Foštnina placana v gotovini Cena 1.50 din ^^^^^^^B h^Li^^H ^^^^m^^^^^^. ^^^^^H ^^^^^^H '^^K^^ft ^^^^^k Izhaja vsak pelek ob 14. — Nuročnina znaša mcuecno po pošti 5 din, v Cclju- z dostavo 111* ilom ]>o razna.šalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 od vodst\om bivšega finanenega ministra dr. Milorada Gjorgjeviča v ee- trtek zjutraj v Moskvo, kjer so jo spre- jeli oficielni sovjetski zastopniki. Zbliža- nju med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo posveča svetovni tisk slej ko prej veliko pozornost. Jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres se mudi sedaj v Budhnpešti. Po avdijenci pri regentu Hortyju je kon- feriral i, madžarskim ministrskim ]»red- sednikom Telekyjem, zunanjim mini- strom grofom Csakyjem in s trgovin- skim ministrom Vargo, Belgijska vlada je podala v četrtek ostavko. Orkneisko otočie — Kočevsko ozemlie K poglavlu o naši narod ni obrambi Celje, 26. aprila. V risalnici meščanske sole v Celju je bilo dne 18. t. m. predavanje o »Ork- nejskih otokih«, dne 22. t. m. pa o »Kočevski zemlji in narodno obramb- nem delu«. Obe predavanji so spremlja- le skioptične slike. Pri prvem je bila predavalnica premajhna, pri drugem prevelika. V redu je, da je občinstvo obiskalo v tako velikem številu predavanje v Sloveniji že splošno priljubljene Angle- žinje, ki je s svojim simpatičnim nasto- pom in lepo zasnovanim podajanjem tvarine žele obče priznanje. Nikakor pa ni v redu, da je imel drugi predavatelj tako malo poslušalcev, ko je šlo ven- dar za prikaz predela naše lastne, a žalibog skoraj ne dosti bolj kakor Ork- nejski otoki znane zemlje, ki nas v svoji nacionalni borbi kliče na pomoč. Iz jedrnatega predavanja smo posneli mnogo poučnega in žalostnega. Srce se nam je krčilo, ko smo slišali, kako se tu godi Slovencem v narodnem pogledu in kako malo se prav za prav zanje stori. Le redko zaidejo tja naši letovi- ščarji in izletniki, dočim prihajajo vsako leto Nemci celo iz Hamburga, Draždan, Lipskega ltd., in ostajajo po raznih va- seh kar po več tednov. , ., * '-4 Morda je bilo premalo reklame za to predavanje? Ne! Najavljeno je bilo tri- krat v »Slovenskem Narodu«, dvakrat v »Jutru« in enkrat v »Novi dobi«. Da- lje so bili nekaj dni prej opozorjeni nanj številni poslušalci zaključnega predava- nja na ljudskem vseučilišču z vabilom, ^J=j& H IB. Ho „Gorlva in uporabu" '— Poljedelskl «troji — Vino — »Polelje in gospodlnjstvo" — Turizem Narodui ročni iidelki Na želcznicah od 22. IV- — II. V. brcrplačcn povratek, no jadranskih parnikih vlSji razred za ccno ni2jega. da bi se tega predavanja udeležili vsaj j v takem številu, v kakršnem so se ude- ležili zaključnega predavanja na ljud- skem vseučilišču. Slabo spričevalo je bilo izdano v ponedeljek naši narodni zavesti. Često je že bilo poudarjeno, da je po- polnoma zgrešeno naziranje nekaterih, da se nam sedaj, ko imamo svojo nacio- nalno državo, ni treba več baviti z na- rodno obrambnim delom. Današnji časi to zmotno mnenje še prav posebno ovra- čajo. Vsepovsod gre razvoj v nacionalno smer. Le poglejmo, s kakšno vnemo za- sledujejo veliki narodi življenje svojih rojakov, raztresenih po širnem svetu, dasi ne pomeni zanje kot celoto izguba nekaj tisočev oseb nič. S koliko večjim zanimanjem morajo torej mali narodi, med katere spadamo tudi mi Slovenci, skrbeti za svoje pripadnike, med kateri- mi se skoraj že izguba vsakega posa- meznika občuti. Zato ne smemo zamuditi nobene prilike, ki se nam nudi za spo- znavanje naše ogrožene zemlje in življe- nja naših krvnih bratov, kjerkoli so v nacionalni borbi s tujerodci. Le če po- znamo do podrobnosti njihov položaj, se nioremo zavzeti zanje z vso potrebno energijo. Proč z narodno mlačnostjo, proč z ostanki starega hlapcevs'kega duha, ko- likor ga je še med nami! Narodna za- vest in narodni ponos naj nam dvigata glave, odločna volja in nezlomljiv po- gum pa naj nas podžigata pri delu za našo narodno obrambo! —vd— letošnii Celitki kulturni teden Ukovna razstava. predavanje in koneert Cclje, 26. april. Zaradi sedanjih razmer in obilice pri- reditev ob začetku maja bo letošnji Celj- ski kulturni teden razdeljen v dva dela: nekaj prireditev bo sedaj, drugc pa po možnosti v jeseni. Sedaj bo od nedelje 28. aprila do so- bote 4. maja v mali dvorani Ccljskega doma razstava celjskih slik Riharda Ja- kopiča in kipov Franca Bernekerja, v po- nikoli več povratka ni. .. In oboji živijo v naši državi. Leta 1940. se prede in tke usoda Ev- rope. Platno, ki nastaja, bo nekaterim narodom gotovo prt za sedmino, drugi bodo pa morda pogrinjali z njim mizo, da proslavijo veselo vstajenje. Ne bo- dimo taki, kakor da se pripravljamo na žalostno mrtvaško pojedino! Pst, nekdo prisluškuje. Ali kaj delajo med nami mladi, krepki ljudje, ki jih prej nismo videli in bi si njihove domo- vine mogle čestitati, če bi sedaj stali na branikih? Trgovina pojema, gospodar- sko življenje zamira, mirni stiki med državami se rahljajo. Poleg tega še umolknejo muze, ko zazveči orožje. Pa vendar vse dalje več trgovskih zas-Lopni- kov in organizatoricv