Da je pa to popolno nemogoče živali, nam kaže skušnja. Pri živalstvu vendar ne zapazimo nikacega napredka. In kako naj bi bil človek napredoval, ko vendar nikogar ni imel, da bi ga bil učil, dočim vendar človek uči živali, a so vendar še vedno onda, kakor so bile za časa Homera. Če bi se dala žival tako izobraziti kakor človek, potem bi bilo pač prijetno vojaku konjiku. Kar prve konje naj bi bili naučili, kar jim treba, mladiči bi se temu že pozneje sami priučili od svojih starih. Toda no gre tako. Vsncega je treba iz nova uriti. V teku toliko stoletij niso ničesar pridobili. Ze iz tega površnega premišljevanja vidimo, kako zelo se razlikujejo med seboj rastline, živali in človek. In vse to naj bi imelo skupen izvor? Vzrok mora biti vsaj tako velik, kakor je včinek, če ne večji. In tu naj bi bilo obratno ? Neznatna prvotna celica naj bi bila mati vsem tem tako različnim in veliko mogočnejšim bitjem, nego je sama ? In poleg tega naj bo to, kar je rojeno bistveno različno od onega, ki rodi ? In prvotna celica vendar ne more ob jedneni biti rastlina, žival in človek ? A če bi bila ona izvor vsem tem bitjem, morala bi biti vse ob jednem. Je li to mogoče? Se li ne pravi to, resnici v obraz biti ? Rastline, živali in človek imajo torej vsak svoj poseben izvor, v toliko namreč, da se ne morejo razložiti iz jadnega organičnega bitja. V toliko pa seveda imajo skupen izvor, da so vsi od Boga vstvarjeni. Celo vesoljstvo, vsa narava, ki nas obdaja, nam neovrgljivo dokazuje, da je neko višje bitje, ki ni vstvarjeno,' ki [ta vse vstvai ja, ki je vzrok vsemu, kar biva ; da biva Bog, ki je tudi nas vstvaril. Pač ni težko zagovarjati te večne Resnice, ko nam vendar vse o njem priča od najmanjše biljke tje do celega vse-mira. Resnica, da Bog biva, je mogočna trdnjava, krog in krog zavarovana z biezštevilnimi močnimi zidovi, katerih pa že vsak sam zadostuje, da je trdnjava nepremagljiva. .7. Žnubi, bogoslovce ljubljanski. „Der Socialdemokrat vor der Thilr!“ «7, začudenjem smo Čitali, da so se tudi vže nekateri slovenski vseuČiliščniki oklenili avstrijske socijalistične stranke, in to nas navdaja se skrbjo za bodočnost, takisto za bodočnost dotičnih dijakov, kakor za bodočnost slovenskega naroda. Veste, kje smo našli tiskane te besede ? V «Slovenskem Narodu* samem, ni davno od tega! «Slovenski Narod* je v/,e v skrbeh za bodočnost «slovenskega naroda* ! Čudno to, nerazumljivo! In ta nevarnost mu preti od slovenskih soci-.ialistov. No, ali ne pridigamo mi vže dalje časa o neki «tretji, radikalni stranki,* na Slovenskem, stranki, katera se zbira okol zastave ^Slovanskega Sveta*, katera bode v kratkem absorbirala našo liberalno stranko? To je tedaj, pred čimer se najstarejši slovenski pameti vže tresejo hlače ! Pa vidi se tudi, kako se je res vže začelo temneti v glavi našega napred-nega razumništva. ^Slovenski Narod* je namreč «se začudenjem* čital da se tudi slovenski vseuČiliščniki oklepajo socijalizma ! Stari ata iz »Narodne tiskarne* bi moral pač še toliko razumeti, da mladi slovenski socijalisti so se «porodili iz njegovih ledij, da so meso od njegovega me a, kri od njegove krvi. Ali ne pridiga vže kmalu 30 let nauke, ki dosledno peljejo k socijalizmu? Ali ni vedno Po nas udrihal, ko smo slovensko občinstvo opozarjali na socijalistične nauke, ki Se nahajajo v spisih Tavčarjev h, Stritarjevih, ko smo opominali, kako pogubni so spisi za mladino ? In ko smo vže pred sedmimi leti kazali na nevarnosti ožišega Prijateljstva Slovencev z radikalnimi Cehi, ko smo odločno obsojali vsako zvezo ž njimi vadi tega, ker sta jo posredovala Jan Lego in Jan Hribar (prvi od češke, drugi slovenske strani, radikalca oba, oba prekrščena na ime — Jana Husa !), ko smo, vže Štiri leta od tega, začeli kazati na «sumljiva znamenja* mej slovenskimi akademiki, ler osvitljevati «okrožje in ozadje* akademiške «Vesne», ali nas ni ravno narodno-mapredna Gospoda, katere glasilo je «S1 Nurod*, povsod in vselej zavračala ter Slrrr»ničiia