LETO XVIII, — številka 18 Ustanov'telji. občinski odbori SZDL Jesenice, Krtu*), Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTI KRANJ, sreda, 2. 3. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja or» oktobra 1947 kot tednik. Od 1. janu:.rja 1958 kot poltednik. Od I. fanuaita 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob • r • ;i h in s o h o I a ti CNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Proizvodnja v januarju za 20,2 odstotka večja kot januarja lani Po podatkih oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj je bila količinska proizvodnja industirijakih podjetij v občini v januarju za 20,2 % večja kot v januarju lani. Skupno so podjetja s tem dosegla 7,8% letnega plana. Na tako močan porast v primerjavi z anaikiiim lanskim obdobjem je vplivala predvsem večja proizvodnja tovarn Sava (za 122,3 % več kot lani), Iskra (za 16,7% več), Tekstilindus (za 6,3% več), Oljarica (za 42,5 % več) in IBI (za 11,5 % več kot januarja lani). Elektroindustrija je proizvedla za 12,6% manj električne energie kot januarja lani, vendar so v tej panogi razmere vsako leto v januarju in februarju neugodne. Tudi januarski rezultat Kranjskih opekarn je slab, če ga primeramo z drugimi podjetji, vendar je ta proizvodnja sezonskega značaja, pravo delo se začne šele v marcu. Na nižjo proizvodnjo v Kovinarju, Standardu in Gorenjskem tisku pa je vplivalo pomanjkanje in nezadostna preskrba z raznimi reprodukcijskimi materiali. Industrijska podjetja v občini so za letos planirala, da bo vrednost izvoza znašala 8,798.350 dolarjev. V januarju so realizirala 5,2 % letnega plana. Izvoz poteka po sklenjenih pogodbah, bil pa je za 0,7% večji ikot januarja lani. VELIK ODMEV TUDI PO GORENJSKEM Hrabreče besede tov. Tita Z besedami smo »za«, pri delu pa ne Tudi delovni ljudje po Gorenjskem so z velikim zanimanjem spremljali prvi del III. plenuma CK ZKJ, ki je bil pretekli petek in soboto v Beogradu, še zlasti so prisluhnili besedam generalnega sekretarja tovariša Tita in jih sprejeli z velikim odobravanjem. i CENJENI POTROŠNIKI JESENIC IN OKOLICE ODPRT JE novi del prodajalne VESNA Jesenice, Titova 35 Prodajalna bo bogato založena z volnenim in bombažnim meterskim blagom, posteljnim perilom, bombažno in volneno trikotaž«- ter konfekcijo po zelo zmernih cenah. Obiščite nas, oglejte si našo izbiro blaga, potrudili se bomo, da boste solidno in kulturno postreženi. V pogovorih so se delovni ljudje strinjali z ocenami tov. Tita, zlasti glede razhajanja besed in dejanj in z zahtevo, da je v interesu hitrejšega gospodarskega in družbenega napredka, treba biti v izpopolnjevanju sklepov odločnejši. Vsi se tudi strinjajo, da je potrebno poglobiti samoupravljanje in čiste ekonomske odnose. Kar zadeva kritiko vsega, kar je slabo, je treba uveljaviti enake pravice in seveda tudi odgovornost za vse. Ne tako kot doslej, ko se je večkrat primerilo, da so delavca, če je v podjetju kritiziral, postavili na cesto. Za gospodarsko reformo moramo videti Dostojna predigra predvsem človeka, proizvajalca, občana. Vse te in druge misli tovariša Tita bodo še dolgo predmet živahnih razprav * in vztrajnih poskusov, da se uveljavijo v praksi. Urbanisti v Tunis Občina Kranj, ki je član Svetovne federacije pobratenih mest je prejela povabilo za udeležbo na IV. konferenci, ki bo v Manastiru (Tunizija) od 6. do 8. marca. Tokrat je konferen- ca te svetovne organizacija sklicana pod naslovom Urbanizem v službi človeka. Tribuna kmetov na Jesenicah Kmetijstvo v proračunu občine Jesenice ne zavzema vidno mesto, kljub temu pa se pojavljajo določeni problemi zaradi nerazčiščenih odnosov med kmetijsko zadrugo in kmeti. Občinski odbor SZDL bo v ta na- men pripravil tribuno kmetov. Glavni namen sestanka bo zbrati predloge za izboljšanje odnosov na eni in drugi strani. Tribuno bodo organizirali takoj ko bo zadruga pripravila načrt svojega dela. — B. B. V ponedeljek, 28. februarja zvečer, so se vsi hokejisti, ki so zrasli na Jesenicah, pod imenom reprezentanca Slovenije pomerili z reprezentanco Kanade, čeprav v izid nobeden ni dvomil, si je vendar tekmo ogledalo re- Velika izbira • OBLOG ZA POD lz plastike in preproge • ZAVES iz diolena, trevira in brokata • TAPET vseh vrst in • ŽALUZIJ iz blaga, plastike in kovine NEDELKO Celovec 8. Maistrasse 11 tel. 38-87 Ob razprodaji 20— 50% popusta! i Se J priporočamo! kordno število gledalcev, ki so prav gotovo prišli na svoj račun. S prikazano igro, zlasti v prvih dveh tretjinah, so bili več kot zadovoljni Rezultat 7:1 (0:0, 3:1, 4:0) ustreza dogodkom na igrišču. Domačini so bili borbeni in — razen na trenutke — enakovreden partner. Pokazali so, da so v zadnjem času res krepko napredovali. Srečanje je bilo dostojen uvod v svetovno prvenstvo. Nekateri celo menijo, da je zanimanje domače javnosti s to tekmo doseglo svoj višek. Na sliki: vsi Jeseničani spet na svojem ledu II M SJBfr Za ponoven sloves Zdravko Anderle — prisilni upravitelj gledališča »T. Čufar« Na zadnji seji Skupščine občine Jesenice je bil za prisilnega upravitelja gledališča »Tone čuf ar« imenovan Zdravko Anderle, direktor Radia Jesenice. »Prisilno upravo uvajamo nad gledališčem kot ustanovo, ne pa nad igralci amaterji!« je bilo rečeno na seji skupščine. O neurejenem poslovanju in neaktivnosti gledališča »Tone Čuf ar« smo že pisali. Prisilna uprava bo trajala tri mesece. Gledališče je potrebno organizacijsko in programsko utrditi, oziroma osvežiti. Iz sklada za financiranje kulturne aejavnosti pa naj se financira samo delo, ki bo po programu opravljeno, ne pa kot do sedaj, ko so v gledališču prejemali osebne dohodke neodvisno od njihovega dela. Upajmo, da bo gledališče »T. Čufar« kmalu zopet zaslovelo v ponos vsem ljubiteljem gledališke umetnosti. — J. V. Pred srečanjem iK.cjS.iib. reprezentanc Kanade in Slo-« venije, je bila na jeseniškem ledu kratka slovesnost. Vod-stvo HK Jesenice je za pet-* stoti nastop za domače bar-« ve nagradilo vratarja Jožeta Novaka in branilca Dušana Bruna z zlato drsalko. S to nagrado, ki naj bi postala tradicionalna, skušajo še povečati interes za hokejski šport med mladino. Obema nagrajencema iskrene čestitke tudi z naše strani! Na sliki: Novak in Brun pred podelitvijo nagrad — Foto: F. Perdan 6001 ENOTNO STANOVANJSKO PODJETJE V ŠKOFJI LOKI Upravljajo 877 stanovanj Letos bodo zbrali 130 milijonov starih dinarjev stanarin — Predvidena je dograditev 70 novih stanovanj Po številnih razpravah je v škofji Loki ustanovljeno enotno Stanovanjsko podjetje. V članstvo so pristopile vse delovne organizacije, ki imajo svoja stanovanja. Pred nekaj dnevi so zaključili z valorizacijo vseh stanovanj v družbeni lastnini. Zbrani podatki kažejo, da novo Stanovanjsko podjetje upravlja z 877 stanovanji v skupni površini 41.038 m2 čiste stanovanjske površine. Valorizirana vrednost stanovanj znaša 3.721 milijonov starih din. Na osnovi teh zbranih podatkov je Stanovanjsko podjetje že naredilo program gradnje v letošnjem letu. Iz tega programa je razvidno, da bodo letos zbrali 130 milijonov S din stanarin. Od teh sredstev bodo porabili 45,5 milijonov S din za stroške hišnih svetov in Stanovanjskega podjetja, ostala sredstva pa za vdrževanje zgradb, za amortizacijo in za novogradnjo stanovanj. Skupno z drugimi sredstvi, ki jih bodo zbrali od ^kupcev stanovanj, bodisi od' delov- Seminar za sekretarje 00 ZKS Občinski komite ZKS Jesenice je pretekli teden organiziral celodnevni seminar v dveh grupah za vse sekretarje osnovnih organizacij ZKS jeseniške občine. Na seminarju, ki je bil v Gozd Martuljku, so razpravljali o vlogi in nalogah osnovnih organizacij ZK ter o nadalj-nih ukrepih pri izvajanju gospodarske reforme. Seminarja sta se udeležila tudi člana CK ZKS tovariša inž. Miha Košak in Drago Roter. Poudarili so odgovornost vsakega člana in organizacije ZK za svoje delo. Seminar je bil potreben, saj smo dobili vtis, da vsi sekretarji še ne razumejo prave vloge osnovne organizacije, kar ima često za posledico, da se mešajo v pristojnosti organov samoupravljanja, uprave ali drugih organov. Škoda, da seminar, ki je bil dobro pripravljen, ni bil po plenumu CK ZKJ, saj bi pri obravnavi lahko koristili gradivo s tega plenuma. nih organizacij ali zasebnikov računajo, da bodo letno zgradili 70 novih stanovanj. Zadnja leta so zgradili povprečno 79 stanovanj. Ker pa se je stanovanjska gradnja v zadnjih letih znatno podra- žila, saj se je dvignila od 108.000 S din leta 1963 že na 145.000 din lani za 1 mi stanovanjske površine, bo stanovanjska gradnja po vsej verjetnosti počasnejša. — V. P. V ORGANIZACIJI ZVEZE MLADIM? Nadaljna krepitev demokratično^ V začetku marca bo v Ljubljani druga republiška konf^ ca organizacije Zveze mladine. Centralni komite ZMS jo j j namen že izdal obširne teze o sedanjem delu in vlogi ionizacije, pokazal na slr.bosti, ki so jo doslej hromile V nekaj smernic za nadaljnji razvoj organizacije. Občinski komite ZM Kranj je sklical že dva posveta, razen tega pa je v okviru predkonferenčnih razprav teze dal v obravnavo aktivom. Dosedanje delo in aktivnost Sovjetska delegacija v Kranju v i 1 marca — Tričlanska delegacija Sovjetske zveze, ki je gost Zveznega sekreta-i'it \„ nhKkala danes dopoldne tovarno Savo v Kranju. Najprej so se gostje rtata »• delo ie obiskala danes dopol vodilnim osebjem in predstavniki samoupravnih organov kolektiva. Kot člani pogovarjali z vu . področja delovnih odnosov in podobno so se najbolj zani-raznih ^STS£ dohodka v pod etju, za merila nagrajevanja, za konkretne osebne do-r^Z'\rrSnta med^strokovnimi in nestrokovnimi delavci, med delavci v režiji (zlasti hodke, za "^^..^dejavci v proizvodnji in podobno. Zatem so si gostje ogledali nov uslužbenci v upravi) rn ae avci p imenovana delegacija seznanila s podobnimi obrat tovarne Sava v Straziseu. vceraj P . ___.„ „™™rtrov v tovarni Rava _ Fntrv vprašanji v Perdaa. tovarni Iskra v Kranju. Na sliki: Prizor iz pogovorov v tovarni Sava. — Foto: K. M. Zveze dovolj jasno ka^ še je ta preveč zapiN lastne okvire. Zaupa: . ganizacijo je padlo in k, s tem tudi njena vlo^ zbiranju imadine. V(w so napake v delu le rala, premalo pa s njihovo odstranitev. Druga republiška L renca teh vprašanj ma ne more rešiti, ^ pa lahko jasne smerft^ delo v prihodnje. K ^ lahko veliko pripot^. predkonferončne razpr^ posvetovanja, s kateri^, do sedaj v Kranju fl^ ? remo biti povsem zad\l Preveč smo razprav^ samih tezah, premale v problemih, ki jih te*^ rajo. Doslej se je izfcv. ziralo mnenje, da mo^"'! mladinska organizacij . organizacija mladih, s ko družbeno aktivnost^, posebnim poudarkom ^, cialistični vzgoji. Poi\ treba dejanske probl^; hotenja mladih, n. kovite in sprejemljive vv ve, odpirati široke rijv in oblikovati enotno «i, za katere se bo slehert; dinec zavzemal s svojih nim nastopanjem. V pa bo seveda ta princi ljaviti v praksi. J.Ko^ Prosti dan V jeseniški občini se že pripravljajo ha dan žena. Po krajevnih skupnostih bodo pripravili proslave z zabavnim programom. Po šolah vadijo učence, kako bodo za ta dan voščili mamicam in jih razveselili s skromnimi darili, ki jih bodo ponekod pri praktičnem pouku sami izdelali. Tudi delovne organizacije pripravljajo proslave in slavnostne sprejeme. Upravni odbor Železarne na Jesenicah je sklenil, da se vsem zaposlenim ženam za 8. marec odobri izredni plačani dopust. Tista, ki ga zaradi nujnosti dela ne bo mogla ta dan izkoristiti, bo imela dela prost dan 9. marca. Zato bodo nekateri sindikalni pododbori pripravili prireditve že na predvečer praznika. — B. B. Za dan žena Letos bodo praznik žena