novih zvez, vsak teden nove, na videz gospodarske re- vije in prijateljski obiski, vsak mesec važna predavanja in nove razstavc. Za- vidanje vreden razvoj gospodarstva, ču- dovit vzpon kulture! Za nas, ki smo mehkegä srea, je ta dobrotna obzirnost prava tolažba. Je pa to za nas tudi po- gubno, ker nismo kot narod toliko za- | vedni in samostojni, da nam to ne bi škpdiTo> / Slovenci smo precej dobro organizira- ni. Imamo kakih deset političnih strank, organizacij, struj in gibanj. Imamo vsa- ke vrste društev za vzgojo telesa in re- šitev duše. Imamo zadruge za zbiranje mleka in pobiranje sadja. Imamo vinske kleti in čebelnjake. Imamo društva za rvzgojo prascev in bikov. Vsega, vsega imamo. Nimamo pa pravc skrbi za sebe, da bi se tako vzgojili, da nam prevelika prijaznost okolice ne bi škodovala. Ker se doslej ni posrečilo široke mno- žice tako vzgojiti, da bi bil ves narod trden kakor skala, bodo morali pač po- samezniki v narodnih društvih napi'aviti kartoteko z registrom, ki nam bo nekoč , služila namesto odprte knjjge. Za to | delo je danes že zelo pozno, Ali časa je še, da marsikaj zabeležimo' m vse teme- j ljito popravimo ob prvi priložnosti. Da j bomo potem svoji med seboj! I nedeljek 29. aprila s pričetkom ob 20. bo istotam Jakopičev večer, na katerem bo sloveči umetnostni zgodovinar dr. Fr. Mesesnel s pomočjo skioptičnili slik tol- mačil Jakopičevo umetniško rast in de- lo, v torek 30. aprila pa bo istotam koneert slovitega francoskega violin- skega virtuoza Roberta Soetensa in pia- nistke Suzane Roche. Po vsem, kar so poročali časopisi, je koneert tega umet^ niskega para res pravo umetniško do- živetje in je prav, da se oba umetnika na svoji turneji po Jugoslaviji ustavita tudi v Celju. Spored koncerta, ki ga priredita vio- linski virtuoz Robert Soetens in pianist- ka Suzane Roche v torek 30. aprila ob 20. v mali dvorani Celjskega doma, je naslednji: 1. Jean Marie Leclair: So- nata v c-molu, »Le Tombeau«. 2. Cesar Franck: Sonata. 3. Chopin: Etude, Ba- lada. 4. Škerjanc: Intermezzo Roman- tiquc. 5. Štolcer - Slavenski: Chant et Danse Yougoslave. 6. Cl. Debussy: Clair de lune. 7. Delannoy: Danse de Negrillons. 8. Musorgski: Hopak. Dopise za „Novo dobo" sprejemamo samo do srede dopoldne, zares nujne dopise pa še v četrtek do- poldne. Posebno nujne, kratke dopise sprejemamo izjemno še v četrtek popol- dne. V petek dopoldne ne sprejemamo več dopisov in ogiasov za številko, ki izide tisti dan. Stran 2. »NOVA DOBA« 26. IV. 1940 Stev. 18. Razprava proti inz. Westnu „Po vin* diši f..." Na sreskem sodišču v Celju se je pred kazenskim sodnikom g. Jurom Lesjakom v soboto zagovarjal 26-letni inž. Maks Adolf Westen, sin veleindustrijca Adol- fa Westna. Inž. Westen je obtožen, da je na velikonočni ponedeljek okrog pol- noči v kavarni »Merkur« v Celju nahru- lil medičarja in trgovca gosp. Riharda Kraupnerja iz Celja z besedami: »Hin- aus mit den Windischen!«, malo pozne- je pa opsoval v isti kavarni trgovca g. Josipa Debenjaka dz Celja z besedami: »Schon wieder ein windischer Hund!« Sodnik je v začetku razprave ugotovil, da je predstojništvo mestne policije v Celju kaznovalo inž. Westna zaradi tega incidenta s 500 din globe ali 10 dni za- pora. Pri razpravi na sreskem sodišču je inž. Westen, iki ga je zastopal odvetnik dr. Skoberne, govoril v hrvatskem jezi- ku. Dejal je, da sploh ni izgovoril in- kriminiranih besed in da ni psovke »windischer Hund« rabil nikoli niti v intimni družbi. Izjavil je, da je g. De- benjaka sicer videl v kavarni pri sosedni mizi, ne spominja pa se, da bi bil tarn tudi g. Kraupner. Inž. Westen je sedel v kavarni v družbi trgovca Lokoška iz Stör, Westnovega nameščenca Ivana Pu- tana in njegove žene Hilde ter še neke- ga moškega, a se ne spominja, kdo je bil ta moški. Frizerski mojster Amand Pepernik je kot priča izjavil, da je bil takrat v ka- varni in da ni čul, da bi bil inž. Westen izgovoril dnkriminirane besede. Tako je izpovedala tudi Hilda Putanova, žena Westnovega nameščenca Ivana Putana. Pač pa je rekla, da je inž. Westen, ko mu je .natakar. prinesel vermut, dvakrat ponovil: »Po vin' diši!« S tem je menda hotela povedati, da inž. Westen ni rabil besede »Windischer« ... Hilda Putanova je začela med zasliševanjem na vsem le- pem jokati. Na sodnikovo vprašanje, zakaj ima solzne oči, je odgovorila, da se je spomnila, kako so jo bili pred ted- ni pri polieijskem zasliševanju nahrulili. Sodnik je pripomnil, da je čudno, da Putanova zaradi tega šele sedaj joče. Razprava je bila preložena na torek 7. maja ob 10.30. Ob tej priliki bosta zaslišana kot priči tudi gg. Kraupner in Debenjak. Poleg teh bodo zaslišane no- ve price, ki jih je predlagal zagovornik inž. Westna, in sicer Friderik Chiba, Friderik Martini, Robert Rimek in Ev- gen Himmer iz Celja, trgovec Lokošek iz Štor, avtoizvošček Ignac Toplak in šofer Viktor Krivec iz Celja ter Šofer Žagar, ki ie uslužben pri mestnem avto- busnem podjetju v Mariboru. Politika Vsak napad na nase meje nas bo našei pripravliene Predsednik jugoslovenske vlade Dra- gisa