275 Naši dopisi. Iz Rusije 12. avgusta. —??. — (Dalje.) Napete razmere zavoljo nevarnosti na deželnih mejah pa^ so pripeljale k javnemu sovraštvu med Srbijo, Crnogoro in Turčijo. Tako je bilo bati se, da ne bi se požar razširil po vsem vshodu. Pri vsej težavnosti naša vlada ni prenehala prizadevati si, združiti vse države k skupnemu delovanju, katerega potrebnost se je dan na daa bolj čutila. S tem ciljem smo nasvetovali na Dunaji m v Londonu skupno vojno demonstracijo: Rusije v Bolgarijo, Avstrije v Bosno in Evropejskih eskader k Carigradu in sploh v levanške vode. Kakor prejšnji predlogi , tako tudi ta in iz ravno takih raziogov ni bil sprejet. Carigraška konfereneija, ki se je zbrala na podlagi principov Londonskega kabineta, je bila poslednja poakušaja obdržati mir. Evropa, v imenu svojih interesov, zvezanih z ohrano miru, je sklenila, vmeša*' se v notranja dela Turčije, vendar to vmešavanje bi bilo moralo biti samo moralno. Turčiji je bil predložea in skupaj ž njo presojen celi plan reform, katerega cilj je bil, pravice sultana zložiti s pogoji varnosti in sreče njegovih kristijanskib podložnih. Niso bile pozabljene tudi materijalne garancije, katere, dasiravno niso imele posilnega karaktera, nezdružljivega s traktati, so se vendar priznavale zadostne k praktični izpeljavi reform. Al Turčija^ je spet vse ovrgla. Med tem je vojska s Srbijo in Cruogoro šla svojo pot. Dbivanje v Bolgariji« ki je zbujalo pravičen srd vse omikano Evrope, je pokazalo, do kakih predelov je v stanu ta strašna borba pripeljati muzulmanski fanatizem. Po vsem, k nesreči brezvspešoem przadetji odvrniti tak: žalosten položaj na vshodu Ruska vlada ni mogla hladnokrvno gledati na vse, kar se je tam godilo. Borba, ki se je vnela po vsem Balkanskem polotoku, je preveč zadevala interese Rusije kot velike Evropejske države, sosednje s Turčijo* in zvezane po krvi in veri s kristijanskimi pod*ožniki Turškimi. Postalo je popolnoma jasno , da dokler bo Turška vlada na podlagi traktata od 1856. leta mislila, da jej nikdo do živega ne more, ni mogoče dobiti od Turške adauaistracije, sposobne samo k nasilju, nika-koršnin reform. Treba je bilo ali privoliti v polno pa« davljenje kristijanskih narodov Balkanskega polotoka, kar bi se pa ne vjemalo z interesi Evrope in bilo bi grozovita neusmiljenost človeštva, ali pa pučakovati tudi v prihodnosti perijodiČoih zmešnjav nevarnih občnemu miru. Ruski vladi se ni zdelo mogoče privoliti v tak položaj. Ona je že enkrat morala z ultimatumom ustaviti Turške armade, ki so hotele v Srbiji ponoviti Bolgarske uboje in požiganja. Ko bi sklepi Carigraške konferencije ostali neobligatni za Turke, tedaj bi se oni še z večo trdovratnostjo ustavljali občnim željam Evrope. Zavoljo tega je ukazal naš car mobilizovati na južnih mejah cesarstva en del svoje armade. Vendar, ker je sklepe Carigraške konferencije zadela taka nesreča brezvspešnosti, je Njegovo Veličanstvo Ruski car veleval, predno stori določni korak, pozvedeti pri vseh vladah, ki so se udeležile konferencije, kako mislijo one postopati s Turčijo, ki se je določno uprla željam Evrope. Na to prašanje ni prejela od nikogar odločnega odgovora. Po takem ni bilo težko zapaziti, da Evropejske vlade ne mislijo postopati energično in da bi rade vse upale le od časa in dobre volje Turčije. CelA pri navadnih pogojih bi taka odjenljivost morala utrditi Turške ministre v mislih, da si je Evropa zvezala rokž s traktatom 1856. leta , in da oni tedaj lahko s polno varnostjo zaničujejo Evropejske sklepe in brez straha ostajajo pri starih navadah. Ali pri