počastili v vseh krajih, delovnih organizacijah in v šolah radovljiške občine. V ta namen se že pripravljajo. Osrednje proslave bodo v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici ter v Gorjah, medtem ko bodo prirejali manjše proslave tudi v drugi h krajih. Za žene bodo pripravili več sprejemov in srečanj. Delavska univerza bo priredila za matere in otroke ur*» pesmic in zgodb, povsod po šolah pa bodo pripravili šc posebne svečanosti poučnega značaja. J. B. PRORAČUN OBČINE JESENICE V RAZPRAVI KJE VZETI... Večje potrebe kot proračunske možnosti na področju kultur^ prosvetne in komunalne dejavnosti Oba zbora skupščine občine Jesenice sta v petek, 25. februarja razpravljala o proračunu za leto 1966. Istočasno sta analizirala gibanje gospodarstva v preteklem letu in na tej osnovi predvidevanja za letos. Na Jesenicah predvidevajo, da bodo od raznih prispevkov in davkov zbrali v tem #letu Skupaj 1.447,090.000 starih dinarjev. In kakšna bo razdelitev teh sredstev? Za kulturno prosvetno dejavnost predvidevajo 40 milijonov 270 tisoč dinarjev, za socialno varstvo 77,450.000 dinarjev in za zdravstveno zaščito 27,700.000 dinarjev. Krajevne skupnosti bodo za komunalno dejavnost dobile Dvajsetletnica podjetja »Dom« Razstava izdelkov domače obrti Te dni bo slovensko specializirano podjetje za promet z izdelki domače obrti »Dom« v Ljubljani praznovalo 20 obletnico obstoja. Podjetje bo ob jubileju pripravilo zanimivo razstavo folklornih izdelkov s področja cele Jugoslavije Razstava bo v gornjih prostorih Magistrata, trajala pa bo od 2. marca pa vse do konca hokejskega prvenstva. Vsi razstavljeni predmeti bodo tudi naprodaj v poslovalnicah Doma. Dvajseti obletnici obstoja podjetja pa bo posvečena tudi posebna brošura, tiskana v dveh jezikih (slovenščina in angleščina), v kateri bo zajeta vsa dejavnost podjetja. 10,000.000 dinarjev, trebe pa bodo fin.; prispevka za uporabo v nega zemljišča, iz W\ nega in vodnega prfe\ Družbeno političnim % zacijam in društvom > porejeno 27,700.000 I Pri gospodarskih pos^, treba omeniti regres zi ! ko v višini 10,100.000 Če bi ta postavka o& odpade tudi regres, ki je tudi republika v x' znesku, kar pa potnedi bi se mleko podražilo \ dinarjev pri litru. Predvidevajo povečaj datke za šolski sklad in \ 16 odstotikov. Tudi za be občinske uprave in ^ tere ostale dejavnosti predvidena sredstva. S\ pa je občinski proračufi, leč premajhen, da bi 1^ zadovoljili vsem željam- Osnutek predloga ptvt^ na je bil enoglasno sfyv besedo pa bodo imeli fc| čani, ki bodo na zbor? >v livcev izrekli svoje mno'V r Gospodarske novice izvoz v FEBRUARJU Po prijavah o izvozu v prvih treh tednih februarja, računajo v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino, da bo ta mesec skupni izvoz za približno 16 % večji kot v istem mesecu lani, vendar za približno 13% manjši kot januarja letos. V tem mesecu smo izvozili znatno več blaga v zahodnoevropske države, ZDA in Kanado. Hkrati je bil večji tudi uvoz Iz teh dežela. Uvoz se je povečal tudi iz vzhodnoevropskih držav, izvoz v te države pa se je nekoliko zmanjšal. MANJ DELA V januarju so gradbena podjetja sklenila pogodbe za dela v vrednosti približno 2.77 milijard novih dinarjev, kar pa je za 1,2 odstotka več kot v začetku preteklega leta, glede na povišanje cen pa dejansko za 15 odstotkov manj. V._v NEZAKONITA PRODAJA STANOVANJ V ŠKOFJI LOKI 59 stanovanj za polovično ceno Prodajna cena je za 10,34 odstotka nižja od cene v razpisih — Razpisi samo formalni — Pri prodaji je bila družba oškodovana za vrednost 21. novih stanovanj Novembra in decembra lani, predvsem pa zadnje dni decembra lani je 6 delovnih organizacij v škofjeloški občini prodalo 59 stanovanj. Ker se pri tej prodaji niso upoštevala določila zakonov in pogojev Stanovanjskega sklada občine v zvezi s prodajo stanovanj v družbeni lastnini, je Služba družbenega knjigovodstva pred dnevi zbrala podatke o pomanjkljivosti prodaje. V tej analizi je ugotovljeno, da so bili vsi razpisi samo formalno objavljeni za zadostitev predpisa, medtem ko so bile kupoprodajne pogodbe podpisane- že takoj drugi dan brez potrebne licitacije ali zbiranja ponudb. Zaradi takega načina prodaje je povprečna prodajna cena stanovanj za 10 do 34 odstotkov nižja od cen določenih v razpisih in v večini primerov za več kot polovico nižja od tržne vrednosti prodanih stanovanj. Ravno ta- Letos 84 stanovanj za železarno Stanovanjska statistika za potrebe delavcev jeseniške železarne je še velika. Zato si je podjetje lani prizadevalo, da bi zgradili čimveč stanovanj. V gradnji je bilo 9 stanovanjskih stolpičev s po 20 stanovanji. Od teh jih je bilo 5 dokončanih, tako da se je vselilo 100 družin. Sedaj dokončujejo 3 stolpi-* če s 60 stanovanji na Koroški Beli, en stolpič z 20 stanovanji na Plavžu, 4 stanovanja pa bodo pridobili še z nadzidavo šestnajstega bloka na Plavžu. - B. B. LEPA PRIDOBITEV ZA MEDVODE OBLJUBO SO IZPOLNILI V ponedeljek dopoldne so pod Svetjem v Medvodah odprli novo samopostrežno trgovino trgovskega podjetja Loka iz škofje Loke. Direktor podjetja tov. Jože Nastran je v uvodnih besedah poudaril, da z otvoritvijo omenjenega lokala izpolnjujejo obljubo, ki so jo dali takrat, ko se je medvodsko trgovsko podjetje priključilo veletrgovini Loka v škofji Loki. S tem pa so zadovoljili večji del Medvod ter njene bližnje okolice. Lokal ima 260 kv. metrov prodajnega prostora in okoli 180 kv. metrov skladiščnega prostora. Poleg lepo urejene in bogato založene trgovine je tudi bife. Stroški gradnje so znašali nad 92 milijonov starih dinarjev. Gradbena dela je izvedlo podjetje Tehnik iz škofje Loke. Poleg tega bo veletrgovina »Loka« preuredila dosedanjo samopostrežbo »Pri pošti« v trgovino s konfekcijo, galanterijo in tekstilom. V trgovini »Gorenjka«, ki je imela do sedaj tovrstno blago, pa bodo prodajali obutev in usnjeno galanterijo. Tako niso Medvodčani pridobili samo nove samopostrežne trgovine, temveč tudi prodajalno z obutvijo in usnjeno galanterijo. Vsekakor so veseli vseh teh novosti, ki jih je uredila »Loka« v zadnjih mesecih. — J. Jarc Cement bo Letos januarja se je proizvodnja gradbenega materiala v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšala za 6,6%. Do zmanjšanja je prišlo predvsem zaradi manjšega povpraševanja po tem materialu, kar da slutiti, da bo letos trg v glavnem dobro založen z vsem gradbenim materialom. Takoj po otvoritvi so se v prodajalni že pojavili prvi kupci. Foto: F. Perdan ko v nobenem od skupno 59 prodanih stanovanj kupec ni plačal 20-odstotnega avansa, kot to določa zakon, ampak so plačilo tega zneska preložili v posameznih primerih celo do 1969. leta. Plačilo ostalih 80 odstotkov vrednosti stanovanja pa naj bi kupci plačali v 20—30 letih po plačilu avansa z 1—2 % obrestno mero. % Loške tovarne hladilnikov O so na primer prodale 11 O trosobnih, 16 dvosobnih £ stanovanj in 1 garsonjero. £ Skupna prodajna vrednost 9 je za 10 % nižja od razpi-© sa in za 46 % nižja od Q tržne vrednosti stanovanj. O 28 stanovanj je bilo tako 9 prodanih za 97.7 milijonov # S din ceneje od tržne # vrednosti. % V ELRI, ki je po sklepu O DS podjetja z dne 23. de-9 cembra lani prodala 8 sta- # novanj, znaša skupna pro- # dajna vrednost stanovanj 9 samo 39 odstotkov promet-9 ne vrednosti. Po zadnjih O vesteh je menda ELRA 9 naknadno preklicala vse 0 kupoprodajne pogodbe za 9 stanovanja. Med vsemi šestimi podjetji je najvišjo prodajno ceno za stanovanje doseglo Kmetijsko gospodarstvo v Skofji Loki, ki je prodalo 9 stanovanj za povprečno 75 odstotkov prometne vrednosti. 0 Odeja je pet stanovanj 0 prodala šele zadnji dan % decembra in pri tem do-9 segla prodajno vrednost 0 samo v višini 40 odstot-9 kov prometne vrednosti. O 20 odstotno udeležbo naj 9 bi kupci plačali v 36 me-9 sečnih obrokih, ostalih • 80% pa od leta 1969 do # 1996. leta. Kroj je dve stanovanji prodal le za 46 odstotkov prometne vrednosti. Za 7 prodanih stanovanj v tovarni Šešir valorizirana vrednost stanovanj še ni ugotovljena. Prodajna vrednost pa je samo 13 milijonov S din. Skupna razlika med prodajno in prometno vrednostjo za vtm 59 prodanih stanovanj znaša približno 170 milijonov S din, kar danes predstavlja 21 novih modernih trosobnih stanovanj. Vsaj za ta, če ne za večji znesek je oškodovan stanovanjski fond v občini in s tem celotna družba. Zato lahko smatramo prodajo kot nezakonito. -* V. P. »SAJ JUGOSLAVIJA NE BO PROPADLA, CE BOMO NEKATERE Stvari odložili za leto ali dve...« »Gospodarska reforma se še ni postavila na noge..;.« — »X... mislim pa, da je standard vendar padel, vsaj pri večini ljudi z nižjimi dohodki.« »Imamo celo vrsto različnih institucij, ki jih bo treba iz-boljšati in uskladiti z novim sistemom in zahtevami gospodarske reforme. Za te institucije porabljamo veliko denarja.^ To je ena od izjav generalnega sekretarja ZKJ tovariša Tita, ko je na plenumu govoril o dosedanjih uspehih gospodarske reforme. Za primer je navedel velik aparat službe družbenega knjigovodstva. Podobnih primerov je še več. Vse to in vloga političnih faktorjev pri »preseganju naših gmotnih možnosti in nepotrebnem investiranju v gradnjo mnogih tovarn v vsaki republiki in v vsaki komuni.. .« je povzročilo, »da se gospodarska reforma še ni postavila na noge.« Ravno tako ».. . se ne smemo preveč vdajati optimizmu, da je, denimo, bila bilanca zunanje trgovine lani pozitivna, prej^pa negativna za 250 milijonov...« ... »Zaradi zmanjšanja uvoza reprodukcijskega materiala nekatera naša podjetja ne bodo mogla delati. Nekatera podjetja so zmanjšala proizvodnjo za 50 in več odstotkov...« Ko se je v svojem govoru dotaknil vprašanja življenjskega standarda zaposlenih, je tov. Tito dejal: »Ko smo se lotili gospodarske reforme, smo govorili, da standard ne bo padel. Mislim pa, da je standard vendarle padel, vsaj pri večini ljudi z nižjimi dohodki. To je čutiti. Tega ne tsmemo več dopuščati....« in nadaljeval: »Res je, tovariši, da potrebujemo še mnogo tovarn. Toda, mar smo dolžni zgraditi vse tovarne, ki so potrebne socialistični skupnosti kakor je Jugoslavija? Mar naj vse to stori sedanja generacija? Mislim, da ni dolžna. Torej, tovariši, prednost moramo dati modernizaciji našega gospodarstva.« Ko je govoril o naših podjetjih, je med drugim poudaril: »Integracijo usmerjajo in o njej odločajo politični faktorji. Tako ne smemo več delati.« Ob koncu obravnave teh vprašanj pa je toavriš Tito poudaril: »Skratka, reči moram, da bo letošnje leto najtežje zato, ker nimamo dovolj rezerv in sredstev, da bi akumulacijo lahko usmerili tako kot je potrebno.