Cvetkovič je dal posebnemu dopis- niku velikega francoskega dnevnika »Paris-soir« naslednjo izjavo: »Izredno smo zadovoljni, da so se tako lepo razvili naši trgovski odnošaji s Francijo. Upamo, da bodo ti prijatelj- ski odnošaji tudi ostali. Jugoslavija va- ruje svojo gospodarsko svobodo, a se- veda se pri tem ozira na svoja normal- na prejšnja tržišča. Jugoslovensko zunanjo politiko pozna- te. Določena je bila 4. septembra 1939, še bolj pa jo je pojasnilo uradno spo- ročilo seje balkanske konference v Beo- gradu. Mi smo nevtralni. Hočemo ohraniti svojo popolno nevtralnost. Izjavili smo že, da ne zahtevamo od no- •benega našega soseda nič. Hkrati pa smo tudi javno povedali, da ne bomo nikomur nie svojega dali. To smo po- vedali tako, da ne more biti več nobe- nega dvoma. Vsak napad na naše meje nas bo na- šel pripravljene, da se z orožjcm bra- nimo, kakor smo to delali včasih. Kar smo ustvarili tedaj, ne bomo nikdar pu- stili, da bi nam kdo oropal. Mislim, da sem bil v svojih izvajanjih dovolj jasen.« Oborozevanje #e prva dolžnost I V beograjskem »Napredu« čitamo: Oboroževanje je postalo danes naj- večja in najresnejša javna služba v dr- žavi. Varnost ter politična in gospodar- ska neodvisnost naroda danes žalibog skoraj ne zavisi od njegove pravice in tudi ne od mednarodnih pogodb, ker so že vse pogodbe raztrgane, marveč za- visi vse to od njegove lastne moči. Da bo močan, mora imeti narod dobro voj- sko, vojska pa je dobra, če je dobro oborožena, dobro organizirana, če vlada v njej duh pravičnosti, reda, spoštova- nja in vdanosti starešinam in duh lju- bezni do naroda. Kdo ie izdsjalec domovine 1 Italijanski politik Giuseppe Mazzini je izjavil leta 1828.: Mi nismo izdajalci Italije. Izdajalci so oni, ki so izročili svoj um in svojo dušo sili, ker sila zapoveduje, ali bogastvu, ker bogastvo plačuje. Izdajalci so oni, ki z neprestanimi meščanskimi nadu- tostmi in stalnimi prepiri o jeziku ustvarjajo razdor med brati. Izdajalci so oni, ki delajo Italijo revno s slovničnimi malenkostmi in ničevimi učenimi vpra- šanji. Izdajalci so oni, ki se v 19. veku z vsemi svojimi močmi borijo proti splošnemu poletu človeškega intelekta in ga obsojajo na stalno nepremičnost. Turisti. .. Nevtralne državc so začele v zadnjem času posvečati vso pozornost številnim inozemskim »turistom«. Iz Belgije po- ročajo, da je v Bruslju in Anversu okrog 70.000 tujih »turistov«. Zelo mnogo »turistov« je tudi na Holandskem. Po- leg drugih držav je tudi Švedska izdala stroge ukrepe proti tujim »turistom«, ki so ravno v zadnjem času navalili v velikem številu na Švedsko, čeprav se še ni začela tujska sezona. Po podatkih rumunskega urada za kontrolo tujcev je sedaj v Rumuniji okrog 25.000 tujih »turistov«. Senator dr.Popp Kakor poroča pančevski »Volksruf«, je jugoslovenski senator dr. Popp oni mož, ki je bil obenem z vodjo sudetskih Nemcev Henleinom imenovan za čast- nega doktorja univerze v Vratislavi (Bresläu) zaradi zaslug za nemški na- rod. Nemški poplavljenci Pančevski nemški list »Volksruf« po- roča, da je narodna zveza za Nemce v inozemstvu v Berlinu določila vsoto din 875.000 za Nemce v Bački in Banatu, ki so bili prizadeti po poplavi. Nemški po- slanik v Beogradu von Heeren je prispe- val v to svrho 5000 din. „Hrvatski Junak" in slovanstvo Nemški list za gimnastiko »WGW« je objavil članek o organizaeiji »Hrvatske- ga Junaka«. V članku čitamo, da bi naj »Hrvatski Junak« zamcnjal jugosloven- skega Sokola v banovini Hrvatski in da se »Junak« bistveno razlikuje od Soko- la, ker igra v sokolstvu slovanska mi- sel važno vlogo, medtem ko je v »Hrvat- skem Junaku« slovanska misel potisnje- na v ozadje. ffoosevelfove beseele Predsednik Združenih držav Roosevelt je pred kratkim izjavil na zasedanju panameriške unije: »Humanost in pra vica sta vedno močnejši od sile, ker se na koncu tudi sila obrne proti onemu, ki jo uporablja. To se dogaja poedin- cem in tudi vsem onim državam, ki me- rijo svojega bližnjega z merilom sile. Iskrenost in resnica sta vedno močnejši od lažnega cinizma«. General Pershing General Pershing, vrhovni poveljnik ameriških čet v svetovni vojni, je bil v novembru 1918 proti sklenitvi premirja z Nemčijo in je zahteval, da zavezniške Vojske prej zasedejo Nemčijo. Ob tej priliki je dejal: »Če dopustimo, da se nemška vojska vrne v Nemčijo v popolni vojni opremi in z razvitimi zastavami, jo bo narod slavil kot rešiteljico pred sovražno invazijo, in ne bo preteklo mnogo časa, pa boste vldeli, da bodo nemški državniki trdili, da Nemčija ni izgubila vojnc!