takih okoliščinah, pri uporni borbi, razjarjeni strasti in fanatizmu, se je bilo bati, da slabosti, katero je Evropa razodela, bo po-sledek to, da Turki se bodo še za naprej držali stare sisteme administrativnega terorizma, in da nasilje postane še huje, in da pride cel6 do popolnega iztrebljenja kristijanskih narodov. V Londonu je bila narejena še I 276 eDa poslednja poskušnja, Turčijo resno posvariti. In soBtavijen je bil protokol, ki je imel vzdržati misel, da Evropi je zel6 mar za Turške reforme, kakorsne je na-Bvetovala Carigraška konferencija. Turčija je, se ve* da, lahko zapazila, kako malo določen karakter ima oni protokol. Pri takih pogojih pa ni bilo mogoče pričakovati, da bi Turčija bolj spoštovala protokol, kakor sklepe koDferencije. Zato je Ruski car, ko je videl, da ni mogoče dalje ostati v položaji, ki ni bii ni mir ni vojska, ki je žalil čuvstva vsacega Rusa, ki je nalagal Rusiji dolžnosti brez rezultatov, sklenil sam pristopiti k posilnim eredstvom, brez katerih ni bilo mogoče najti nikakoršnega vspeha. In veleval je priobčiti vsem Ev-ropejskim vladam razloge, zavoljo katerih on jemlje orožje v roke, pa tudi razložiti jim cilj vojske. Poslednji cilj vojske je bil edino ta, položiti konec žalostnemu položaju vzhoda , iz katerega je izvirala vedna nevarnost za mir, ustanoviti polni red, dati kristijanskim narodom take garancije, katere bi jih resnično osvobodile od silstva Turške administracije. Ruska vlada se ni niti za minuto odklonila od tega cilja. Že iz začetka vojake so bili načrtani pogoji, po katerih sprejmemo mir, ako ga Turčija prosi, predno gremo čez Balkane. Imenovani pogoji so bili priobčeni junija meseca 1877. leta Londonskemu in Dunajskemu kabinetu, kot najbolj zainte-resanim v tem delu. Kdor te pogoje zdaj čita, se iabko prepriča, da se bistveno malo razliČujejo od sklepov Berolinskega kongresa. Ob času vojske, ko so naše armade stale še pod Plev no, je Ruska vlada spet priobčila Berolinaki in Dunajski vladi pogoje, pod katerimi bi mi mogli privoliti v pogovore zarad miru, ko bi se sultan obrnil k nam do začetka zimske kampanije. Naše tirjatve bile so skoraj take, kakorsne v začetku vojske. Na njih podlagi se je sklenilo premirje že potem, ko so naše zmagonosne armade prestopivše Balkan po polnem raz-gromu Turških sil dosegle Drinopolje, a po vzetji Karsa prišle do Erzeruma. Tako je glavna misel politike Ruske vlade jasna sama po sebi, kakor iz negocijacij pred vojsko, tako iz pogovorov med vojsko in po njej. Lahko se reče, da ta misel se popolnem vjema z vso našo politiko poslednjih 20 let. Naša politika nikdar ni imela cilja razrušiti Otomansko državo, Dasiravno muzul manaki naval na Evropo je v resnici prikazen nenormalna in razen sile orožja nima nikakoršnega upravičenja za-se, je vendar zavoljo stoletnega obstanka se že Turčija vkoreninila na Balkanskem polotoku tako, da je ni mogoče iztrebiti brez občnega potresa na vsnodu in v Evropi. Naša vlada edino se je namenila položiti določen konec gnjusnemu, nečloveškemu tiranstvu, ki ga je trpelo kristijanstvo. Takrat , ko Turki že niso mogli več misliti na nika-koršen upor in ko Turška vlada se je morala podvreči razsodbi vojske, so naše armade pred vratmi Carigrada ustavile svoje zmagonosne zastave in a tem so spet pokazale, da naša vlada je tako neomahljiva v svojih principih zmernosti, kakor v svojih kristijanskih simpatijah. Ruska vlada se je ves čas te krize obračala do velikih držav za sodelovanje in s tem je potrdila, da ne misli častihlepno sama razrešiti vshodnega vprašanja, ampak da to vprašanje