« KULTURA IN PROSVETA 2. MAREC 1966 * Cl^g Tekmovanje učencev KOVINARSKIH ŠOL GORENJSKE Minule dni so tekmovali učenci prvih razredov kovinarskih poklicnih- šol v ročni obdelavi kovin. Prve dni septembra lani so stopili v šolske delavnice poklicnih šol nebogljeni, z različnimi predsodki o svojih sposobnostih, te dni pa so se že pomerili v praktičnih znanjih. Nihče ni naprej vedel, kaj bo delal, kajti zavod za šolstvo SRS je sam pripravil nalogo, ki ni bila lahka, od tekmovalcev je zahtevala mnogo napora ter veliko mero preciznosti. Izdelke so ocenjevali učitelji praktičnega pouka gorenjskih šol; ocenjevali so tudi tiste učence, ki so jih sami učili, vendar niso vedeli, čigav je izdelek, ki ga ocenjujejo. Ekipni rezultati so takile: prvo mesto je dosegla poklicna šola Iskra Kranj, drugo mesto železarski izobraževalni center Jesenice, tretje mesto poklicna šola Škofja Loka, četrto poklicna šola Radovljica, peto poklicna šola Kranj, šesto pa poklicna šola Domžale Za nagrade so dobili tranzistor, zapestno uro, etui z nalivnim peresom, lo-garitmično računalo itd. 21 zmagovalcem so podarili 21 daril. Vsak učenec je vložil v svoje delo veliko napora, vsak je hotel biti prvi. Razen ekip, \i so konkurirale za uvrstitev gorenjskih šol, je tekmovala tudi ekipa učencev, ki niso končali osemletke, pa jih je tovarna Veriga Lesce sprejela na priuče-vanje. Tudi ti mladinci so dosegli prav lepe uspehe, saj se je uvrstil najboljši med njimi na peto, drugi na sedemnajsto in tretji na dvajseto mesto. Veriga ima za usposabljanje in priučevanje novih delavcev dobrega inštruktorja, ki jih po pedagoških načelih uvaja v delo. Prav bi bilo, da bi tudi ostale delovne organizacije posnemale ta primer in sistematično pri-učevalc mlade ljudi. Kolektivu poklicne šole v Radovljici se je treba zahvaliti, da je tekmovanje tako lepo uspelo. Učenci so bili zelo pozorno sprejeti, imeli so dobro prehrano in prenočišče, pri delu vse potrebno orodje ter merske' naprave, v prostem času pa so si ogledali tovarno Verigo. Tudi delovne organizacije, ki šolajo učence v radovljiški strokovni soli, so tekmovanje materialno podprle, njihovi predstavniki pa so prisostvovali slovesnemu zaključku. Učenci so bili zelo zadovoljni, ker jih je obiskal tudi predsed- nik občinske skupščine Franc Jere in se zanimal za njihovo delo. Zaključni prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki mladine, Zavoda za zaposlovanje delavcev, ravnatelji poklicnih šol, predstavnika obeh zavodov za prosvetno pedagoško službo, med tek-s movanjem pa so učence obiskali tudi .predstavniki zavoda za šolstvo SRS. Ker so dosegli tekmovalci poklicne šole Iskra Kranj prvo mesto in s tem dobili prehodni pokal, bo v prihodnjem letu tekmovanje v prostorih šolskega centra tovarne Iskra v Kranju. Vilko Kus Preddvorska izkušnja V prostorih gostišča Grad pri Preddvoru se že štiri nedelje zaporedoma nadaljuje seminar za člane samoupravnih organov in družbenih organizacij kolektiva Planika v Kranju. Udeleženci se bodo seznanili z današnjimi zahtevami, ki stoje pred samoupravnimi organi, z osnovami ekonomike pri nas in v svetu, s problemi produktivnosti, izvoza, upravljanja v podjetju in podobno. V vsem tem pravzaprav ni nič posebnega, saj gre za program seminarja, kakršne poznamo že dolgo. Toda novost je v tem, da so, kot pravijo v Planiki, prav s tem tečajem v Preddvoru dobili bogato izkušnjo in prebili led dosedanjega mrtvila. Povsod, in to je bilo tudi v Planiki, je zelo Elda Viler v Podnartu V nedeljo je Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica priredila v Kulturnem domu v Podnartu koncert zabavne in narodne glasbe. Sodelovali so veliki plesni orkester iz Radovljice s pevko Eldo Viler, moški vokalni ansambel iz Radovljice in instrumentalni ter vokalni solisti. številni poslušalci, ki so napolnili dvorano, so navdušeni spremljali program nastopajočih. Plesni orkester se je predstavil občinstvu z melodijami najbolj priljubljenih skladateljev plesnih melodij, med njimi tudi Glenna Millerja. Zaradi velikega aplavza so morali posamezne skladbe tudi ponoviti. Seveda pa je bila najbolj prisrčno sprejeta pevka Elda Viler, ki se je skupaj z zabavnim orkestrom predstavila gledalcem s štirimi skladbami. Tudi moški vokalni ansambel, ki je pod vodstvom Slavka Boleta zapel nekaj pribljubljenih na- rodnih pesmi, so Podnartča-ni toplo sprejeli. GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME »Oh olka, ubogi očka...« V četrtek prejšnji teden (24. februarja) je ljubljanska Drama (oder Mala drama) gostovala v Prešernovem gledališču v Kranju z groteskno komedijo Arthur-ja Kopita »Oh očka, ubogi očka, mama te je obesila v omaro in meni je tako hudo ...« Kranjčani so dvorano zasedli do zadnjega kotička in z dolgim aplavzom izrazili priznanje delu in igralskemu ansamblu pod vodstvom režiserja Žarka Petana. Petan je za režijo tega dela dobil letošnjo nagrado Prešernovega' sklada, Duša Počkajeva, ki je igrala gospo Rosepettle, pa, je za to vlogo in še za tri druge v preteklem letu dobila Prešernovo nagrado. — a Skupni večer V domu JLA v Kranju je bila v soboto zvečer (26. februarja) skupna kulturno zabavna prireditev dijakov kran jske "gimnazije in vojakov garnizije Staneta Žagarja. Dijaki so nastopili z mladinskim orkestrom in z recitacijami, vojaki pa malim zabavnim orkestrom, recitacijami in odlomki iz satiričnega kabareta »Bu-diinik« Vlatka Bulatovića. Mali vojaški zabavni orkester, ki je za začetek zaigral Avsenikovo polko »Na P>.ob-leku«, je potem igral za ples. težko zagotoviti udeležbo, p bolj po doseči aktivno sq# lovanje udeležencev v ra^\ voh. To zlasti za podobni'^ čaje za družbeno upos^i^* nje ljudi, kjer oni ne do^\ spričeval in kvalifikacij, nja leta so večkrat s (iNjgfl nim prepričevanjem orgo^,,. rali take tečaje v podj^ ki so se že na drugem ali frj jem predavanju »osuli« ^ malo število disciplini)-^ udeležencev. Stroški za tečaje pa so bili veliki, žjj^. še, ker so mnogi zadosti^ obveznost na račun prok\\^, nje. Uspeh pa je bil skr^ majhen. Zato so se letos odloii\\,; drugo obliko — izven jetja in v svobodnem |^ ob nedeljah. Udeležence^ ■ cer plačajo malice in ka^ kakor tudi prevoze z art^* som. Toda na posame^^ je to ceneje kot prej v )et)u, ko je prišlo posli?, predavatelja štiri do pet sivnih poslušalcev, danesH hodi v Preek^ jih redno okrog 90. Kot ugotavljajo gre za ^ čutek udeležencev, da ft^f reč kolektev zanje nekaj ^ speva, da ima do njih ush^ no pozornost, ki jo sh:^.. upravičiti z redno udele^ in vestnim spremljanjem <^ ravnavane tematike. To je ^ sta izkušnja, ki jo bodo, 1^ pravijo izkoristili v -nod^ nem izobraževalne"m delu, Pojave v na^ literaturi; razne manifo*. s*acije in poveličevanj vsega kar je bilo v mim*-losti, bodi pozitivno »H negativno, nadalje run» zahodne težnje in podobs no. Nadalje imamo opravili s šovinizmom, nackv nalizmom in nacionalisti-nimi izpadi. Vse to im\ neko ozadje, za tem stoli razredni sovražnik. ^Tito na III. plenumu CK ZKJ, DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVCI RADOVLJIŠKE KOMUNE O ŠOLSTVU Kritika naj bo ustvarjalna in spodbudna Radovljiški pogovor o šolstvu na zadnjem plenumu SZDL je opozoril na nekaj stvari, ki jih je potrebno povedati v javnosti, ker se pogosto sliši napačno javno mnenje o dejanskem stanju v našem šolstvu. Res je, da je potrebno vsako našo družbeno dejavnost ocenjevati kritično, vendar mora biti ta kritika stvarna, ne dogmatska, ustvarjalno dejavna in ne razdiralna ter nesmiselna. Ustvarjalnim naporom v sleherni dejavnosti pa bo pomagala le kritika, ki izhaja iz stvarnih razmer in ki je, kakor pravimo, konstruktivna, ki gradi, spodbuja ustvarjalnost in neti v ljudeh delovno razpoloženje. Navadno izražajo nekakšne avtoritativne sodbe razni politični možje in osebnosti v prepričanju, da poznajo vsa področja naše družbene dejavnosti, seveda tudi šolo. Gotovo je, da v prizadeva- njih, da bi obstoječe stanje izboljšali, nikoli ne bomo dovolj kritični do katerekoli naše družbene dejavnosti. Popolnoma nesmiselno pa je mlatiti z besedami tjavdan, češ 'da je naša šola s svojimi prijemi in načinom dela povsem zastarela, franc-jožefovska ali da je napredovala vsaj tja do dobe Je-prškega učitelja. Prav v tem grešimo, namesto da bi iskali spodbudne načine in oblike, ki bi pripomogli k hitrejšemu razvoju našega šolstva. Predvsem pa je najprej dolžnost vsakega javnega kritika, da vprašanje, ki ga namerava obravnavati pred širšim krogom ljudi, najprej temeljito strokovno prouči, ker le na osnovi tega k stvari lahko kaj pripomore. Prav radi in pogostokrat ponavljamo že obrabljeno krilatico, češ da učni načrti niso dobri, ker preveč zahtevajo, da so metode dela okorne in nesodobne, pa da je organizacijski sistem šolstva premalo prilagojen sodobnim zahtevam. Prav gotovo bo potrebno bolj smelo in pogumno ovrednotiti tisto, kar je pozitivnega, in v odkriti besedi razvrednotiti ono, kar ne služi ničemer in nikomur. Zaradi preslabega poznavanja dosedanjih uspehov in' napredka v šolstvu tar sploh narave dela in smotrov izobraževanja nekateri kritiki usmerjajo javno mnenje v skrajnosti, pri tem pa se zgledujejo na dosežene uspehe v nekaterih zapadnih deželah, ikjer so baje uspeli bolj in- tenzivno vpeljati tehniko ^ avtomate v šolo. Tudi naše šolejfce v velilti meri uporabljajo sodob> pripomočke in različna a\ dio-vizualna pomagala, vctk dar k sreči s tem še nismo zabredli v skrajnost, da morda hoteli čioveika, uČk telja in njegovo živo ter javno vlogo v razredu n*> domestiti z avtomatom. člft« vek ustvarjalec je na svck jem delovnem mestu nen»» domestljiv, tehnika mu pri delu lahko le pomaga, če uporablja smiselno in sm<> trmo. Pomemben činitelj, po terem do neke mere lahko ocenjujemo uspešnost MU šole, je v tem, koliko učeir cev v osmih letih zakliuc' osemletno šolsko obveznost v osmom in ne v nižjeai C-Ljudje in dogodki Različne ocene v. Ganski državni udar, ki so ga pripravile visoke vojaške osebnosti s pomočjo tujine, je še vedno v središču zanimanja 'svetovne javnosti. Ocena tega dejanja so zelo različne, odvisne pač od tega, kje jih poslušamo. Na zahodu, posebno v Londonu, ne skrivajo zadovijstva, da so Nkrumaha zamenjali. Ne- posredna ganska soseščina pa je prizadeta, ker ima v rokah zanesljive podatke o tujem vmešavanju. Najbolj zavzeto je sedane razmere v Gani obrazložil gvinejski predsednik Seku Toure, ki ni našel nobene dobre besede o 'sedanjem po!itič-i nem položaju v Gani. Pri splošnem pomanjkanju političnih smernic no- vega ganskega režima ugibajo mnogi časopisni poročevalci politično smer v Gani po gibanju letal in po skopih izjavah, ki jih dajejo prejšnji in sedanji voditelji. Predsednik Nkrumah je v Pekingu izjavil, da je še vedno ustavni predsednik in da sprememb v Gani jie priznava. Čeprav se je njegovo letalo vrnilo v Akro prazno, pa se je sam Nkrumah vkrcal pred dvema dnevoma v Pekingu v sovjetsko letalo in nadaljeval svoje nedokončano po- tovanje v drugo smer. Nekatere afriške države so že izjavile, da bodo dale predsedniku Nkrumahu politično zatočišče. V Adis Abebi, kjer je sestanek afriških držav, so prišli vladni ministri stare in nove ganske vlade. Etiopsko glavno mesto bo tako nov spopad med gan-skimi politiki. Brez dvoma se bo Afrika soočila z gan-skim problemom, saj je tuje vmešavanje v afriško celino največja ovira afriške enotnosti, takšne kot si jo zamišlja večina afriških državnikov. Kakšen bo pravi razplet državnega udara v Gani, je po nekaj dneh težko prerokovati. Ob sestanku v Adis Abebi je mogoče reči samo to, da so bili načrti Nkrumaha o večji afriški enotnosti upravičeni in da je krivda vseh afriških držav pri sedanjih spremembah v Gani precejšnja. Če bi bila Afrika bolj enotna, bi laže preprečevala dogodke, ki pomenijo slabitev afriške samostojnosti. To dni po svetu Predsednica indijske vlade Indira Gandhi bo od 27. marca dalje na 4 dnevnem uradnem obisku v ZDA, kamor jo je povabil predsednik Johnson. Dr Kwame Nkrumah je odpotoval iz Pekinga, kjer se je mudil na uradnem obisku, s sovjetskim letalom neznano, kam. Domnevajo, da je odpotoval v Moskvo. V izjavi pred odhodom iz Pekinga je ponovno poudaril, da je še vedno zakonit predsednik ganske vlade in poveljnik vojske. Premier Wilson je napovedal za 31. marec letos parlamentarne volitve v Angliji. Ta čas je neobičajen za volitve v Angliji. Po prvih vesteh je Irak mobiliziral svoje vojaške sile v "stalno pripravljenost. Vzrok je še vedno nemirno stanje v sosednji Siriji. Po informacijah iz državnega sekretariata za zunanje zadeve, vsi Jugoslovani, ki so v Gani in Siriji nempleno nadaljujejo svoje delo. mioreska Bilo je prejšnjo soboto. Doma smo imeli obiske. Žena uživa pri tem. Kot navadno je prišla njena sestra s prijateljem, soseda iz spodnjega stanovanja in drugi, a največ je govorila njena teta Mara, ki o njej pravijo, da je ostala devica zaradi neizčrpne jezikovne nadarjenosti. Ob tem je stekla beseda o filmih in domačem kinu. »Ampak ta film, ki ga bodo začeli vrteti jutri, tega pa res ne bi smeli zamuditi,« je rekla Mara. Pripovedovala je o lepakih, ki jih je že videla, o igralcih in o vsebini skrajno napete družinske tragedije in to s tako vnemo, da smo vsi utihnili in domala onemeli. tena, kot priviani odlični organizator, je v skladu z gostitelj sko nadarjenostjo takoj širokodušno rekla: »Če ste za to, ga gremo skupaj gledat brž jutri. Mož bo šel naprej po vstopnice, mi pa se dobimo pred vhodnimi vrati.