« Internacija dr. Stojadlnovlia in Acimoviia Beograjska polieija je izvršila hisno preiskavo v stanovanjih bivšega pred- sednika vlade dr. Milana Stojadinovica, bivših ministrov Gjure Jankoviča in Do- brivoja Stošoviča, bivšega poslanika R. Jankoviča in v uradnih prostorih Sto- jadinovieeve Srbske narodne radikalne stranke. Pri preiskavi so ugotovili, da spada najdeno obremenilno gradivo pod določbe zakona o zaščiti dražve. Zato jc državna oblast v smislu člena 12. istega zakona odredila internacijo bivšega predsednika vlade dr.1 Milana Stojadino- vica v Rudniku. S sklcpom uprave mesta Beograda ie bil v torek poslan na prisil- no bivanje na podlagi člena 12a zakona o zaščiti države Milan Acimovič, bivši notranji minister v StojadinovL'-evi vladi in bivši upravnik mesta Beogra- da. Beograjsko easopsje poroča, da bodo internirani še nekateri drugi prijatelji dr. Milana Stojadinovica. Aretaclje Slovencev na Koroškem Pančevski list »Ravnopravnost« ob- javlja: Policijska oblastva v Celovcu so odre- dile aretacije nekaterih Jugoslovenov na Koroškem. Na velikonočni ponede- ljek so aretirali kaplana Antona Kute- ja v Pliberku in ga odvedli v Velikovec. Vzrok aretacije ni znan. Znano je sa- mo, da je g. Kutej zaveden Slovenec. Dalje so aretirali kmeta Kustra iz Ko- kij pri Dobrli vasi in ga obsodili na 18 mesecev zapora. Küster je bil obtožen, da se ie nepovoljno izrazil o nemskem kulturnem poslanstvu na Koroškem. A- retirali so tudi g. Pristovnika, ki je bil prav tako obtožen, da je govoril nepo- voljno o razmerah na Koroškena. Mira Miškulnika iz Škofič so aretTrali menda zato, da bi onemogočili neko slovensko kulturno prireditev. Domaie vests — Prijavljajte goste! Banska uprava v Ljubljani opozarja prebivalstvo, da imajo oblastva nalogo, strogo izvajati predpise o prijavljanju prebivalstva. Po teh določilih se mora vsako bivanje v kakem kraju prijaviti krajevni policij- ski oblasti, kjer te ni, pa občini. Vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj mora v 24 urah prijaviti vsakega stano- valca, ki se vseli v hišo, in v istem roku javiti tudi njegov odhod. V selskih ob- činah velja ta dolžnost samo za tuje državljane in osebe, ki niso stalni pre- bivalci tiste občine. Upravitelji hotelov in vsakovrstnih prenočišč morajö vsa- kega gosta prijaviti in odjaviti v 12 urah po prihodu, odnosno odhodu. Ob- lastvom je naročeno, da strogo posto- pajo proti vsem tistim, ki bi kršili te predpise. Uredba o prijavljanju prebi- valstva predpisuje za kršitev njenih predpisov globo do 500 din, ob neplačilu v določenem roku pa zapor do 10 dni. — Občinske volitve iia Hrvatskem. Ban dr. Šubašič je razpisal volitve v podeželskih občinah banovine Hrvatske. Volitve bodo v nedeljo 19. maja. Glaso- vanje bo — javno ... — Časopisje v Jugoslaviji. Po uradni statistiki je izhaialo leta 1938. v Jugo- slaviji 1223 časopisov, med temi 25 dnevnikov (nasproti 24 leta 1937.), 251 tednikov (228), 26 večkrat na mesec (123) in 552 mesečnikov (510). V tujih jezikih ie izhajalo 8 dnevnikov (naspro- ti 8 leta 1937), 59 tednikov (48), 10 li- stov večkrat na mesec (16) in 36 en- krat na mesec (28). — Opozorilo zavarovancom OUZD in njih svojeem! Okrožni urad za zavaro- vanje delavcev ugotavlja, da se dogajajo razne zlorabe s potrdili delodajalcev po neupravičenih svojcih in nečlanih, ki iščejo s temi potrdili (tudi fingiranimi) zdravniško pomoč in zdravila na račun urada in v škodo članom, ne da bi doka- zali svojo upravičenost s predpisanim potrdilom občine ali župnega urada po § 45 z. z. d. Zato je urad prisiljen za- htevati v bodoče od vsakega svojca tako potrdilo občine ali župnega urada, ki dokazuje, da je svojec brez lastnih do- hödkov in premoženja ter odvisen od zaslužka člana, s katerim živi tudi v skupnem gospodinjstvu. Poleg tega naj ima vsak član ali svojec s seboi kakšno legitimaeijo (poslov. knjižico), da svojo sorodstvo in istovetnost lahko dokaže. Člani morajo imeti s seboj svoje poslov- ne knjižice. Ako clan ali svojec potrdila po § 45. z. z. d. od občine ali župnega Kino ¦ UNION * Celje Od 26. do 29. aprila Shajna in duhjvita češka weseloigra! Ti VRAŽJ! ŠTUDENTJE... (DJstCI - DJÄVOLI) Izvrsten in izredno vesel film o naših so- dobnih maturantih, o njihovih vesclih in ža- lostnih urah, o njihovih profesorjih - strogih in dobrohotnih. Vsak, ki je kdaj prestopil šolski präg, bo z vcseljem gledal ta film, spominjajoč se svojih Solskih let - najlepše dobe živijenja. S o d e 1 u j e j o : Th. Pištek . . ravnatelj qirnnazije Fr. Stnolik . . stfrosta prof, zbora Fr. KrL'uzmann razrednili. VII. gimnazijc L. Bohač . . profesor francoslcega jezika A. Novotny . Jindra Benctka, student V. Gabrielova . /Ylana Majkova R. Smolikova . Lejsalova.soproga profesor ja in drugi 28. aprüa MstTINEJst"of71o. in 14.:=== Neznani jztrsaki urada vsled potrebe nujne zdravniške pomoči ne bi mogel takoj dobiti, more tako potrdilo izstaviti tudi delodajalec, ki prevzame s tem tudi polno odškodnin- sko odgovornost za eventualno škodo, ki bi jo utrpel urad zaradi neresničnosti podatkov na potrdilu. Vsako potrdilo za urad, izstavljeno po delodajalcu, mora biti opremljeno s stampiljko in deloda- jalčevim podpisom. — Öbcni zbor Tujskoprometnc zvezo v Mariboru. Letošnji 14. redni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru bo v tprek 30. t. m. ob 16. v veliki dvo- rani hotela »Orel« v Mariboru z običaj- nim dnevnim redom. — Uprava. — O prehrani. Koloidalno stanje, t. j. stopnja disperzitete, zelo vpliva na pre- bavljivost hrane, kakor je dokazala mo- derna znanost. Naravno koloidalno sta- nje mleka je ohranjeno v »BRACU«, mlečni otroški moki. CeUeinokoiica c Slavni francoski \iolinski virtouz Robert Soetens pride v Celje. V okviru Celjskega kulturnega tedna nastopi Ro- bert Soetens v torek 30. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Virtuoz, ki je postal ljubljenec glasbo ljubečega občinstva v vseh evropskih mestih, ka- mor ga pripelje njegova umetniška pot, bo v Celju izvajal dela iz zadevne francoske in jugoslovenske glasbene li- terature, da s tem dokaže, da tudi fran- coski narod razpolaga z enakovrednimi I umetninami s področja komorne glasbe ^a solistične instrumente. Na klavirju ga bo spremljala stalna njegova pia- nistka ga. Suzana Roche, kar nam bo porok za čim bolj prilagodljivo glasbe- no podajanje jn enoten umetniški izraz. Vstopnice dobite v predprodaji v knji_ j garni K. Goričarja vdove. Binkoštni Izfef v Gorico in Trtt. Program in prljave pri Putniku - Celje - Telefon ff9. c Opereto »Vse za šalo«, ki jo upri- zori v nedeljo 5. maja ob 20. uri mari- borsko gledališče v celjskem gledališču, je napisal popularni komik mariborske- ga gledališča in glavni sotrudnik »Tote- ga lista« (D. Goflja), Celjan Danilo Go- rinšek. Uglasbil jo je J. Jiranek in je dosegla v Mariboru, Ljubljani in Jese- nicah sijaien uspeh. Režira Harastovič, glavne vloge igrajo Igličeva, Lubejeva, Gorinškova, Zakrajškova, Gorinšek, Manoševski, Harastovič, Verdonik in P. Kovič. Sicer pa še nastopi skoraj ves ansambel. Ob 15. bodo ponovili Mari- borčani izborno uspelo Straussovo ope- reto »Cigan-baron«. Obe predstavi sta izven abonmaja. Preskrbite si vstopni- ce v predprodaji v Slomškovi knjigarni! c Ljubljansko Narodno gledališče je uprizorilo v torek v celjskem gledališču Dvorakovo divno lirično opero »Rusal- ko«, nesmrtno delo slovanske duše in slovanskega srea. Gosp. Ciril Debevec je oskrbel temeljito in učinkovito režijo, g. Skruzny pa odlično scenerijo. Kot dirigent velikega formata se je spet iz- kazal g. Niko Štritof, ki je tudi preve- del besedilo. Orkester je bil homogen, skrbno izdelan do podrobnosti, barvit in prožen ter je zvenel polno in sočno. Vlogo Rusalke je podala gdč. Heyba- lova v pevskem in tudi igralskem pogle- Štev. 18. »NOVA DOBA« 26. IV. 1940 Stran 3. du mojstrsko ter je gledalce, ki so do- cela napolnili gledališče, vprav očarala. S svojim prodornim glasom se jc od- lično uveljavil tenorist g. Francl kot princ, prav tako tudi gdč. Kogejeva kot čarovnica in g. Lupša kot povodni mož. Zelo so tudi ugajali gdč. Bašičeva (tuja knežna), g. Dolničar (gozdar) in gdč. Barbičeva (kuharček) ter gdč. Po- lajnarjeva, Medveškova in Rupnikova kot gozdne vile. Gostje so bili deležni navdušenih aplavzov v zahvalo za nepo- zabni umetniški užitek. c Rlariborsko Narodno gledališče je uprizorilo 19. t. m. zvečer v celjskem gledališču prijetno moderno in učinko- vito veseloigro »Trideset sekund Iju- bezni«, delo italijanskega pisatelja Alda de Benedettija, v skrbni in temeljiti re- žiji g. Jožeta Koviča. Zelo posrečene in dobro karakterizirane kreacije so nudili gdč. Rasbergerjeva (Grazia Siria- nijeva), gg. Gorinšek (Cesare Siriani), Crnobori (Piero Guarandi), Verdonik (Tullio Siriani), Košuta (Aguzzi) in Košič (advokat) ter ge. Zakrajškova, Savinova in Gorinškova. Gostje so nu- dili večer dobrega humorja. Predstava je bila žalibog slabo obiskana, ker je ta mesec natrpan s prireditvami. c Meso se jo spet podražslo. Banska uprava je na prošnjo Združenja mesar- jev in klobasičarjev v Celju dovolila mesarjem v Celju, da ponovno zvišajo cene. Tako stane aedaj govedina po ka- kovosti 14 do 16 din, teletina 14 do 16 din, svinjina 16 do 18 din, slanina pa 20'do 22 din kg. Zvišanje cen drugim vrstam mesa je prepovedano. V krat- kem pa ae bodo cene najbrž spet zvišale, ker cene živine še vedno rastejo. c Celjski mestni svet bo imel drevi ob pol 7. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Ana Natkova t- V ponedeljek zju- traj je umrla na Obrežni cesti la pri mestnem parku po dolgem trpljenju v starosti 56 let ga. Ana Natkova, vd. Mikuševa, roj. Ermeneeva, soproga upo- kojenega poštnega uradnega ravnatelja g. Franja Natka v Celju in hišna posestnica. Pokojna je bila odloe- no narodna in blaga žena ter vzorna so- proga in srčno dobra mati. Med vojno je vodila gostilno »Na škarpi«, ki je bila takrat zbirališče nacionalnih Slo- vencev. Pozneje je vodila s svojim so- woeom znano in ugledno gostilno »Pri : mostu«, pred leti pa sta gostilno pro- ; dala in si zgradila v neposredmbhzim zelo lep dom. V sredo popoldne je izredno velika množica spremüa splosno potovano in priljubljeno P°» L pred hiše žalosti skozi mesto do Glazije, od koder so prepeljali krsto s truplom v Gornji grad, kjer so poloziU pokojno ob veliki udeležbi prebivalstva ^d niemu počitku. Pokojni bodi ohranjen top totrajen spomin, svojeem nase 1Sk: jaUobŽKoevLč t. V sredo dopoldne ie umdv Celju po dolgi bolezni vsta- ™ti59 let krojaSki mojster in -hisni f^ik e Jakob Kovač. Pokojni je bS3zaredenBroden mož In vnet pobor- ; SLT obrtniške pravice. Samosto3no