se mora razrešiti v Evropi, ne v Turčiji, po občnem soglasji vseh interesov raznih držav. Vendar pri tem smo tudi želeli, da bi se zdaj na zadnje rezultati resno garantirali, da bi naš trud ne bil spet samo težak poskus. Rusija, ki je s takim namenom vzela orožje v roke in prestala uporno borbo, je imeia, se ve da, polno pravico, zavarovati vprihodnje pred takimi nadlogami samo sebe, pa tudi narode, katere je vzela pod svoje varstvo. Take misli so vodile Rusko vlado pri sklepanji sv. Stefanskega dogovora. Začasni karakter tega akta je jasno kazal, da nismo namenjeni sami razreševati tega vprašanja. Navdušena čustva solidarnosti z Evropo je naša vlada privolila vdeležiti se kongresa s tem, da bi se utrdilo pomirjenje vshoda s sankcijo velikih držav. Ona je prvo vzbudila idejo shoda zastopnikov Evropejskih kabinetov, da bi se dalo vprašanju več važnosti in sklepom več zaveznosti. In resnično nikoli še v političnem življenji Evrope niso imeli omikani narodi tako lepe prilike ustvariti z modrim in mirnim dejanjem novo ero v zgodovini človeškega razvitja. Zgodovina bo izrekla svojo razsodbo o tem, kako jeBerolinskikongres opravičil to nado, kako obširne so bile njegove namere in kako vzvišen je bil njegov razsodek. Ona bo dokazala, so znali li njegovi udeležniki odpovedati se egoističoim željam in nevošljivosti, — na kratko — ona bo razodela, so sla kolikor toliko k srcu temu zboru velikodušna čustva Rusije, zapečatena z Rusko krvj6. Sad bo pokazal, kakošno je bilo drevo. (Kon. prib.) Iz Istre 23. avg. — Videl sem svoje dni že veliko in lepih kresov po Slovenskem, toda tako veličastnih se nikdar ne, kakor 17. avgusta zvečer v Pazinski okolici. Odlikovala sta se pa posebno dva. Lin dar s ki je bil na zelo prijaznem in prilično visokem hribu ravna nad Pazinom, od kodar se razprostira gledalcu jako lep razgled po Istri; vidi se odtod tudi velikan Triglav. Potem zares veličastni kres nad Z are če m, dobro uro hoda od Pazi na proti severoiztoku. Tudi ta je bil na prijetnem hribu , od kodar se gotovo tudi Triglav vidi. Kres bil je tako veličasten, da se je zdelo, kakor da bi hrib gorel. Zares veličasten prizor! Med kresovi slišali so se gromoviti živio klici svitlemu cesarju, cesarici in cesarjeviču nasledniku. — A tudi smešno-satiričnih in ostrih klicev na izdajalce lahone ni uh6 pogrešalo. S tako javno svečanostjo čez hribe in plan pokazalo je slovansko ljudstvo v Istri svojo u danost in nepremakljivo zvestobo do pre8vitiega vladarja svojega; zraven je pa tudi dosti glasno povedalo lahonskim izdajalskim glavam, da v Istri še živi Slovan! — 17. avgusta zvečer bilo je več mest po slovanski Istri razsvitljenib iz lastnega nagiba; tudi že zelo poitalijančeni, vendar še slovanski Pazin , središče Istre, v tej zadevi ni bil zadnji. Le okna znanih „italianissimov" bila so temna. „Kdor spi, ni še umrl, zna se predramiti" — rekel je pred leti veiečaatiti š&of Dobriia v Poreškem deželnem zboru, govoreč o Slovanih v Istri. Njegove besede začele so se uresničevati. Po dolgem, trdem spanji jel se je Isterski Slovan dramiti. Vsaj je tudi že skrajni čas! I kako bi se tudi ne, vsaj ga je njegov smrtni sovražnik, izdajalski lah m 2. junija s svojo nogo krepka pod rebra sunil, misleč stopiti mu na vrat, da ga zadavi. Takrat je nekoliko predramljeni Slovan debela okoli sebe pogledal; Bog daj, da bi tudi kmalu na noge stopil! Dokler je škof Dobriia v deželnem Poreškem zboru sedel, vedel je dobro, kaj in koga ima ondi posebno zastopati. Sedanji poslanci so pa bržčas pozabili, da jih je tudi slovansko ljudstvo volilo