« Rečeno, storjeno. Naslednjega dne, v nedeljo dopoldne, sem bil pred kinom že med prvimi, dobro uro preden se je odprlo okence. Da bi pravilno izpolnil naročila, sem si znova skušal zapomniti sedeže: ženina sestra s prijateljem zadnja dva sedeža na skrajni levi, teta Mara btez izjeme samo sedma vrsta sredina, soseda nekje v dvanajsti ali trinajsti vrsti... Vse določeno. Ko sem se učil to na pamet, se je že nabralo okrog mene toliko nekih »kavboj-cev«, da sem nevede ostal daleč zadaj. Kramljanje se je stopnjevalo v živahnost, od tu v nestrpnost in skrajno sproščenost. Končno se je odprlo okno. Vrsta, ki je že prej bila le od polovice čakalnice nazaj, se je tudi tu razbila. Hitrejši, višji, močnejši je imel prednost. Jaz teh lastnosti nimam. Iskal sem kak znan obraz, ki bi mu izročil spisek. Nikogar! Naj se poslužim omenjenih »prednosti«? Razmišljal sem. Ne! Starejšemu se to ne spodobi. Otipaval sem okrog strnjenega polkroga in iskal najkrajši premer, najmehk'ejši razredu. Za primer lahko navedemo, da so nekdanje nižje gimnazije, pred desetimi leti, ko smo začenjali šolsko reformo; dosegale dosti skromnejše rezultate, saj je takrat le kasih 30 % učencev uspešno zaključilo obvezno šolanje, danes pa se ta odstotek giblje že nekako -rad 60 in 70. Cilj, ki smo si ga zastavili v Sloveniji, pa je, da dosežemo 80%. To pa je možno V bližnji prihodnosti. Pomemben uspeh je doseglo šolstvo tudi s tem, ker je s korenito reformo organizacijske mreže zajelo v popolno osVra-fetno šolanje že okoli 90 % luencev, medtem ko jih le k slaba desetina obiskuj« r'o v nerazvitih in podruž-■>-'i'h šorah. na še tim le v aižjih razredih, v višje pa se vozijo na popolne osemletke. Na radovljiškem plenumu so zelo pozitivno ocenili prizadevanja za napredak šolstva. K temu je veliko pripomogla dobra organizacija šolske mreže, aktivna in ustvarjalna vloga šolnikov in strokovnih pedagoških služb, predvsem pa moralna in materialna pomoč občine in občinskih političnih organov, ki so se znali dejavno vključiti v delo za zboljšanje pogojev in stanja v šoli. Seveda pa se bodo morali spoprijeti z novimi težavami in zahtevnimi nalogami, ki so jih pravzaprav že zastavili. Piva od teh je f akcija za zbiranje in združe-I vanje denarja od vseh de-j lovnih organizacij. Delavski I sveti in svefi zavodov so po-i nekod že obravnavali pripo- ročilo skupščine in so sprejeli tudi sklepe, da se pridružijo veliki skupni akciji. To bo prav gotovo ena najpomembnejših odločitev samoupravnih organov, ki bo začrtala smelejšo orientacijo nadaljnjega razvoja v izobraževanju nasploh. Prav v tem pa je tudi moralna in družbena obveznost sleherne delovne organizacije do izobraževanja. Na plenumu so jasno nakazali nekatere konkretne naloge, ki jih bodo morale šO''e in družbene organizacije izvajati bolj enotno. Razširiti bo potrebno dodatno pomoč slabšim učencem, odpirati posebne oddelke za prizadete učence, nuditi večjo pomoč družini in okrepiti vzgojno varstvo. Jože Bohinc obroč ali kakršnokoli rešitev. Ničesar! Vsi so zatrjevali, da so bili pred menoj in... Kaj sem hotel? Ko se je glavni metež umiril, sem se zmagoslavno pri-rinil na vrsto, toda vse me je tako prizadejalo, da nisem več vedel sedežev na pamet in sem moral uslužbenki poriniti listek. »Samo v zadnjih vrstah in priklopne,« je dejala brezbrižno. Nekje v prsih me je stisnilo. Vem samo to, da sem dobil naročeno število sede- žev in da me je žena pred in po kinu hudo ozmerjala. In imela je tudi prav, kajti, kot je povedala naslednje jutro, je baje njena sestra izgubila tudi zadnjega prijatelja prav zaradi tistih nesrečnih sedežev. Skratka, kot že dostikrat prej, mi je tudi tokrat dala oceno — nezadostno (cvek) za vrste in naštela veliko primerov, kako se jaz nisem znašel ob lanski prodaji sladkorja, ob rezervacijah za silvestrovanje in še 'in še. Skratka — »cvek«! Marel Po zadnjih francosko-zahodnonemških stikih UMETNO DIHANJE (Handelsblatt — ZR Nemčija) ALI JE KAJENJE ŠKODLJIVO? Skoraj vsi zdravniki trdijo, da je kajenje škodljivo in da imajo zato nekadilci večje možnosti, da bodo dočakali visoko starost kot kadilci. Toda dva holandska zdravnika sta ugotovila, da vedno ni tako. Zdravnika dr. Viktor M. Opers, vodja oddelka za zdravstveno statistiko v Amsterdamu in dr. Gerad lan Heflake, vodja statističnega oddelka zdravstvene službe holandske vojske, menita prav nasprotno: da imajo prav nekadilci manj možnosti, da bi dolgo živeli. Sta-« tistični podatki so namreč pokazali, da so nekadilci debelejši, znano pa je, da ljudje z nadpovprečno telesno težo prej umirajo. Zdravnika sta o teh svojih ugotovitvah pisala v časopisu zdravniškega združenja Ho-landije. Statistične informacije, ki sta jih uporabila pri svojih raziskavah, sta dobila pri pregledih 2180 častnikov in vojakov holandske voiske. J GORENJ V"VOZ/LI ST/J /^nLnSriS, PANORAMA • PANORAMA O PANORAMA • PANORAMA © PANORAMA C PANORAMA » PANORAMA « PANORAMA NapiiJ H cih; vse K val oče. Kozolca: Mostah F" okolici, m kaj o gra: V gozdu prej po>t-: hrastov Is so ga upor kozolcev, t V ravninski Pri kozo'/* a nuCwjl Pri leseni* ■ v zemlji; zamenjali k omislil si-lesene ste' pa< če so I iz Šenčur;: stavkov h način so podstavke ne črke l " lepo ujela • takšni, da taknejo ni, ta način " 5 in steber > DVA TEDNA NA NEOBLJUDENEM OTOKU Propadla Robinzona Mlada Angleža sta morala popustiti, ker nista vzdržala tri tedne brez osnovnih sredstev za življenje Dva mlada Angleža sta hotela oponašati Robinzona Crusoea, vendar jima to ni uspelo. Hotela sta praktično odgovoriti na vprašanje: ali je mogoče živeti tri tedne na samotnem otoku brez kakršnihkoli osnovnih sredstev za življenje? Novinar Andrevv Alexander in fotograf Don McCullin sta kapitulirala prej, kot sta mislila. Izkrcala sta se na 1200 metrov dolgem in 800 metrov širokem otoku Necker v Karibskem morju. Razen kokosovih orehov in ježev ter polžev v morju, je na otoku tudi nekaj vode. Mnogo pa je kač in škorpijonov, posebno pa komarjev. Kakor pripovedujeta brodolomca, sta nekaj metrov od obale skočila z ladje, ki ju je pripeljala, in preplavala do otoka. S seboj sta lahko vzela le manjše stvari, (ki bi jih imel pri sebi mornar ' si potopljene ladje — žepni nož, vrvico in trnek ter kos voščenega platna. Najbližje civilizirano naselje je bilo oddaljeno tri milje. Na tem otoku, imenovanem Mosquiito, sta dva Amerikanca pravkar gradila hotel. Oblij ubila sta, da bosta prišla na pomoč »brodoliomce-ma«, če bo to treba. Izobesita naj le rdečo sgastavo, (katero bosta onadva lahko od daleč videla. Andrevv Alexandre je vodil dnevnik, kjer je podrobno opisoval doživljaje. Prvi dan je zapisa'• »Lačna sva. Don (e lovil ribe, vendar ni nič Ulovil. Šla sva spat s praznim i želodcem in zelo utrujena. Cez dan je bilo vroče, ponoči mraz, .pihal je močan veter.« Naslednje dni je bilo zapisano: »Največ časa porabiva za iskanje hrane in vode. Ponoči često dežuje in sva vedno do kože premočena. Najbolj pa so ofenzivni komarji. Zagledal sem več kot meter dolgo kačo. Hrabro sem se pognal za njo misleč, da bi mi lahko služila za spremembo diete, vendar mi je ušla ...« Dvanajsti dan: »Oh, kako so odvisne misli civiliziranega človeka od tega v kakšnem stanju je njegov želodec!« Štirinajsti dan nista več vzdržala. Izobesila sta rdečo zastavo. Prišli so ponju in vesela sta zapustila otok. Zdravnik, ki ju je pregledal je ugotovil, da sta skrajno oslabela. Vsa sta bila opikana od komarjev in drugega mrčesa. V dveh tecfnih sta shujšala vsak po 13 kilogramov. Obtoženi hokejist Neki švicarski hokejist, ki je med igro udaril s palico nasprotnega igralca in ga resneje poškodoval, je bil pred kratkim obtožen za poskus uboja. Podobnih incidentov je pri hokeju veliko, vendar je to prvi primer, da je bil udarec kvalificiran kot poskus uboja in vložena tožba na sodišče. Gassman. predsednik hokejskega kluba iz Biena trdi, da je igralec Lauenstein namenoma udaril igralca nasprotnega kluba Tun Gredera, da bi ga ubil. Lauenstein je menda po izjavah nekaterih očividcev — soigralcev, dokler so sedeli na klopi za izključene igralce, izjavil: »Greder je za ubiti«, kasneje pa ga je po nesreči močno udaril s palico. NAGRABIL 21 MILIJONOV Pred kratkim je bila končana preiskava proti Ezheru Arnautoviču, nekdanjemu predsedniku skupščine občine Zenica. Avgusta lani so ga pristojni organi v Sarajevu priprli in začeli proti njemu kazenski postopek, ker je zlorabil položaj in zaupanje, da bi si pridobil osebno premoženjsko korist. Arnautovič je bil ta čas tudi zvezni poslanec, zato so mu odvzeli imuniteto. V preiskavi se je zvedelo, da je Arnautovič s pomočjo nekaterih drugih obtoženih nagrabil za več kot 21 milijonov starih dinarjev. Na osnovi lažnih dokumentov je imel pri nekaterih trgovskih podjetjih v Sinju, Travniku in Vitezu posebne račune, na katerih je zbral blizu 17 milijonov dinarjev in jih porabil zase. Miniaturni »Rols-Rojs« V treh letih je z neverjetnim potrpljenjem uspelo u-rarju Gi Rojy iz Niče napraviti malo reprodukcijo najdražjega avtomobila na svetu »Rols—Rojsa«. S svojimi-, rokami je Roj sestavil vse dele karoserije in motorja, ki dela. Tudi znotraj je avtomobil od prev- lek na sedežih do pepelnika isti kot pravi Rols—Rojs. Svoj miniaturni avtomobil Roj-ne prodaja. Pravi, da bi bilo treba, če bi zračunal porabljeni čas in material za izdelavo avtomobila, zanj plačati okrog 6 milijonov dinarjev, kolikor stane veliki serijski avtomobil. Stefi je res dobra, p nad svoj leseni kovček p« nenadoma zagleda med kr; pismi. Anna? Nobenega glasu r.i mu pismu pisal še troje pi>-vsa vrnila — pismo za pfcfl cenzura. Kaj bi zdaj s temi p$e 6e ne bo nikoli več ponovil Anne ni več. Toda ta pTsflti v misilih vidi Anno kokor '--zdela lepa kakor še nikoli zdrzne, ko pomisli, da bi tt: Ne, ta pisma mora unič: nesrečno, kakor jo je geU minilo čez dober mesec in p krivega pred njo, mnogo bol dalo podobno občutje.krivd' zadnje čase nenehno dopov-te, s katero ga je ranila in očetu. Bogve, ali bi mu jo! varal on, njegov sin. Anna bila njegova žena. Anna aj sebe. Ko bi ga poznala ne bi gova. Njegovo trpljenje jo;' bogastvo ni moglo odtehta;; njem, a zdaj jo najbrž išče i morala plačati svoj greh. V-ki jo Je on prizadel zaradi trpljenje, ki ga ji je nakopa Anna. Potegnila ga je v v; človek, ki se utaplja, je 2grs; vrtinec močnejši in da bom nega človeka, ki je brez g* in njegov greh. Ne, to ni ljubezen, kar! nedolžnem delal krivico, ki j služila. In ta krivica bi posti bila za svojo ljubezen do njej tRAJI IN UUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN KOZOLCIH »kozol-povedo- i nas, v l in v rej neba naj-> kajti u, zato zdelavo I stebre. w Hrasti so morali biti močni, da je bil kozolec še