j krojaško obrt je izvrševal v Celju pol- nih 20 let. Zaradi svoje značajnosti in skrenosti je bil med prebivalstvom splošno priljubljen in spoštovan. Bodi mu ohranjen časten spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Žetev smrti. V Liscah pri Celju jc umrla 19. t. m. 65-letna občinska rcva Marija Žaberlova. Na Mariborski cesti 3 v Celju je umrla v nedeljo enoletna hčerka zasebnega uradnika Tatjana Ko- štomajeva. V Mestnem zavetišču v Med- logu je umrl v sredo 84-letni občinski revež Pavel Crešnar. V celjski bolnici so umrli: 18. t. m. 70-letna rudarjeva žena Marija Golouhova z Do la pri Hrast- niku in občinski revež Florijan Zaspau iz Rankovca pri Rogaški Slatini, v ne- deljo 62-letni posestnik Anton Križnik s Prapretnega pri Jurkloštru in 19-letni Franc Potočnik, dninar brez stalnega bl- vališča, v torek 43-letna dninarica Ma- tilda Dečmanova iz Senovice pri Šmarju in v sredo gostilničarjev sin Franc Ce~ bular iz Sp. Sečovega pri Rogaški Sla- tini. N. p. v m.! c Sodba zaradi želesniške nesreue na, Zidanem mostu. Lani v noei od 21. na 22. septcmbra ob 1.44 je trčil tovorni vlak iz Maribora na postaji v Zidanem mostu v premikalni vlak. Karambol js povzročil okrog 100.000 din škode, dva železniška uslužbenca pa sta bila ranjs- na. Do karambola je priälo, ker odgo- vorno osebje tovornega vlaka ni upoštc- valo odnosno opazilo signala »Slojk Za- radi te nesreče so se morali zagovar- jati v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju strojevodja Alojz Sunko iz Maribora, kurjač Franc Iljaž iz Ljubljane in vlakovodja Konraa Miklavžina iz Maribora. Sunko in Iljaž sta bila obsojena vsak na 4 mescco za- pora nepogojno, Miklavžina pa na 3 me- sece zapora pogojno za dobo treh let. Vsak mora tudi plačati 200 din povprco- nine. ««¦•¦nBMBLaBBnaiBBrroaBHtgaamBist.: Opoxarjam cenj. občinstvo, da bom imc) od d a n e s d a 1 j e spet viaJr petek raznovriffie tv&že mosske ribe ¦ Priporoča se ANDREI UŠAJ. Celje S K A I N A KLET c Vclikonočno bogoslužje v pravoslav- ni cerkvi sv. Save v Celju. Na pravo- slavno veliko soboto 27. t. m. bo ob 10. večernja z liturgijo. Na veliko noč (Vo- skresenije) 28. t. m. bo ob 4. jutrenje, ob 10. Hturgija. Na drugi dan Voskre- senija 29. t. m. bo ob 10. liturgija. c Hudo neurje je doživelo Celje v nedeljo zvečer. Med nevihto je večkrat treščilo in padala je tudi toča, ki pa k sreči ni povzročila škode. Voda je iz nekaterih pobočij odnesla večje plasti zemlje in kamenja. Tako je večja plast zasula banovinsko cesto pri grenadirje- vi brvi na Polulah. S hriba pri meätnem parku je nanosila voda mnogo zemlje in kamenja v zadnji drevored in na travo. V ponedeljek ob 14.15 je obiskala Celje in okolico spet nevihta s toco, ki k sreči ni povzročila škode. Zemlja pa je bila dežja že zelo potrebna. Pazite na sovražne vohune in agente! Opozorilo generalnega štaba dravske divizije Generalni štab dravske divizijske ! oblasti v Ljubljani objav'lja: Eno glavnih stremljenj sovražne ob- veščevalne službe je, da z vsemi sred- stvi zanese zmešnjavo in omaje zaupa- nje v državno upravo, in poleg tega še, da zbira podatke o naši vojski in na- rodni obrambi. DolŽnOSt VSeh JugOSiovcuuv. muakiu in ženskih, rnajhnih in velikih, je, da vse, kar okrog sebo vidijo ali izvedo in kar bi zanimalo državno obrambo in za- dovalo varnost države, nemudoma spo- ročijio, najbližji vojaški oblasti. Vsa po ročila v ten vprašanjih sprejemajo ge- neralštab štaba dravske divizijske obla- sti v Ljubljani, Metelkova ulica, in ko- mande mesta po vseh garnizijah. Naprosajo se vsi patrioti te zemlje, da posvetijo vso pozornost tujim ose- bam, med katerimi so po navadi tuji agenti in vohuni. Večkrat so lahko tudi na videz brezpomembni podatki ogrom- ne važnosti. Treba je imeti vedno pred očmi, da se je treba tudi na ta način oddolžiti kralju in domovini. Bodi v tern smislu vesten in ravnaj tako, da boš koristil celoti in samemu sebi! c V marihorski kaznilniei je umrl Avgust Žgank iz Založ pri Polzeli, ki ga je bilo okrožno sodišče v Celju zaradi ätevilnih zločinstev in sodelovanja z razJjojniško tolpo Alojza Grebenška, la- ni obsodilo na 10 let robije. c Zločin Jwlcke Terčičtno. V zvezi e roparskim umorom v Medlogu pri Ce- lju, čigar žrtvi sta postala gostilnicar Ocvirk in njogova žena, se je lani za- govarjala na okrožnem sodišču v Celju obenem z razbojnikom Grebenskpm in tovariši tudi 21-letna Julčka Terčičova, ki je bila uslužbena pri umorjenih Ocvir- kovih. Tcrčieeva je bila oproščena in se je nato potikala okrog. Pred dnevi je ukradla v dobrnski grašeini pri Vojniku uslužbenemu hlapcu v spanju 2000 din in izginila. Doslej je še niso izslcdili. c Svinja je razme»ar;ia otroka. Ko je ležal 10 rnesecev stari delavčev sinček Alojz Škorc v soboto doma pred hišo v Roginski gorci pri Šmarju, je pri- šla do njega svinja in mu odgriznila lovo roko v zapestju ter mu razmesarila ; oijraz in desno roko. Grozno razmesar- | jenega otroka so prepeljali v celjsko bolnico, 'kjer je v sredo zjutraj izdilinil. c Smri: v potoku. Ko se je 76-letni preužitkar