in kot svoje pooblastence poslalo v deželni zbor, naj bi se ondi za-nj in za njegove svete pravice poganjali. Po pravici toraj toži ,,Naša Sloga" od 16. avgusta, da deželni poslanci v Poreču niso vsaj na koncu letošnjega zborovanja vzdignili svojega glasu zoper ljudske shode (tabore) pa sosedni Italiji, ca katerih se tudi slovanska Istra kot en kos „neosvobojene Italije", odtrgana od Avstrije, osteotativno in perfidno zahteva! Kako pa narod sam misli o veleizdajnem dogodku 2. junija, to je pokazal 277 hipoma z mnogimi protesti, ki ao se brali v „Naši Slogi"; pokazal je pa zdaj še bolj jasno na rojstni dan svitlega cesarja — zdaj, pravim, ko tudi „benevre-kari" hrabri sinovi slovanske Istre svojo slovansko kri prelivajo za osvobojenje in boljšo bodočnost nesrečnih svojih bratov kristijanov v Bosni in Hercegovini. Njegovi poslanci pa — molčijo tam, kjer bi morali govoriti, da bi se čul njihov glas na Dunaji in bi mogočno odmeval po vsi Italiji! Vsaj nočemo verjeti, da bi gospodje v Porežki zbornici z ljudstvom, svojimi volilci, enako ne mislili! Ce bi pa vendar ne bili edinih misli z narodom, naj položijo vsi mandat, vsaj niso več ljudstva zastopniki. (Kon. prih.) Iz Cerknice. — 1. septembra pride k nam živino-zdravnišk pomočnik g. France Poljanšek, ki je s prav dobrim vspehom obiskoval živinozdravnisko šolo v Ljubljani in ima prav dobro spričevalo; tudi ima druzih prav dobrih spričeval od več županov, da se je v me-sogledu ia v živinozdravniških rečeh hvalevredno obnašal. Kdor njegove pomoči potrebuje, naj se obrne do njega v Cerknico hiš. št. 179. Iz Ljubljane. — „Avstrija seje s Turčijo pogodila o tem, da Bosno in Hercegovino prepusti Turčiji" — ta glas je zadnji čas počil po Dunajskih in tudi drugih časnikih, in ker je v'Avstriji vse mogoče, dokler bodo Magjari na prve gosle Avstrijske politike godli in grof Andrassv stai na kor-milu vnanjih naših zadev, zato je potrla ta novica cel6 nekatere politikarje, ki ne verjamejo vsake basni, ki jo prineso židovski listi. Naj povemo, kako se je začela in širila ta pripovedka. Avstrijski poročnik grof Zieby Magjar) in pa poročnik Angleški Mr. Lavard sta se v Carigradu razgovarja a o zasedi Bosne in Hercegovine po Avstrijsko ogerski armadi, in pri tem razgovoru je Mr. Lavard ono besedo črhnil, ki je dala povod „Avstrijsko-turški pogodbi" (osterr. - tiirkische Conven-tion). Lavard je neki rekel, da ,,ne more Turčije grajati, da so se Bosniski mohamedanci uprli Avstrijski armadi, če Avstrija namerava prisvojiti si en del Turškibjdežel, pa zato ne misii odškodovati Turčije kako drugače." To govorico si je Wolfov Telegrafen-Bureau v Berolinu dal iz Londona telegrarirati. „N. fr. Presse" kar brž zgrabi ta telegram in tebi nič meni nič ga tolmači kot oporeko (protest) Angleške vlade, če si Avstrija prisvoji Bosno in Hercegovino. Koj potem pa je ta ,,Mo-fiamedanka" načačkala 3 strani dolg uvoden članek, v katerem dokazuje, da bilo bi proti Berolinskemu traktatu, ako bi si Avstrija prisvojila Bosno. Koj potem pa ,,Mohamedankiu pristopi ,,Deutsche Zeit.", ki si včasi domišljuje, da vidi travo rasti, in »vetu okliče: „res je tako; Angleška vlada ne dopusti Avstriji Bosne in že Andrassv dela na to, da se Avstrija in Turčija pogodite zarad Bosne in Hercegovine in da celo za čas zasedbe Bosne vihra poleg zastave Avstrijske tudi polu-mesec Turški." — Mogoče je, da je Angleški poročnik v Carigradu Zichy-u kaj tacega govoril; al da so Dunajski časniki taki butc;, da tako govorico hipoma po svetu neso kot resnico in vznemirjajo vse narode Avstrijske, ki niso Prusaki