trpežnej-ši. Razen tega je bilo treba posekati še nekaj drobnejših hrastov za opore stebrov in za križe, kakor so imenovali nosilce pod vrhom stebra, ki so nosili celotno ostrešje. Za križe so razen hrasta uporabljali tudi bor. Les za stebre so obtesali s posebnimi sekirami, ki so imele široko rezilo; imenovali so jih »cimarake«. To delo so opravljali tesarji. Navadno sta kozolec izdelovala dva tesarja, pomagali pa so jima še domači. Ko so bili stebri obtesani na določeno debelino, je bilo v njih treba z dleti izdolbsti luknje za late. To delo je bilo zelo zamudno. Steber "^so na vrhu zažagali v obliki črke V. Malo pod vrhom je bilo steber treba še nekoliko izdolbsti, tam namreč, kjer so pritrdili nanj križ. Stebre so nato postavili v jame, ki so jih že prej izkopali. Globoke so morale biti 1,50 — 1,70 m. Pri dviganju stebra je moralo pomagati več ljudi, ker takega hrastovega- orjaka ni bilo kar .tako lahko spraviti pokonci; pomagalo je navadno 5 ali 6 ljudi. Da se steber ni prevrnil, so ga opirali z oporami. Jamo so nato z?suli z zemljo, vmes pa so dali kakšen velik kamen ali skalo, da je steber trdneje stal. V izdolbene luknje v steb- § Gorenjske v zadnjih letih lesene stebre zamenjujejo betonski, ki so sicer dražji, fijo in tudi opornikov ne potrebujejo. (,) stebrih najprej zgnije tisti del, ki je |del zdrži dosti dlje, so kmetje pogosto jflel. Po vojni pa zi je marsikateri kmet betonski, nanj pa je postavil prejšnje budi nove lesene (ker so cenejši, kot Uelezobetona). Na sliki je tak primer Idi tudi' kako »o s posebno obliko pod-L) obroči speli oba dela. Na podoben ijali tudi stare stebre in nove lesene |o odžagali v obliki nekoliko deformirala podolžnem profilu) tako, da sta se 0 jih z lesenimi cveki, ki so včasih tudi P»re samo Postavijo nanje oz. jih na-klice, ki so zabetonirane v podstavek; fe-den, zato morajo tako vez še ojačati jniki. — Foto Triler rih so nato dali late ali »vate«, kot jim pravimo. Bile so smrekove ali jelkine. Tudi te so tesarji obtesali na določeno debelino s sekirami. Navadno so bile late pravokotnega prereza. 'Stebre so z obeh strani podprli z oporniki. Oporniki so bili hrastovi in na zgornjem delu tako obtesani, da so se prilegali stebrom. Spodaj so bili od stebra stran od 1 do 1,5 m, zgoraj pa so bili pritrjeni pod križi; pritrdili so jih navadno z velikimi kovaškimi žeblji. Nato so začeli izdelovati ostrešje. Križe so pritrdili k stebrom z lesenimi »cveki«. To so naredili tako, da so zvrtali skozi steber in križ luknjo, vanjo pa zatolkli leseno palico, ki so jo zagozdili,-da jc res dobro držalo. (Nadaljevanje prihodn jič) 0 kozolcih na Goreniskem (Nadaljevanje in konec) Spodnja štajerska (na Dravskem polju je dosti žitaric), Koroška in še nekatere druge pokrajine kozolcev ne poznajo. Žito sušijo kar na njivah, več snopov postavijo tako skupaj, da stojijo pokonci, po potrebi pa snope pri klasju rahlo povežejo, da jih vsak malenkosten veter ne vrže po tleh. Seno sušijo tudi navadno tam, kjer so ga pokosili; na Koroškem pa sem videl po njivah in travnikih postavljene neke rogovilaste* kole, visoke do 2 m, na katere obešajo seno in detelj ino, da se posuši. Korošci na enak način sušijo tudi žita. Zadnje čase je prišel pri gradnji kozolcev v poštev tudi cement. Podstavek stebra (1 do 1,5 m) je iz betona, nanj pa je lesen steber pri-čvrščen z dvema ali tremi železnimi obroči. Bolj petični pa postavljajo tudi cele stebre iz betona. Taki' stebri seveda zdržijo več rodov, medtem ko pri hrastovih stebrih zlasti tisti del, ki je v zemlji, počasi strohni. Betonski stebri pa zdaj še niso splošen pojav. Anton Zonnan, Rodica pri Domžalah MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ ta tudi Franca. Sklonjen ned ženo in očetom, ko aninimi pismi in svojimi jprav ji je po tistemu ostre-gil, naj mu oprosti, a so se jena, kakor jih je zalepila Anno je sedaj končana in c- zavrgla. Franc ne ve, da 0 vznemirjajo. Tudi ta hip [ vili v Miljah, ko se mu je fcjo ga zaboli, a se vseeno Ibrala Stefi. I jo ranil in napravil še bolj j osem let. (Da, osem let bo L poročena). Ta hip se čuti jbt včasih, ko ga je že napa-tjjubezen (ljubezni ni, si je Jsamo obzir do njene dobro-lazcvala pravkar njegovemu fenala, da jo je vsa ta leta ovo ne bila taka, četudi bi lenega usmiljenja razen do feuerjeva žena, marveč nje-3 takrat, kadar ji Bauerjevo je morala iskati uteho pri Prane ne ve, kako drago je ►o j o nesrečo in za nesrečo, 1 ta žena je vdano nosila lo, v kakršno ga je spravila em je slutil pogubo. Kakor bi se rešil, a ni vedel, da je di ženo, popolnoma nedolž-trpljcnjem plačeval Annin L To je zavest, da ji je po fcbroto in ljubeznijo ni za-ko bi Stefi spoznala, da je I. Se sreča, da teh pisem ni odkrila. Sežgal jih bo, čim pride v novo stanovanje. Zato naj štefi počaka tu in očetu pripravi zajtrk. Z voznikom bosta že sama znosila novo opravo v stanovanje. Da, seveda! Oče ne sme ostati brez zajtrka, se Stefi strinja. Ne, nič mu ni treba. Ni lačen. Prav nič lačen, se oče brani, toda Stefi mu prigovarja, kakor otroku. S Slavkom bosta jedla skupaj, potem bo obema teknilo, pravi, dokler se tast s solznimi očmi ne vda. Pa ni lačen. Zares ni lačen. Skrivaj utrne solzo, ko gleda za vozom. Tudi sin je videti globoko potrt. Tak ni bil niti takrat, ko'je prvič odhajal od doma. »Dom je le dom, četudi je pekel.« Ne ve, da je sinova bolečina povsem nekaj drugega. Franc razmišlja o pismih in se z bolečino poslavlja od njih, kakor da bo položil na grmado sebe. Težko je sežgati sebe. A prav tako težko je nositi v sebi občutje, da si nekomu storil veliko krivico in da jo bo ta v celoti občutil, če se mu bo odkrila z vso nagoto. Ko bi bila Stefi surova, zlobna in zanikrna ženska, ki bi ga prelisičila in z zlagano ljubeznijo pripravila do tega, da jo je poročil, bi ga ne bolelo, da jo je varal in ljubil drugo. Tako pa jo je v zakon pregovoril on. Res je, mislil je, da jo bo vzljubil, kakor je ljubil Anno. Ni se zavedal,, da je lagal samemu sebi. Sele sedaj, ko ga je čas do kraja zagrenjenega in razbitega izvrgel in napravi* na breg spoznanja, se je počutil kot zavrženec in izprijenec, nevreden žene, ki je bila lepa in dobra, a jo je prav toliko ljubil, kakor bi lahko sleherno drugo žensko. Tako drži v rokah zavoj s svojimi in Anninimi pismi. Moral bi jih zažgati, a ga pri tem moti voznik, ki se mu mudi, da bi opravo čimprej pretovorila v stanovanje. Zato ga odloži v odprtino, ki je v steni in ki jo je prekril s svojo in ženino povečano poročno sliko. Pisma bo sežgal potem, ko bosta z voznikom postavila opravo. Vest mu prišepetava, da s tem njegova krivda ne bo nič manjša; odpuščanje mu lahko da samo človek, ki si mu storil krivico. Zeni bi se morai izpovedati in potem sprejeti nase vse, kar bo sledilo. Toda, to bi bilo isto, kakor da bi ji pokazal pisma. V teh pismih je njegova resnična izpoved. Toda ta bi bila za ženo tako boleča in ponižujoča, da bi je ne prenesla. Tega se je zavedal že vsa leta. Ali ni zato tako skrbno skrival ta pisma, da bi ji ne prišla pred oči. Imenoval jih je svetinjo, ki smeta vedeti zanjo le Anna in on. A zdaj ve, da jih je skrival, ker žene vseeno ni hotel zgubiti, kakor da bi slutil, da bo prišel čas, ko bo Anno za vselej izgubil. Ne, ne bo se ji izpovedal. Bil bi prevelik udarec za Stefi. Da bi jo po vsem tem, kar je že z njim doživela, ranil z resnico o sebi in ji tako razkril tudi njeno resnico, utvaro, v kateri je živela, bi bilo vendar nečloveško. Ni se zavedal, da se v njegovi »človečnosti«, skriva najbolj umazana sebičnost in da je laž kakor vse druge lastnosti, ki razčlovečujejo človeka, najbližja sestra sebičnosti. Sebičnost je mati vseh nečloveških človekovih lastnosti. Govoril si je, da mora biti obziren in usmiljen, čeprav je čutil, da je samo sebičen. Vse, kar je v življenju počel in počne, je sebičnost. Tudi, želja, da bi še pred ženinim prihodom uredil stanovanje. Rad bi, da bi videla v njem dobrega človeka, mnogo boljšega, za kakršnega ga je imela. Zato urejuje stanovanje in prestavlja pohištvo, dokler se mu ne zdi, da bi ga bolje ne mogel. Pod sliko sta postelji. Ob vznožju je divan, potem je prehod in potem omara. Predalnik; ki ga lahko spremeniš v pisalno mizo, je postavil k steni z oknoma. Nanjo razporeja svoje knjige. Med njimi je neki zavoj. Da, to so knj>ge, o katerih mu je pripovedovala Stefi, da jih je kupila pred svojim odhodom iz Trsta. Cankar (Cankarja pozna)-in neki Finžgar. Zdaj bo te knjige odvil in jih postavil na sredino med svoje knjige, na častno mesto; Stefi bo to prav gotovo všeč. Skoda, da je december in ne pomlad ali poletje. Potem bi postavil v vazo šopek rož: vrtnice ali tulipane. Tulipani? Ali jih ni. .. Misel mu v trenutku zastane ob naslovu »Selbstmord in Muggia«, ki ga zagleda na časopisnem ovoju, v katerega so zavite knjige in ki ga drži v rokah. »Samomor v Miljah?« ponovi naslov, potem pa preobledi in krikne: »Anna? Ne! Ne! Ni res!« »Gospod, občinski tajnik vas išče.« Ne vidi gospe Ebnerjeve, ki je vstopila, ker ji na trkanje ni odgovoril. Takoj za njo vstopi občinski tajnik. 2e celo uro raznaša vojne vpoklice. Tudi njemu ga je prinesel. Položi ga predenj. »Podpišite,« mu ponuja svinčnik. Franc gleda v tajnika in v hišno -lastnico kakor v privid. Ne ve, kaj hočeta od njega. »Ne! Ne! Ni res!« »Res! Domovina vas kliče! Prišli ste na vrsto! Niste sami! Se nekaj jih je.« »Ne! Ne! To ni mogoče! Nočem, nočem, nočem!« »Podpišite ali pa bom prisiljen poslati po orožnike!« Franc še vedno ne ve, kaj se dogaja okrog njega. »Podpišite!« postaja tajnik zadirčen. »Kaj je?« vstopi Stefi z otrokom. »Gospod je dobil vpoklic,« pove gospa Ebner s sočutnim obrazom; sama ima moža na fronti in ve, kako hudo je v takih trenutkih. Franc šele sedaj razume in podpiše. Stefi joče. »Slutil sem. Slutil! Končalo se bo s katastrofo!« Nc tajnika ne hišne lastnice ni več v sobi. »Franc,' moj nesrečni Franc!« joče Stefi. Tudi njemu se ulijejo solze. O, jaz nesrečnik!« misli, da je Anna napravila samomor zaradi njega. 1 »Ne samo ti, vsi 'judje smo nesrečn:'ki!