Ivan Gradič iz Krajnih dol vračal pred dnevi vinjen domov, je pa- del v Trški gorci pri Kalobju v potok in utonil. Truplo so kmalu našli. Gra- diča so pökopali na pokopaiiScu no. Ka- lobju. c Gorelo je v nedeljo popoldne pri zagi g. Blaža Sodina na Mariborski ce- sti poleg savinjske železnice kup žago- vine, ki so jo najbrž zažgale iskre iz lokomotive. Ogcnj so je hitro razširil na sosedno leseno stranišče in ga vpopelü. Ljudem se je posrečilo preprsöiti, da se ni ogenj raaširii na skladišče lesa. c DruStvo Rejec malih živali v Celju priredi v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopol- dne v okoliški osnovni šoli v Komenske- ga ulici v Ceiju važno predavanje o pro- duktivnem vrtnarstvu in o umni reji kuneev. O vrtnarstvu bo predaval g. Martin Cimerman, kmetijski referent mestnega pvjglavarstva v Celju, o reji kuneev pa g. Franc Aljančič iz Celja. Poleg članov sp vabljeni na predavanje vsi, ki se zanimajo za napredek v teh panogah malega gospodarstva. Predava njo je brezplačno. c Diušcvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj bo imelo redni očni zbor v torek 30. t. m. ob 19.30 v vrtnem sa- lonu liotela »Evrope«. Na dnevnem redu jc tudi volitov odbora za dobo dveh let. c VIII. rodni lotni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo v nedeljo 28. t. m. ob S. zjutraj v sa- lonu restavracije Narodncga doma. c Slovensko obrtno društ\o v Celju bo imelo redni letni občni zbor v sredo 8. maja ob 19. v mali dvorani Obrtnega dorna v Celju. c Občni zbor celjske podiužnicc »Mer- kurja«. Upravni odbor celjske podruž- nice »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev, obvešča član- stvo, dli bo redni letni občni zbor v sre- do 8. maja ob 19. v mali dvorani Narod- nega doma z običajnini dnevnim redom. c Šoferski ixpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v ponedeljek 29. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 787 brez- posclnih (659 moških in 128 žensk) na- spreti 920 (773 moškim in 147 žen- skL,m) dne 10. t. m. Delo dobijo 4 polj- ski delavci, 4 do 6 hlapcev, 1 kovaški pomočnik, po 10 kuharic in kmečkih dekel, 4 služkinje, 3 sobarice, 1 hotel- ska kuharica in 1 postrežnica. VELETRSOVINA ANGLEiKEGA BLAGA Centrala A NI A ST A S PAVLOVI6 Podru*nica B EO G RAD Tel. 26945, 29422 - Ustanovljena 1844-^TeK 8][.8O Z A G R E B Kralja Petra 33 Za C e I j 6 im« lastopstvo PRAŠKA 4 KROJAŠKI SALOM F. PEŠEC - KREKOVA C. 8 (Nasprotl klna Dom) BOGdIn PUŠENJAK: Švedska V neposredm zvezi s sedanjimi veliki- • lorbami nied zavezniki in Nemčijo mi Skandinavskem polotoku je Švedska kliub svoji nevtralnosti v ospredju za- nimania obeh vojskujočih se taborov. Poslednji uspehi Anglije v teh borbah o- spodarsko in vojaško nadvlado nad Za g°skim severom čedalje bolj zamota- evrop zapleteni položaj v Skandi- vaio ze i-L""- c *¦ \ viii in ^orda Je le se vPrasan3e casa> k^o dolgo bodo Švedski prizanešene ozote vojne. Za boljše tolmačenje sta- Sča obeh vojskujočih se strani napram ^vedski je predvsem potrebno, da spo- znamo karakteristike Svedske, ki prven- stveno vplivajo na to stališče velesil. gvedska zavzema južni in vzhodni del Skandinavskega polotoka ter je s svojo površino 448.460 km-' nekoliko manjSa od Nemčijc brez Češke in Poljske, a sko- raj dvakrat večja od Anglije in Irske. Na severovzhodni strani obdaja Svedsko Botniški zaliv, ki ga pretvarja Aland- sko otočje takorekoč v notranje jezero. Proti jugovzhodu jo obdaja Vzhodno morje, južno obalo pa Kategat in delom;i Skage'rak. Švedski zemljepisni položaj, ki obsega na eni strani komunikaeijske zveze med Severnim morjem in Sever- nim Atlantikom, na drugi strani pa vzdržuje suhozemsko zv'ezo s Fimko in v podaljšku z Rusijo, daje Švedski zna- čaj važne tranzitne dežele med zapadom in vzhodom. Poleg tega nam že bežen pogled na zemljevid prikazujq,, važni stratcgični položaj Švedske, ki ima na eni strani prevladujoč položaj v Vzhcd- nem morju, na drugi strani pa drži v svojih rokah ključ do Kategata in Ska- geraka. Na vsej ogromni povraini Sved- ske živi samo okoli 6 in pol milijona prebivalcev, ki pripadajo isti tcvtonski rasi kakor Anglosasi in Norvežani. Velika pozornost, ki jo je zlasti v zadnj'ih letih posvečala Švedska svoje- mu poljedelstvu, je tudi pri nas vzbudila prepričanje, da je Švedska poljedelska država. Vendar pa sta zadnji dve ge- neraeiji popolnoma izpremenili gospodar- sko strukturo dežele in nekdaj izrazito poljedelska dražva, katere 72% pre- bivalstva se je preživljalo s poljedel- stvom, se je industrializirala, tako da se danes 54% prebivalstva preživlja z in- dustrijo in samo 34% s poljcdelstvom. Ta veliki gospodarski preobrat pa seve- da ni ostal brez posledic za švedsko go- spodarstvo. Cedalje bolj mu je začelo primanjkovati najnujnejših življenjskih potrebščin, ki jih je moralo v vedno večji količini uvažati. Zato so bila ra- ::umljiva prizadevanja švedske vlade, da pritegne ponovno čimveč prebivalstva k poljedelstvu. Država je predvsem pričela iavorizirati majhne kmetije, saj v Šved- ski 86% kmetij ne presega 10 ha, ob- enem pa je pričela posvečati vso pozor- nost strokovni usposobljenosti novih go- spodarjev ter razvoju živinoreje in mle- karstva, ki prcdstavljata danes glavni dohodek švedskega kmeta. Švedsko mle- karstvo, ki je znano širom sveta, sloni na mlekarskih zadrugah, ki jih je že danes preko 1500 in se bavijo v glav- nem z izdelovanjem ipriznanega šved- skega sira in surovega masla. Samo sv.