ali Magjari, to je vendar prepredrzno! Mislijo li ti Iažikovači, da sme Avstrija kri prelivati junaških svojih sinov in milijonov žrtvovati zato, da bopomerjeno Bosno in Hercegovino dala Turčiji nazaj?! S krvjo in denarjem zvestih Avstrijancev se ne bo dalo igrati, zato bodo zraven teh narodov skrbeli tudi drugi odločilni faktorji! — (Iz seje deželnega odbora 24, in 26. avgusta.) Deželnemu muzeju se dovoljuje nekoliko novcev potro- ca deželni porodišnicj služba sekund ar i j a, ki je ob enem asistent pri babiški šoli. — Isto tako se zarad bo-lehnosti dosedanje babice razpiše služba babice na po-rodisnici. — Pri dež. računovodstvu izpraznena služba oficijala se je podelila dosedanjemu ingroabtu Vinc. Viz-jaku, služba ingrosista pa diurnistu Jan. Kozjeku. — Oni darovi, katere deželni odbor izrecno dobiva za razdelitev ranjenim vojakom, izročevali se bodoč. k. deželnemu predsedstvu, — Dalje je deželni odbor sklenil, naj se določi za učiteljski službi pri sv. Križu poleg Litije plača po 450 gold. in 400 gold., za 2. učitelja v Borovnici po 450 gold., za 3 učiteljske službe v Kočevji pa ustanovi plačo po 600^500 in 450 gld. — Glede pričete ceste v Selu poleg Suraperka je deželni odbor sklenil, posredovati in po moči delati ca to, da se ta na mnogo strani koristna cesta dodela. — Za po-gorelce na Vrhniki bo deželni odbor is deželne bia-gajnice dal 3000 gold. — (Za ude družbe kmetijske so bili dalje sprejeti) gospodje: dr. Klofut ar, častni kanonik v Ljubljani, dr. Gogaia, c. k. profesor in vodja Alojzijevisča v Ljubljani, Frank Richard, župnik v TržiČb., Jereb Josip, župnik v Dragi, Hofevr Karo', župnik v Čateža, M o ser Karol, posestnik v S\ Vidu pri Vipavi, Rogelj Viljem, c. k. kaocelist v Vipavi, dr. Vok Franjo, c. kr. notar v Vipavi, gospa H o man Livoslava, po-sestnica v Radoljici. — Po sklepu cesarjevem od 12. dne t. m. je g03p. Anton Mlakar, župnik v Mirni Peči, za kanonjka v Novomestu imenovan. — Z* zidanje farovža v Sen t-petru na Krasu je presvitli cesar ia lastne blagaj-nice 200 gold. darovati blagovolil, — za zidanje šole v P o d k raj i na Notranjskem pa 200 gld. — (Za pisma do vojakov v Bosno) ni treba poštne marke; ona gredo franko. Da pa jih vojak prejme, mora na pismu stati natančna adresa, to je, pri katerem svojem oddeiku in pri katerem bataiijonu je, in na katero vojno pošto ima iti pismo. Denar se more poši jati le v zapečatenih pismih, ne pa po poštnih nakaznicah, — (Iz sodišča.) Ko je bil po porotni sodbi tisti grozovitnež France Pezdir iz Brezovice, ki je v jezi svojega lastnega očeta ubil, na 10 let v težko jedo obsojen, je prišla v pondeljek in torek na vrsto tožb; A. Stepančiga zoper gosp. Jan. Horaka, ki je napravila tu veliko hrupa in je zato oba dni sodniška dvorana natlačeno polna bila. Stepaneig, kateremu, ker se rad prepira, Krakovčanje pravijo ,,Ki&eriki'f, si domišljuje, da le on sam vse najbolje ve in zna, — da, kar on reče, je evangelij, zato se s i li v odborstvo sem ter tje. Posebno rad bi bil postal načelnik ,,Marijne bratovšine'*, a ker ni mogel pri občnem zboru dobiti večine na svojo stran, timveč je bil za načelnika voljen gosp. Horak, je zgrabil ga v ,,Tagblattuu, v katerem mu je očital, da je volitev samovoljno zasukal na svojo stran, manjšino spremenivsi v večino. Na tako natolce vanje je g. Horak odgovoril v „Tagbiattuu, reksi, da je StepanČig rogovilež, da ima navado natolcevati vsacega človeka, ki mu je na poti. Po tem odgovoru se je Stepaneig čutil razžaljenega na časti ter tožil Horaka in da bi gotovo zmagal, si je najel zastopnika celo iz