« ga tolaži SUrfi, ket misli, da mož trpi zaradi vpoklica. »Ne joči, očka,« ga objema otrok. On bo pri mami! On jo bo tolažil! On bo skrbel zanjo. -! \ 12 PANORAMA 2. MAREC 1966 * GUS Poduhovljena moda Kratka krila, precej tesni životki — Moda poudarja vitkost žensk Modne revije najslovitejših modnih hiš so za nami. Res je, da ta visoka moda z našo vsakdanjo modo nima kaj dosti skupnega, drži pa, da so smernice visoke mode tiste, ki dajejo ton vsakdanji modi, kateri tudi me počasi sledimo. Znani francoski kreator Counbgas je lansiral tako imenovano '»vesoljsko« modo, vendar so Italijani sklenili, da mu ne bodo sledili. Ženska naj ne bo toga, oblečena kot da bi vsak hip zletela na izlet na drug planet; ženska naj ostane ljubka in ozki, so oblike ženskega telesa nekako skrite, poudarjena so le ramena. Barve kombinacij so drzne, belo in črna, belo in modra, različni rumeni odtenki, rdeča in rumena ipd. Vprašanje je, kateri ženski bo pristajala nova moda. Prav gotovo predvsem izredno vitkim in, visokim ženskam. Kaj pa vse druge, če- nežna, polna mladostnega Čara. Oglejmo si glavne smernice italijanske mode: Krila so zelo kratka (kakih deset pa tudi več centimetrov nad kolenom). Čeprav so životki V lastexu je elastika, zato ima tkanina tudi neugodne lastnosti. Mnogim je občutek, da jih nekaj tišči, zelo neugoden. Tako so skušali izdelati elastično prejo, ki bi bila brez gumijaste* elastike. Posrečilo se je tedaj, ko so iznašli sintetična tekstilna vlakna. Sintetično raztegljivo prejo so izumili v Evropi. Strokovnjakom nekega švicarskega podjetja je uspelo, da so najlonske niti tako obdelali, da so postale prožne kot elastika. Iz takih niti izdelane tkanine so elastične, pri tem pa ne tiščijo. Tkanino so imenovali helanca. Iz nje so pričeli najprej izdelovati rokavice in nogavice, kmalu pa še raznovrstna oblačila. Helanca izdelujejo tako, da zelo dolge najlonske niti tako močno posukajo, da se zvijejo in skodrajo. Potem jih toliko segrejejo, da se omehčajo. Ko se spet ohladijo, se kodri vanje za zmerom »za-likani«. Ce niti napnemo, se kodri izravnajo in zato se nit raztegne. Brž ko nit izpustimo, se znova skodra in zato prav so te v večini?! Modni ustvarjalci so mnenja, da naj se vsaka oblači tako, da bo vskladila svojo postavo in modne zahtevke. Na srečo pa ni vedno vse lepo, kar je moderno. Marsikaj, kar so pokazale modne revije, bodo ženske odklonile, izbrale pa bodo tisto, kar se jim bo zdelo primerno. Tako bo tudi iz te modne linije izšla moda, ki bo všeč večjemu krogu žensk, ne samo tistim, ki se lahko ponašajo z visoko postavo in vit-kostjo. Vegovanje vratu Vrat izdaja žensko starost. Pogosto zakrivimo sami, ker ga premalo negujemo. Vsak večer moramo vrat in prsa po umivanju opljuskati še z mrzlo vodo. Kot obraz namastimo vsak drug večer še vrat z dobro mastno kremo, pri tem ga božajoče masiramo, in sicer tako, da vlečemo s prsti in z delom dlani od jamice na vratu do brade. Koristil nam bo topel ka mitični obkladek; ta bo poživil prekrvitev v koži in bo ohranil kožo dalj časa elastično. Napravimo ga za 20 minut enkrat tedensko. Če hočemo prav posebno dobro 1X1.6 © Helanca Imam vtis, da ona danes rum ni dala v r*i*kote! skrči. Seveda je ta opis v primerjavi s postopkom zelo preprost. Izdelki iz sintetičnih raztegljivih prej pa niso le elastič- ni, marveč so tudi topli. Med kodri posameznih niti je zrak, ki bolje greje kot katerakoli druga snov. Recept in nasveti KROFI Poraba: 2 — 3 dkg kvasa, 70 dkg moke, približno 1/4 litra mleka, ščep soli, limonina lupinica, žlička ruma, 10 dkg sladkorja, 11 dkg masla in 6 rumenjakov. (Pogoj, da bodo krofi uspeli, je dobra moka). Izdelava: Stepeno in dvakrat vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko, robove navznoter zapognemo, potapljamo in le malo povaljamo. Ostati mora za prst debelo. Z obodom za krofe izrezujemo okrogle oblike, na polovico teh oblik položimo žličko goste marmelade, z drugimi polovicami pokrijemo, ob robovih b prsti pritisnemo in še enkrat obrežemo. Krofe polagamo na ogreto in z moko potreseno servieto in jih pokrijemo. .Ko so na toplem na pol vzhajali, jih še obrnemo. Vzhajane polagamo na ogreto maščobo in sicer tako, da je stran, ki je bila prej spodaj, v maščobi zgoraj. Pokrijemo jih in kozico raihlo tresemo. Ko so krofi na eni strani ocvrti, jih obrnemo in. ocvre-mo še na drugi strani. Ce se krofi sami od sebe obračajo, je znamenje, da so premalo vzhajali. Ocvrte poberemo na cedilo in šele nekoliko ohlajene potresemo z vanilijevim sladkorjem. Izdelava krofov terja dobro moko in precej vaje in znanja. Vendar ne obupajte, če vam prvič ne uspejo. Natančno preberite navodilo in spet poskusite. Sicer pa včasih krofi iz preprostega testa bolje uspejo. Le dobri niso tako. NASVETI # Ce pobarvamo pod z oljnato barvo, ga ne pozabimo pomiti s kisovo vodo, takoj ko je suh in še preden začnemo hoditi po njem. Tako bo veliko trpežnejši. £ Otrdeli gumijasti čevlji postanejo spet voljni in mehki, če jih postavimo za nekaj časa v mešanico treh delov vode in enega dela salmiaka. % Fižol bo dosti prej kuhan, čc ga namočimo v že prej prekuhano vodo. izgledati, lahko napravimo beljakovinsko maslo, pfl nt samo za obraz, tudi za ^at. Stepen jajčni beljak nafttsg. mo na kožo in pustimo nt koži 15 minut. Nato biMak splaknemo s toplo vodo. Koža je lepo napeta, z mlaiost. nim sijajem. Ali vemo... — da pletenin med praniem ne mencamo in ne ožemamo, ampak jih samo rahlo stiskamo. Voda, v kateri pletenin« izplakujemo, naj bo v^ino enaka. Najprimernejša tem. peratura za pranje volnenih oblačil je 35° C. Pralna sfe niti dinarja ni bilo tre\ft> Vsa čast in hvala jim! Lepo vas pozdravila Vaš Bodičar GORENJSKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Novi prvaki: Oman, Jakopin in Brus Na Pokljuki je bilo v nedeljo letošnje gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih, na katerem je nastopilo okoli 100 članov in mladincev. Največ tekmovalcev je poslal na tekmovanje kranjski Triglav, ki je kot ekipa dosegel tudi najboljše rezultate. Med člani je osvojil prvič naslov gorenjskega prvaka Miro Oman, ki nastopa od letošnjega leta za kranjski Triglav. Zelo lepo sta skakala tudi Kranjčana Štefančič in Mesec. Peter štefančič je z zelo uspelim skokom 46 metrov postavil nov rekord 45-m pokljuške skakalnice. Med starejšimi mladinci je presenetil Jakopin iz Kranja, -ki je prehitel favorita Bogataja. Največje presenečenje prvenstva pa je vsekakor drugo mesto F. Mesca (Triglav) v skupini mlajših mladincev, saj je še vedno pionir. Prvenstvo je organiziral Partizan z Bleda pod pokroviteljstvom ObZTK Radovljica. Ob poročilu ne moremo preiti skromnih diplom, ki so jih prejeli najbolje uvrščeni tekmovalci. Mnenja smo, da bi najboljši zaslužili na tem najpomembnejšem gorenjskem tekmovanju, bolj častno priznanje. REZULTATI — Člani: 1. Oman (T) 211,2 ( 43, 45,5), 2. Štefančič (T) 200,4 ( 44, 46), 3. M. Mesec (T) 197,1 (43,5 45), 4. Ambrožič (B) 188,7 (41, 415), 5. Gros (T) 186,6 (41,5, 42), 6. Malej (Jes) 180,1 (39,5, 42), 7. šmid (Moj) 179,3 (39,4, 42,5), g Rozman (Jes) 162,0 (38, 37,5), 9. Vrtačnik (T) 161,1 (37, 39), 10. Smolej (Jes) 152,7 (40, 42 p) itd. Starejši mladinci: 1. Jakopin (T) 205,7 ( 40, 42), 2. Bogataj (T) 195,0 (41,5 41), 3. Krznarič (Moj) 186,1 (39, 39), 4. Sodja (Jes) 185,1 (37, 39,5), 5. Bizjak (Kropa) 178,5 (38, 38), 6. Gorjanc (T) 156,1 (37, 34,5), 7. Križnar (Šk. Loka) 144,6 (31,5, 33), 8. Prime (T) 142,1 (32,5, 32), 9. J. Finžgar 1 (Rad) 140.0 (31, 33), 10. Pel-han (Žirovnica) 133,7 (29,5 33) itd. Mlajši mladinci: 1. Brus (Moj) 197,8 (29, 30), 2. F. Me- sec (T) 190,6 (27, 28,5), 3. Demšar (Jes) 189,1 (28,5, 28,5), 4. K. Krznarič (Moj) 176,5 (28, 26,5), 5. Kemperle (Gorje) 162,0 (25,5, 27), 6. Lužnik (Žirovnica (158,6 (24,5, 26), 7. Kobal (T) 158,2 (24,5, 25), 8. Faganel (Podnart) 158,0 (24,5, 26), 9. Butalič m 155,8 (25 25,5), 10. Rakar (Žirovnica) 155,0 ( 26, 25), itd. J. Javornik Slovensko invalidsko prvenstvo Zveza za šport in rekreacijo Slovenije je organizirala, v četrek in petek v Kranjski gori slovensko invalidsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 60 tekmovalcev, med njimi tudi gostje iz Avstrije. Obe progi je pripravil Bojan Hrovatin, Kljub slabim snežnim razmeram sta bili zelo hitri m dobro pripravljeni. Tekmovalci so bili razdeljeni v kategorije po stopnji invalidnosti. DRŽAVNO PRVENSTVO USNJARSKE IN GUMARSKE INDUSTRIJE ZMAGOVALEC »PEKO« TRŽIČ Sindikalna podružnica tovarne obutve »Peko« Tržič je v nedeljo (27. februarja) priredila tradicionalno državno prvenstvo usnjarske, usnjarsko predelovalne in gumarske industrije v veleslalomu na Zelenici. Na progi dolgi 1300 metrov z 180 m višinski razlike in 38 vratic je nastopilo 100 tekmovalcev iz 16 tovarn in USPEH JESENIČANOV — Na 21. državnem prvenstvu v alpskih disciplinah so dosegli jeseniški smučarji pravi triumf. V smuku so zasedli prva štiri mesta. Najuspešnejši med njimi je bil Peter Lakota (na sliki), saj je osvojil naslov prvaka v treh disciplinah. Novi državni prvaki so postali — MOŠKI: smuk — Lakota (Jes), slalom — Lakota (Jes), veleslalom — M. Klinar (Jes), alpska kombinacija — Lakota (Jes). Med ženskami je osvojila vse štiri naslove Krista Fanedel in se tako oddolžila Majdi Ankele za poraze, ki jih je doživljala na velikih mednarodnih tekmovanjih v letošnji sezoni. podjetij, med njimi tudi gostje iz Avstrije. REZULTATI: članice — 1. Jožica Zorko (Slov. Konjice) 1:79,4; 2. Majda Sitar (Trg. pod.Ru.no Tržič) 2:16,4 3. Mi-ja Jovanovič (Peko Tržič) 5: 55,1; starejši člani — 1. Janez Perko (Trg. pod. Runo Tržič) 1:10,1; 2. Janez Kališnik (Peko Tržič) 1:14,1; 3. Drago Štefe (Tovarna usnja Runo Tržič) 1:18,1; mlajši člani: 1. Peter Križaj (Trg. pod. Runo Tržič) 1:02,3; 2. Vinko Švab (Peko Tržič) 1:05,3; 3. Janez Kun-stelj (Ind. usnja Vrhnika) 1:13,1; Rezultati ekipe: 1. Peko Tržič (Švab, Sušnik, Kališnik) 3:33,4; 2. Trgovsko podjetje Runo Tržič 3:37,0; 3. Industrija usnja Vrhnika 3:45,4 itd. — Dušan Humer RADOVLJICA: Košarka ObZTK Radovljica je organizirala zimsko košarkarsko ligo. Med ekipami pogrešamo ekipi z Bleda in Krope, tako, da nastopajo samo ekipe KK Radovljica. Novi republiški prvaki so postali: I. kategorija (amputirane! brez rok): starejši — Kos (Ljubljana) 2:48.6, mlajši —. Stržinar (Bcrac Kranj) 2:31.0; II. kategorija (podkolenska amputacija): Bevc (Borac Kranj) 2:29.8; II. a kategorija (trdo koleno): Furlan (Borac Kranj) 1:50.5; III. kategorija (amputacija roke): starejši — Komar (Mežica) 1:52.9, mlajši — Koder (Borac Kranj) 2:19.5; IV. kategorija (splošne poškodbe nad 80%): Završnik (Ljubljana) 2:06.3; V. kategorija (splošne poškodbe nad 80 "/o): Sušelj {Mežica) 1:58.8. D. Humer Alpinisti iz DDR v Jnli>cih i V sredo pride na Jesenice I skupina sedmih vzhodnonem-ških alpinistov iz Dresdena, ki bo ostala pri nas tri te-J dne. Svoje bazno taborišče si bodo uredili v mladinski koči v Martuljku, od koder bodo delali izlete, ture in vapo-ne na zasnežene vrhove Planice, Krnice, Martuljka in Triglava. V tej skupini je več znanih plezalcev in alpinistov, ki so že v preteklem letu bili v naših gorah ter obiskali Durmitor in Prokle-tije,tako da so jim naše gore že znane. J. V. ASV Celovec : M Tržič 4:3 (1:3) V okviru priprav za spomladansko nogometno sezono je bila v nedeljo v Tržiču prijateljska mednarodna nogometna tekma. 150 gledalcev ni bilo zadovoljnih s prikazano igro. Sodil je Gros iz Kranja. V predtekmi so igrali tržiški mladinci neodločeno z mladinci Pok-steina (Avstrija) 1:1(1:0). D. H. Košarka je šport z veliko tradicijo. Na Savskemr logu bodo gradili toplarno in bo tako tudi to neprimerno košarkarsko igrišče uničeno. Zakaj na stadionu ni igrišča za košarko, saj bo prav zaradi tega ta šport zamrl? »V idejnem projektu za izgradnjo stadiona je pred-\Hdena tudi izgradnja dveh košarkarskih in odbojkarskih igrišč. Pred petimi leti je bilo za gradnjo predvideno, da bo stala 23 milijonov S din, verjetno bi gradnja sedaj stala še enkrat toliko. Zavod za takšna dela nima sredstev. S predstavniki košarkarskega kluba smo se dogovarjali, da bi uredili igrišča na sedanjih prostorih za rokomet, ki niso dovolj izkoriščena. Zahtevali so, da uredimo tudi razsvetlitev, Športne objekte športnikom Odgovarja Miha Zupančič, direktor Zavoda za vzdrževanje športnih objektov v Kranju za kar pa nimamo sredstev. Pozneje je prišlo tudi do govoric, da v Savskem logu ne bo toplarne. Ker nismo mogli urediti razsvetljave, so košarkarji ostali na starem igrišču. Podobno je tudi z igriščem za odbojko. Obema kluboma smo pomagali le toliko, da smo jim v času tekmovanj, kadar so nas prosili, omogočili koriščenje garderob in tušev v zimskem kopališču. Drugega jim nismo mogli nuditi.