izdajalstva slovanske stvari ? Zdaj zori, kar ste sejali Zato vas skrbi. ' j l,a> m* nimamo najmanjšega upanja, da bi liberalnega starca pripravili na 5ugo pamet *, pretrdovraten je. Zadeni ga vsoda, ki jo je zaslužil. Otroci, katere 1 je vzgojil, ga bodo pokopali. Dnevi slovenske liberalne stranke so šteti. T A mi se ne moremo dovolj Čuditi kiatkovidnosti in brezskrbnosti naših ljudij. l,di tu se nam je zamerilo, češ, da stvar jamo slivensko ra diha Is tv o, ko ga vcnder eJ Slovenci ni ! Še zdaj moramo grenke požirati celo od tistih, ki bi nam pred sem morali biti hvaležni. Mi baje pretiravamo, mi vidimo vse* prečrno! No, 'M111' pa vedno še cveto povsod le rožice ! Saj ni še eno leto od tega, ko so eel6 nilsi konservativni listi v imenu Hribarjevem in Tavčarjevem Slovence vabili na °manje v Prugo, kjer so bili pozdravljeni od voditelja leskih prostozidarjev l In £avzlic temu, da naši akademiki prehajajo v socijnlistični tabor, se vender našim katoliškim voditeljem v Ljubljani ne zdi še potrebno, da bi kaj vkrenili za kato-uko organizacijo naše akademiške mladine 1 Cel6 glas vrlega «SIovenca» jih več e zdrami. No pa, spimo li še, gotovo llog nam bode delal Čudeže ! Najnovejši idealizem ali blaziranost slovenske napredne pameti. *al Ker »Slovenski Narod* ne pozna verskih višjih razlogov, da bi odvra- našo mladino od socijalizma vporablja v to naslednji prepričevalen argu-’ncnt : »Slovenski dijak ve, da dobi razmeroma dober kruh kmalu po končanih hidijah .... Pravnikov, zdravnikov, profesorjev in tehnikov primanjkuje še vedno °bko, da se slovenskemu dijaku ni (trav nie bati za eksisteneijo, zatorej ni in ter e-3wan, da bi se unemal za socijaitzem . . . Kedor se v dijaških letih s to stranko ^fuži, temu bo telko dobiti ki uka, zlasti zdaj, ko je strah pred socijatizniom velik. a drlavno slulbo dotičnik skoro misliti ne more*. — In vender piše isti »Narod* v'stem članku: « l 'm k mlad e love k je idealist. Mlad človek ljubi ves svet in se razune-'*a 2a vse. kar se mu rdi dobro in pravično, a če vidi kako krivico, zaide takoj v strem. Jako je prav, zakaj gorje tistemu narodu, čigar mladina ni radikalna in "v zastopa v politiki, v soeijalnem življenji, v književnosti in v znanosti ekstremnih ‘azorov». In vender liočc »Narod* mladino odvračati od socijalizma, kateri ravno foveda »ekstremne nazore v socijalnetn življenji* !! Tohu vabohu ! OBSEG II. zvezka »RIMSKEGA KATOLIKA«. Kozja pravda v zgodovini držav in narodov : Uvod. — Ali ste moralični osobstvi „država“ in „narod“ podvrženi Božjemu zakonu? — Državni in narodni grehi. — Ko ko plačuje Bog moraličnim ošobstvom ? —Nekaj i čitnih vzgledov iz zgodovine, kako Bog kaznuje j i vn<* grehe. — Grešni register modernih držav in narodov- — Gorje ti Evropa . . . . .str Deset Božjih za povedi j v politiki in slovstvu » Osnovni zakoni estetiki* in lope umetnosti: Lepota je predmet spoznavalne moči. — Ideja lepega v Bogu in v stvareh. - Razlika mej lepoto in lepo umetnostjo. — Lepa umetnost in vidna narava. — Dve obliki čutne narave: prostor in čas. Slovesna in obrazna umetnost ........ Liberalne fraze ............................................... „ Združenje rusinske cerkve z Rimom . . . „ O novejšem lirvatskem slovstvu : Mirko Bogovič . Dva pojava na polji bogoslovja in modroslovja . „ Vničeno življenje. Iz zapiskov ponesrečenega študenta „ Časopis ........................................................„ Odgovor vesoljnega Ratrijarlia na rimska vabljenja „ Kratke opazke k „odgovoru• vesoljnega 1'atrijariia „ Listek : Cilindrova stoletnica..................................„ Raznoterosti : Je naše katoličanstvo res le gola hi-• nayščina? — Uboga svetnika! — Slovensko-neniški slovar. — Zanimiva polemika. — >St,e jo slišali! — Kako hudo so si v laseh! Za mlade pisatelje . „ I * rilo g a. Slovenskim bogoslovcem VIII. . . . . „ Stvarjenje, dokaz božjega bivanja........................ 97 114 120 129 135 148 162 , 104 172 183 191 197 201 33 39