Gradca — dr. Kozje k a. Gosp. Horaka jo zagovarjal dr. Mošč. — Pri javni razpravi pred porotniki je gosp. Horak nastopil pot dokazovanja resnice po 7 pričah, Stepaučig pa je tem nasproti po stavil celo 9 prič. Po dvednevni razpravi se je V3a reč tako zasukala, da je* bil Stepančigov zastopnik dr. K ožje k prisiljen, se pred razsodbo porotnikov v m akni ti tožbo in Horak je bil za čisto nekrivega spoznan. Tožnik Stepaučig ima plačati velike pravdne stroške. Morda mu bo ta draga skušnja v poduk, kaj se pravi, napadati poštene možake in jemati za zastopnike advokate iz daljih dežel. — Pristaviti imatr o le še to, da so bili razsodbe veseli vsi poslušalci. — („Brenceljna" Št. 15 in 16), ki ste prišli ravnokar skupno na svitlo, ste bogati vsakovrstnega gradiva. Friprostemu narodu bo vatregel posebno „Pavliba", ki dogodbe iz bojišča po domače pripoveduje. Politična situacija je dobro zadeta v podobi na zadnji strani, ki kaže, kako vroča kaša je Bosna zdaj za Andrassya. — (3. izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 1. in 2. izkazu 3421 gold. 72 kr. Firma H. Ohr in Demberger v Tržiču 25 gold., gospodje: G. Piccoli, lekarničar v Ljubljani 30 gold., Jan. Cibašek, župnik v Turjaku, nabiro faranov 3 gld., dr. Ad. Eisel v Ljubljani 10 gold., St. ŠraDC, župnik v Hotiču, na* biro 2 gold., dr. Teodor Rudež k dohodku glasbene aabave v Ribniškem gradu še 2 gold., nabira uradnikov c. k. davkarije v Krškem 8 gld., nabira župnega urada v Žireh 9 gold. 40 kr., nabira župnega urada v spodnji Idriji 3 gold., po c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji čisti dohodek glasbene zabave v Zatičini dne 4. avgusta 1878. leta 90 gold., gosp. M. Poč, župnik v Loakem L otoku , nabiro faranov 4 gold., nabira po župniji v >ovjem 7 gold. 50 kr., nabira županstva občine Kočevske 12 gld. 50 kr., darovi iz skrinjice v farni cerkvi v Gotnici 2 gold. 74 kr., gospodje Merbar Gregor, žu pan, Jaklič Štefan, župnik, Bajč Anton, posestnik, vsi iz Dolenje vaai pri Ribnici 5 gold. 10 kr., obrtnijsko-bralno društvo ,,Sioga" v Kropi dohodek veselice dne 11. avgusta 1878 v znesku 21 gld , gosp. Dežman Karol, deželni in državni poslanec 10 gold., gosp. Franc vitez Kalina Urbanov, c. k. deželni predsednik, še 200 gold., od društva dosluženih vojakov na Kranjskem polovica dohodka dne 4. avgusta t. i. na Kozlerjevem vrtu napravljene ljudske veselice v znesku 275 gold., F. H. v srebru 5 gold., gosp. Šušteršič Matija iz Vidma in gospd Bajer Marija iz Zagreba 5 gold., gosp. dr. Zla-toust Pogačar, knezoškof Ljubljanski 50 gold., gosp. Pogačar Simon, c. k. uradnik vojask. oskrbnega urada 50 gold., nabira med tržani in uradniki v Postojni, katero so zložili: Lavrenčič Jožefa 10 gold., Teodorovič Drago 5 gold., Ditrich Andrej 3 gold., Salrnič Anton jun. 2 gold., Ussar Edvard 1 gold., Salmič Anton sen. 2 gold., Kogej Franc 50 kr., Kraigher Alojzi 5 gold., Krajgher Peter 5 gold., Vodopivec Anton 1 gold., Glo bočnik Anton 5 gold., Tratnik Janez 1 gold., Jurca Franc 5 gold., Dolsein Vincencij 2 gold., Vernik Peter 1 gold., Progler Franc 2 gold., Burger Matija 2 gold., Dekleva Anton 1 gld., Zupančič Viktor i gld., Fentler Henrik 10 gold., dr. Deu Edvard 5 gold., skupaj 69 gold. 50 kr, — Skupni znesek 4321 gold. 46 kr. — (Naznanilo.) Prihodnjo nedeljo, 1. septembra, bo potovalni zbor in govor v čebelarstvu v Hoteder-fiici popoldne po litanijah. — (Naznanilo.) Podpisani odbor ima svojo pisar-nico v Salendrovih ulicah nad Bregom prav v tisti hiš', kjer ima družba kmetijska svojo pisarno. Glavni odbor za obdelovanje močvirja. 278