« Kljub blagi zimi na stadionu ni vode. Tako se športni- ki po treningih ne morejo umiti. Ali ni skrajni čas, da se naredi potrebna izolacija vodovodnih cevi? Kdo za to odgovarja? »Vprašanje vode pod tribuno je v zimskem času res problem za Zavod in korist-nike. Kot je znano, prostori pod tribuno niso urejeni za ogrevanje in je nevarno, da bi voda, v ceveh zmrznila. V zimskem času moramo zaradi tega vodo zapreti in vodo izpih6vati iz cevi, kar ni tako enostavno, da bi lahko delali vsak dan. Na treninge preko zime so hodili le posamezniki in se zaradi tega ni izplačalo delati zelo velike stroške, ki jih imamo z ogrevanjem prostorov z infra pečmi. Res se je letos hitro otoplilo, vendar meteorologi stalno napovedujejo ohladitve in fearadi tega nismo mogli eksperimentirati z vodo. Pred časom je pričel s treningi tudi nogometni klub. Pristali smo, da se nogometaši umijejo v zimskem bazenu, kot so se že lansko sezono in sem smatral, da je stvar urejena. Pred dnevi mi je nogometni klub predložil, da začasno spustimo vodo v cevi ter vodo ogrejemo, da tako omogočimo kopanje, še isti dan smo to naredili. Vse takšne probleme lahko uredimo na lep način, če so člani klubov obzirni. Glede izolacije cevi lahko rečem le naslednje: nisem sodeloval pri projektiranju tribune niti vodovodnih instalacij in zato mislim, da nisem pooblaščen, da iščem krivca za pomanjkljivosti, ki jih ni malo, pa čeprav so naiejone pod strokovnim nadzorstvom. (V naslednji številki — reklamne deske na stadionu, svet koristnikov športnih objektov) 14 KRONIKA 2. MAREC 1956 * GLAS RESNEJŠE OPOZORILO PEŠCEM IN VOZNIKOM Hud davek enega tedna Dva mrtva, trije težje poškodovani, dva še vedno v kritičnem stanju V zadnjih petih dneh so se na cestah v kranjski občini zgodile kar štiri težje prometne nesreče, od katerih sta bili dve smrtni, še vedno se borita za življenje dva ponesrečenca, trije pa so se huje ranili. Prva nesreča s smrtnim izidom se je pripetila v soboto na cesti II. reda v vasi Britof, kjer se je nekaj po 13 uri ponesrečil 4- letni Silvo Logar iz Britofa 136. Tedaj je pripeljal iz Jezerskega proti Kranju osebni avto LJ 222-62, ki ga je vozil Albin Krašovec, doma iz Lukovice pri Brezovici. Ko je pripeljal skozi vas mu je z leve strani nenadoma skočil pod avtomobil otrok. Voznik je zadel dečka s prednjim delom avtomobila in ga odbil več kot 10 metrov daleč. Poškodbe, ki jih je dobil od udarca so bile tako hude, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Druga smrtna nesreča se je pripetila v nedeljo ob 13.10 uri, ko sta na cesti III. reda v naselju Prebačevo pri Kranju trčila motorista Franc Mikulič, doma iz Prebačeve-ga in Franc Mešič, ključavničar iz Kranja. Mikulič je vozil z motornim kolesom Zvedeli smo 0 V soboto dopoldne so odprli nov gostinski obrat v Gorenji vasi pri Ratečah. Urejen je v nekdanjem počitniškem domu »Vigred«, ki je bil last podjetja »Agro-stroj« Iz Ljublane. Gostišče je odkupil privatnik in ima poleg tega še tri vikend hišice z dvanajstimi ležišči. 9 V torek opoldne sta prispeli na letališče Brnik prvi dve hokejski moštvi iz tujine na svetovno prvenstvo V Ljubljano, ki se bo pričelo jutri v (četrtek) v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah. To so bili Amerikanci |n Kanadčani. S Kompasovi-Inl avtobusi so jih odpeljali v Ljubljano. % Te dni so sporočili iz Beograda, da je predsednik Tito sprejel pokroviteljstvo nad smuškimi poleti v Planici, ki bodo od 25. do 27. marca letos.. — j j Predilnica Begunje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto TKALKE za tkanje plastike Nastop takoj. Vse ostalo po dogovoru. LJ 18-109 iz Kranja proti Prebačevem. Na slabo preglednem ovinku miu je nasproti pripeljal Mešič z motornim kolesom KR 11-685. Prišlo je do hudega trčenja, pri katerih je Franc Mešič zaradi hudih ran podlegel, Mikuliča pa so odpeljali v ljubljansko bolnišnico in je še vedno v kritičnem stanju. # čeprav smo še pred krat-9 .kim ugotavljali, da je # bilo število prometnih ne- # sreč v prvem mesecu leto-% šnjega leta manjše kot la-% ni, so podatki v zadnjem % tednu povsem drugačni. % Vedno več prometnih ne-% sreč zasledimo na cestah % III. reda, kjer vozniki Avtobusno postajališče v Mojstrani vsekakor ni v okras kraju. In kdo naj poskrbi zanj? Verjetno bi tamkajšnja krajevna skupnost že lahko zamenjala razbita stekla. • morda zaradi manjše kon- # trole organov LM vozijo # skrajno neprevidno in z % neprimerno hitrostjo glede • na stanje cest. Prav zad- # nja smrtna nesreča v Pre-% bačevem naj bo opozori- # lo vsem voznikom, ki za- • radi neprimerne hitrosti • ogrožajo življenje sebi in O drugim. Ne moremo pa prezreti nesreči, pri katerih sta bila udeležena otroka. Morda lahko iščemo vzroke hudih posledic v razigranosti otrok, lahko pa tudi v premajhni kontroli nad njimi. S. Š. Gros in Likozar nekaznovana ^ Pred kratkim smo v časopisu pod naslove^ ^ razumljiva objestnost« g^, vili neljub dogodek na cest;, ki vodilna Šmarjeuio goro ko so štirje študentje rika* ske fakultete postavili preiM ceste hlod in s tem 2apr; komaj štiri metre široko cesto. Pred dnevi so se vsi šhrv zagovarjali pred sodnikom B prekrške. V postopku ^ ^ ugotovljeno, da Unčat ^ in Jože Likozar nista sodelovala pri nameščanju ampak sta bila le v dni^h Žumerjem in Benedikoju ^ to sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena, mej-tem ko sta bila ŽUij^ | Benedik kaznovana s n$ dinarji. SUROV NAPAD NA MILIČNIKA Te dni se bosta zagovarjala pred sodnikom za prekrške v Skofji Loki 23-letni Bojan Grošelj, doma iz Dobij pri Poljanah in 21-letni Jože Ga-lof iz Škofje Loke, ker sta 22. februarja na zabavi v domu v Gorenji (vasi iz objestnosti ves večer razgrajala m izzivala ostalo goste. Tako sta fizično napadla delavca V dveh dneh trije požari V nedeljo in ponedeljek so bili na Gorenjskem kar trije požari. Najprej je pričelo v nedeljo -okoli 15.30 ure goreti suha trava in grmičevje med Radovljico in Lescami. Pogorelo je približno dva in .pol hektara površine, požar .so lokalizirali gasilci s pomočjo domačinov. Predvidevajo, da so požar zanetili otroci. V ponedeljek okoli 10. ure je nastal gozdni požar nad razgledno potjo na Jesenicah. Neznan storilec je zažgal travo in se je zaradi vetra po- Pred pričetkom svetovnega prvenstva v hokeja na ledu, so naši igralci dosegli dva pomembna uspeha. Kranjska gora je premagala reprezentanco Anglije s 5:4, slovenska reprezentanca, v kateri, so igrali vsi jeseniški igralci, pa je izgubila srečanje z legendarno reprezentanco Kanade s 7:1. Tudi reprezentanca Bolgarije je odpovedala sodelovanje na prvensti u in je razpored C skupine sedaj naslednji: 3.3. — JAU : Italija (ob 19. uri), 5. 3. - Danska : Ju- žar hitro šaril. Pogorelo je približno 2.000 mi površin stihe trave in macesnovega prirastka. Požar so omejili gasilci, občani in miličniki. Škodo bo ocenilo Gozdno gospodarstvo Jesenice. Na mestu, kjer je požar nastal je bilo najdenih več ožganih vžigalic. V ponedeljek okoli 13. ure pa je prišlo do manjšega požara tudi v vasi Mlaka. Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je pričel goreti avtobus KR 30-71, last podjetja Avtopromet iz Kranja. Na vozilu je približno goslavija B (19), 7.3. — Danska : Italija (9.30) in Švica : Jugoslavija (19), 10.3. — Jugoslavija B : JAU (9.30), 11. 3. — Danska : JAU (19), 12.3. — Italija : Jugoslavija B (19). Kcgljači Triglava so osvojili letošnji naslov republiških ekipnih prvakov. VVaterpolisti kranjskega Triglava so zmagali v dveh srečanjih v kranjskem zimskem bazenu proti Primorju iz Reke z 9:7 in 6:5. V trening tekmi so v nedeljo na domačem igrišču igralci Triglava premagali Ljubljano s 3:2 (1:1). V predkrat-kim so mladinci izgubili srečanje z mladinci Olimpije s 4:1 (0:1). za 5.000 novih dinarjev škode Precej je poškodovan motor' armaturna plošča in radioaparat. Ker so gozdni požari zlasti v suhem vremenu zelo pogosti bi morali prebivalci sami, zlasti pa pri otrocih, ki se radi igrajo z vžigalicami, bolj paziti, da do podobnih požarov ne bi več prišlo. Franca Nadiževca in nej.0. šoferja. Ker nista odneha' je prišel Nadiževcu n^ p^. miličnik Milenko Živkov; ki ju je opozoril naj miruii ta. Tedaj sta izpustil^ j*, ževca in napadla "^ilicni' ga podrla na tla, ho sevalo določene o-iaješ^ okolnosti. Za Humra sodj>\, ni izreklo zaporne kaSft^ ka je še mladoleten. i Prodam konja težkega 300 kilogramov, odličen za vožnjo. M. M. Podljubelj 1, Tr-iič 902 Prodam diatonično harmoniko. Tenetiše 12, Golnik 903 Les dolžinski do 9 m prodam. Kranj, St. Žagarja 48 904 Prodam dva konja dve do tri leta stara. Slrahinj 67, Naklo 905 Prodam dobro ohranjeno posteljico, kuhinjsko mizo in stole. Leskovar Mari, Kranj, Planina 15 906 Prodam 200 kg krompirja cvetnika in Viktorija. Nasl. v cgl. odd. 907 Prodam 1000 kg semenskega krompirja. Voklo 45, Šenčur 908 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Jama 24, Kranj 909 Prodam 4 okna kozolca s hrastovimi stebri in betonskimi nastavki v zelo dobrem .stanju. Trboje 4, »Smlednik 910 Prodam fiat 750 letnik 1964. Klane 35, Komenda 911 Fiat 750 dobro ohranjen ugodno prodam. Ogled Kranj, Gorenjesavska cesta 51 912 Grahoro prodam, Olševek 7, Preddvor 913 Balkonsko ograjo 9.60x2.30 prodam. Sp. Besnica 70 (pe-čenca) 914 Avto nov, G5 let. taunus 17 M super prodam. Naslov v ogl. oddelku 915 Ajdo in dva prašiča za zakol prodam. Sr. Bitnje 22 Zabniea 916 Prodam brejo kravo, ki bo marca teletila. Posavc 14, Podnart 917 Prodam 20 kg zimskega češnja in krompir cvetnik. Nasl. v ogl. odd. 918 Prodam manjšo količino drobnega 'krompirja. Vopov-Ije 3, Cerklje 919 Prodam vola 400 kg težkega. Skofic, Šenčur 225 920 Ugodno prodam skoraj nov dvosedežni moped. Nasl. v ogl. odd. 92] Prodam 1500 kg sena. Zalog 3, Cerklje 922 Moped dobro ohranjen kupim. Noč Titova 61, Jesenice 923 Kupim grablje in obračalnik za seno. Ušlakar, Cadov-lje 8, Golnik 924 Kupim mladega psa dobrega čuvaja. Ješe, K»iže 8 925 Zamenjam betonsko železo prof. 12 za tanjšega. Remic Jože, Praprotna polica 6, Cerklje 926 Izgubila sem zlato verižico cd Jelenčcve ul. do tov. Save. Najditelja prosim, da proti nagradi vrne. Košnik, Jclen-čeva 12, Kranj 927 OBJAVA Novi plesni tečaji: začetniški tečaj se začne v soboto 5. marca ob 18. uri. Ta tečaj bo samo ob sobotah. Drugi tečaj za začetnike se začne v petek 11. 3. Tečaj bo ob sredah in petkih od 18.30 do 20.30 Nadaljevalni tečaj se začne 19. 3. in bo samo ob sobotah ob 18.30. Vpisovanje vsak dan od 18. ure dalje v Plesni šoli Kranj visavis avtobusne poistaje. »Obrtno podjetje »BISTRA« Škof ja Loka kemična čistilnica, Spodnji trg 12 obvešča svoje cenjene stranke, katere imajo blago oziroma obleke prinesene v kemično čiščenje v letu 1965 ali prej, da iste dvignejo najkasneje do 15. marca 1966. Po tem roku podjetje za omenjene predmete ne odgovarja.« KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Komisija za sprejem pn SDE MLEKARNA razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. obratovnega knjigovodje 2. strežajke v Bifeju 3. embalažerja 4. nočnega čuvaja 5. 2 pomožnih delavcev. Pogoji: Poleg splošnih pogojev še pod 1. ekonomski tehnik, pod točko 2. dokončana gostinska šola, pod točko 3., 4. in 5 dokončana osnovna šola. Kandidati naj vlože pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti na upravo Delovne enote Mlekarna v Kranju, Smledniška cesta 1. Društvo rejcev malih živali v Kranju vabi vse člane in nečlane na občni zbor dne 6. 3. 19G6 ob 9. uri v Prešernovem hramu. 928 Izgubila sem denarnico od Dolenje vasi do Kranja. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi v ogl. oddelek 929 Vsako količino živega apna Vam ugodno dostavi na dom iz Solkanskih apnenc Trebeč Franjo, Kajuhova 2, Kranj 930 Sporočam, da posestvo- v Britofu ni naprodaj, ker ni še urejena lastninska pravica. Košnje Anton, Britof 58, Kranj 931 Izgubila sem ročno uro od Cirč do Kranja. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Cirče 36, ker mi je drag spomin. 932 Zamenjam dvosobno stanovanje v bloku za enako v. Kranju. Prednost imajo uslužbenci Tekstilindusa. Ponudbe poslati pod Stanovanje 933 Našel sem moped. Zg. Bela 27, Preddvor 934 Žensko ročno uro, okroglo, ruske znamke sem izgubila 25. 2. na cesti St. Žagarja do kokrškega mosta. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne upravi, Dom šolske mladine, St. Žagarja 19 935 Šoferski tečaj v Podnartu AMD Podnart obvešča, da je začetek tečaja za voznike A in B kategorije v nedeljo,-6. marca ob 8. uri v društvenem domu. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage sestre in tete ŠVELČEVE PAVLE se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji v slovo darovali vence in cvetje. Hvala tudi pevcem in č. duhovščini. Poserfna zahvala dr. Hriberniku za njegovo izredno skrb in požrtvovalnost med boleznijo. Lepa hvala tudi vsem, ki so ji lajšali dneve trpljenja. Vsem še enkrat iskrena hvala žalujoči družini Švelc in škrab DVE DESETLETJI DELA IN RAZVOJA KOLEKTIVA VINO KRANJ A ZDRAVJE! Kolektiv Vino Kranj je v soboto slavil 20-letnico svojega dela in razvoja. Ob tem jubileju je bila slovesna .eja delavskega sveta, povabili so delavce, ki so v podjetju nad 10 let ter jih primerno nagradili. Posebno pa so ob tem imenovah dva najstarejša in zaslužna člana kolektiva: direktorja Staneta Likarja in Jožeta čimžarja. In ko so dvignili kozarce in. nazdravili, so ob tem mislili ne le na svoje nagrajence, voditelje samoupravnih organov skozi vsa leta, njihove poslovne kooperante in stotere odjemalce — gostinska podjetja po vsej Gorenjski, marveč so ob tem izrekli »Na zdravje« tudi vsem potrošnikom njihovega blaga. Pred 20. leti je to bil mali kolektiv štirih neizkušenih, toda odločnih in delovnih ljudi. Bilo je to v mali Maverjevi pivovarni v Kranju. Odpirale so se vse večje potrebe, odjemalci so vse bolj urgirali in zahtevali. Možnosti pa so bile skromne, nezadostne. Sledile so mnOge reorganizacije, razširjanje delovnih prostorov, opremljanje s sodobnimi napravami, ošposabljanje kolektiva, preizkuševanje in uveljavljanje novih delovnih postopkov itd. Koliko je kolektiv uspel v teh svojih naporih In kako se je uveljavil med potrošniki na Gorenjskem naj zadostuje le nekaj glavnih podatkov. Z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami oskrbuje to podjetje nad 80 odstotkov vseh potreb Gorenjske, vključujoč kamniški predel in tudi druge kraje. Preko centralnega skladišča z zmogljivostjo za 100 vagonov blaga in drugih skladišč, ki jih ima v Škof ji Loki, Tržiču, na Bledu, v Kranjski gori in Lescah, je lani razposlalo odjemalcem okrog 300 vagonov vina, 500 vagonov piva, od tega je bilo 9 milijonov steklenic, vstekleničene v lastni stekle-ničnici in ostalih alkoholnih pijač, poleg tega več kot 2 milijona steklenic brezalkoholnih pijač od tega nad 700.000 steklenic raznih sadnih sokov. Močnih in žganih pijač pa so prodali okrog 25 vagonov. Kljub vsem tem in drugim uspehom pa je kolektiv ob tem jubileju ugotavljal, da se tudi skozi dvajsetletni napredek še niso izmotali iz težav. Te izvirajo že iz vse večje potrošnje na tem turističnem področju. Hkrati pa narekujejo novi postopki dela, nenehno izboljševanje kvalitete, zniževanje cen in vrsto drugih težav. Njihovi prostori pa so pretesni in neustrezni. Nujno bodo morali graditi nov obrat šteklenionico z ustreznimi hladilnicami, skladišči, garažami ter montažno delavnico. Nujna je avtomatična naprava za polnjenje in zapiranje steklenic z zmogljivostjo od 8 do 10 tisoč na uro. To še posebno za pivo. Potrošnja te pijače je vse večja in že v sedanjih zimskih mesecih dosega povprečje letnih mesecev z viškom turizma. Toda za gradnjo imajo še vedno težave z lokacijo. Hkrati ob razumevanju za ureditev teh težav pričakujejo ob tej gradnji sodelovanje pri vseh kooperantih in poslovnih organizacijah, ki so na tem zainteresirani. V tem cilju, v cilju nadaljnjega sodelovanja z vsemi, v cilju dobrega počutja vseh potrošnikov, je kolektiv ob svoji 20-letnici nazdravil v trdnem prepričanju, da bo tudi v prihodnje upravičil zaupanje potrošnikov in družbe. H O K 8 i S svetovnega pmmMter& poroča AiaUf F 1 L 0 Sedaj pa zares Neposredno pred začetkom svetovnega prvenstva smo se preselili na trening v Ljubljano. Pred odhodom v Ljubljano smo odigrali v Zagrebu še dve tekmi z drugo reprezentanco Zahodne Nemčije. Srečanji smo dobili s 6:1 in 7:1. Čeprav je rezultat srečanj za nas dokaj ugoden, smo se zavedali, da na osnovi tega ne moremo še prav ničesar sklepati, saj je prva nemška ekipa veliko, veliko močnejša od druge. Zaradi tega sta nas bolj zanimali prijateljski srečanji s članom I. češke lige Got-waldovim. Kot je znano smo obe tekmi izgubili s 3:2 in 8:2. Posebno drugi poraz je precej visok. Povedati moram, da v teh tekmah nismo igrali »na zmago«, seveda če bi proti tako močnemu nasprotniku to sploh bilo mogoče, ker smo se bali morebitnih poškodb pred samim prvenstvom. * Na osnovi teh srečanj pa lahko rečemo, da smo za prvenstvo dobro pripravljeni. Med igralci ni več utrujenosti, je dobro razpoloženje, kar je v kolektivnem športu zelo pomembno. Preizkusili smo svoje znanje in smo vsi, na čelu s trenerjem Bubnikom zadovoljni. Končna ocena bi bila: igra je dobra, vendar še ni najboljša. Upamo, da bo že »najboljša« jutri, ko se bomo srečali z reprezentanco Madžarske. Na zagrebškem drsališču je bilo nekaj tehničnih pomanjkljivosti, katere pa bodo, kaže, še odpravili. Mi smo zapazili predvsem to, da je bila preslaba razsvetljava, da so bili koti ob robu igrišča preostri in kar je glavno — da je bil slab led. Zagrebčani zagotavljajo, da bodo pomanjkljivosti odpravili in tako računamo, da bomo jutri nastopili v pogojih, ki bodo ustrezali temu velikemu tekmovanju. PRED SEJO OBČINE KRANJ Sklepanje o proračunu Na jutrišnji seji skupščine občine Kranj bodo razpravljali in sklepali o resolu-ciji o razvoju gospodarst. in družb, služb v letu 1966 in o odloku o proračunu občine za letos. Na dnevnem redu je nadalje še sklepanje o nekaterih odlokih (o uporabi sredstev od pristojbin za motorna vozila, o spremembi odloka o obrestih od poslovnega sklada, o spremembi odloka o določitvi najvišje stanarine, o spremembi odlo&a o socialnih podporah, o spremembi odloka o kme* tijski oskrbnini in o odloku o družbeni denarni pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim družinam), dalje razprava o sanacijskem programu I*kr.» in sicer o najetju in odobritvi kredita, itd. OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA RADOVLJICA Čebelarstvo zapostavljeno Čebelarji so stari možje z mladim srcem — Ali mladina res najde razvedrila v čebelarjenju? ne »Povprečna starost naših čebelarjev je 54 let, 22 let pa je povprečna doba njihbvega čebelarjenja. V naši sredi so tudi čebelarji, stari 80 let, ki imajo za seboj 60 let čebelarjenja. Mladina ne najde razvedrila pri delu s čebelami,« je rekel v svojem poročilu na občnem zboru Čebelarskega društva Radovljica tov. Resman. »Čebelarstvo je v naši družbi zapostavljeno,« je druga ugotovitev občnega zbora. Čebelarsko društvo Radovljica deluje na območju občin Jesenice in Radovljica. V svojem sestavu ima 12 družin z 247 člani, razen tega pa na tem območju deluje še 56 čebelarjev, ki niso člani društva. Društvo je v preteklem obdobju posvečalo precej skrbi zdravju čebeljih družin. Preventivni pregledi o zdravstvenem stanju čebel niso več problem za društvo, ki razpolaga z mikroskopom s ti-sočkratno povečavo. S tečaji in predavanji je bilo 31 napred-dnih čebelarjev usposobljenih za čebelarske preglednike. Razen tega v društvu deluje 19 . vzrejevalcev matic. Na splošno je občni zbor posvetil temu vprašanju precej pozornosti. Letos bo začela normalno delovati plemenilna postaja »Antona Janše« pod Zelenico, dočim imajo bohinjski čebelarji v svojem programu ustanovitev pleme-nilne postaje »Jan Strgar«. Društvo je imelo v programu ustanovitev čebelarskih krožkov po šolah, vendar doslej brez uspeha, čeprav je republiški sekretariat za kulturo in prosveto izdal šolam ustrezna navodila. Gorenjski čebelarji so precej odvisni od gozdnih paš- LOŠKA RAZGLEDNICA — tokrat iz drugačnega zornega kota. V ozadju zgodovinska znamenitost — Loški grad, v ospredju pa neurejenost, ki zbode obiskovalca pri vstopu v center mesta. Pred turistično sezono bo potrebno še marsikaj popraviti (Foto: F. Perdan) nikov in prevozov čebel v oddaljene kraje npr. Brda. Ti prevozi pa so dragi. Občni zbor je opozori , prihaja čas, ko bo tr^a' , belarstvo obravnavati ^ ' s kmetijstvom v luči fcJSJ družbene koristi. Dejstv0^" da v kmetijstvu ni UspJ'. brez čebelarstva, ki jJJJJ no le ustvarja precejšen 2 narodnega dohodka. jy* Reforma in človek KRANJ, 1. marca — Na včerašnji seji občinskega odbora rdečega križa Kranj je kakih 70 navzočih, med katerimi mnogi zdravniki in javni delavci, hudo obsojalo kratkovidno politiko posameznih gospodarskih organizacij ob sodelovanju v krvodajalski akciji. V občini Kranj bi morali letos dobiti kakih 2.500 krvodajalcev, da bi izpolnili svojo obveznost Nočni lokal v Preddvoru Gostinsko m trgovsko podjetje Central iz Kranja je odprlo v soboto preurejene gostinske prostore v hotelu Grad Hrib v Preddvoru. Prijetno urejen nočni lokal, ki je odprt od 21. ure zvečer do 3. ure zjutraj je prav gotovo pridobitev ne samo za Preddvor, ki počasi spet dobiva stari turistični sloves, marveč za celotno gorensko turistično območje, vključno z Ljubljano. Redne predstave V zadružnem domu v Mavčičah je prejšnji leden Kinematografsko podjetje iz Kranja pričelo z rednimi predstavami širokblračnih filmov. Predstave bodo enkrat tedensko. Preko 1500 članov Mladinski odsek Planinskega društva Kranj je imel v tem tednu svoj letni občni zbor. Zbralo se je kar 67 delegatov iz raznih sekcij, ki delujejo po šolah in drugje. Razprava in zaključki so pokazali da je to odsek, ki se s svojim delom uvršča med najmočnejše in najdelavnejše v naiši republiki. Šteje prekq 1500 članov in članic, predvsem iz vrst mlajših mladincev in pionirjev. V preteklem letu je bila dejavnost odseka nadvse razgibana. Letos bodo razen splošnega programa in že ustaljene dejavnosti posvetili vso skrb tudi srednješolski mladini in mladini v raznih podjetjih, ki je še premalo organizirana i do skupnosti in do sek, ti potrebe po krvil'^ večje in mnogo žrvkj * dostikrat na nitki zaS ■'" manjkanja krvi v nasV* * nišnicah. Toda večina tij ne prizna prosti , dan človeku, ki ljen na to plemenito jjT Ob gospodarski refort^ J so ugotavljali mnogi niki, so marsikje poza.^ „. človeka. Sklenili so, da bornike občinske znova seznanili s ten\; (v vami in skušali dos^-'". ustreznimi priporočil^ ^ / j gospodarske organizac;.'/j večjim razumevanje!^ 0 J prle letošnjo kwodaj.vv> akcijo. k; j? Specijalizira^ trgovina Jesenice, ponedeljek ^ ., — Danes so odprli na , sanicah na novo adap. specijalizirano trgovino leznino, last podjetja NOTEHNA« Celje, po,, ' enote UNIVERSAL J Stroški adaptacije šali okoli 8 milijonov cj^li" je v. sk cvi- 3P^ URADNI GORENJSKE Izdaja in tiska CP „, renjski tisk« Kranj, KoJJ ška cesta 8. Naslov vj-. ništva: Kranj, Cesta neta Žagarja 27 in upta* Kranj, Koroška ces\a , Tekoči račun pri N)j Kranju 515-1 1135. Tdef ' redakcije 21-835, ŽJ.^ uprava in tiskarna 2i.jJ 21-475, 21-897. Nmo^I letna 20 novih din^. i (n. d.) ali 2.000 starih narjev (s. d.), mesečno n. d. ali 170 s. d. Cen« sameznih številk 0.40 ali 40 s. d. Mali oglasi naročnike 0.40 n. d. al) 3 s. d, za nenaročnike o* n. d. aH 50 s. d. beseda plačanih oglasov ne 0k. javljamo