- rovega masla izvozi Svedska letno pre- ko 20.000 ton in to pretežno p a s t a izprosnega stališča, zlasti ne potem, ko se je zaradi odpusta iz službe v kemični tovarni preveč vdal pijači. Bil je pa Gačnik vselej zvest Jugosloven in vsek- dar pripravljen žrtvovati za blagor dr- žave svoje življenje. Sedaj pa mu je bilo življenje tako brezplodno uničeno! Pojasniti bi kazalo morda tudi vzrok, zakaj je bil Gačnik odpuščen iz tovar- ne. Pred dvema letoma so sedeli pri pijači v prvi gostilniški sobi Logarjeve gostilne v tovarni nekateri delavci. Ob policijski uri so jim sporočili, da morajo zapustiti lokal. Gačnik pa je vedel, da so v drugi »posebni« sobi nekateri nem- ški uradniki, zato je stopil tja in zahte-# val, da tudi ti zapustijo gostilno. Ker so se nekaj obotavljali, je pograbil stol in sobo pometel. Drugi dan je bil odpu- ščen. Četudi se je opravičeval in pro- sil, mu niso odpustili... Odkod ta Gačnikova odločnost? Ve- deti je treba, da ie preživel nekaj let v Afriki v francoski tujski legiji, kjer mu je bilo treba staviti večkrat svoje življe- nje na kocko in kjer se je njegov zna- čaj oblikoval v smeri, ki mu je koneno postala usodna. h Šaloigra »Zadrej>a nad zailreso« je bila v soboto in nedeljo uprizorjena v splošno zadovoljstvo občinstva. Prostra- na dvorana Sokolskega doma je bila na- bito polna gledalcev, ki so pozorno in s ploskanjem sledili igri ter se zadovoljni in nasmejani vračali na domove. Naši že znani igralci br. inž. Frayer, Mahko- ta, Pogačnik in Kavšek, katerih imena že sama jamčijo za uspeh igre, so podali svoje vloge dovršeno, prav tako tudi #e- stre Laborčeva, Kavškova, Kolškova in Seničarjeva. Ob tej priliki sta tudi pre- stala ognjeni krst prvega nastopa s. Me- cilovškova in br. Gašparut. Slednji je nastopil v vlogi hlapca zelo posrečeno in je že ob prvem nastopu žel splošno odo- bravanje. h Na splošno željo občinstva bo dra- matski odsek Sokola ponovil šaloigro »Zadrega nad zadrego« na praznik Vne- bohoda 2. maja ob 17. v dvorani Sokol- skega doma. Občinstvu se nudi še en- krat prilika prijetnega razvedrila. Dos pri Hrastniku o VUko Gačnik na zadnji poti. Tra- gično umrlega Vilka Gačnika, ki je bil smrtno zadet z revolverskim strelom na stopnicah pred kemično tovarno in je iz- dihnil v ceijski bolnici, so v sredo 17. t. m. pokopali na dolskem pokopališču. Krsto s truplom so z avtofurgonom pre- peljali iz Celja na Dol 17. t. m. ob 17. in ] položili pred cerkev. Pevci društva »Vza- jemnost« so zapeli žalostinko, nakar je krenil sprevod na pokopališče. Na poko- pališču se je zbralo okrog 2000 ljudi. Po cerkvenem obredu se je domači župnik g. Medvešek ob odprtem grobu z lepimi besedami spomnil pokojnega. Nato se je poslovil od pokojnega v imenu njegovih prijateljev Jože Erjavec. Po klieih »Sla- va mu!« ie zaigrala steklarska gödba žalostinko, nakar se je začela množica polagoma razhajati. Radeie r Kaj je z obratovanjem v premogov- niku Grahovci? Premogovnik Grahovoa, ki je last g. Seidia iz Novega mesta, še vedno ne obratuje. V zadnjem času so se začele prve priprave za izkoriščanje premogovnika. Pravijo, da je premog mnogo boliši nego krmeljski. Zaradi številnega povpr^ševanja po premogu bi bilo umestno, da bi delo ]y)3pešili in začeli rudnik čimprej izkoriščati. Na Logu je menda tudi svinčen rudnik. V rudi je baje do 30% srebra. Kaj ko bi se kdo zganil in pričel izkorišcati tudi ta rudnik? r Za novo šolo na Novem gradu. Novi grad je naselje, ki je dobro uro hoda odaljeno iz Radeč. Odkar so Vrhovci sprožili akeijo za gradnjo nove sole "na Stran 6. »NOVA DOBA« 26. IV. 1940 Štev. 18. Vrhovem, so se zdramili tudi Novograj- čani in so sklenili, da bodo postavili novo šolo. Želimo jim čiiri več uspeha! r Banovinska gozdna drevesnica v Ka- deeah ima mnogo dela. Letošnjo po- mlad je oddala okoli pol milijona sadik malim in velikim posestnikom in s tem delno ustregla narocniküm srezov Krško Laško in Brežice. Da je lahko ustregla vsem, je bila primorana naročiti sadike iz sosednih drevesnic. r Lutkovno gledališče. Sokolsko dru- štvo naraerava ustanoviti lutkovno gle- dališče. Ta vest bo mladino gotovo ze- lo razveselila. w\WSfCO kr Pravica zmaguje! Nedavno je bila na tukajšnjem okrajnem sodišču raz- prava o nepravilni odpovedi službe ne- kemu preddelavcu, zaposlenemu pri sre- skem cestnem odboru. Bivši načelnik sreskega cestnega odbora se je pri raz- pravi trdovratno branil, da ne bo pla- čal preddelavcu nikake odpravnine za- radi nepravilne odpovedi, in je v dokaz navajal razne smcšne ra^logc. Sodišče seveda takih razlogov nikakor ni mo- glo upoštevati, ker je v tem primeru merodajen samo zakon o zaščiti delav- cev. Končno so zadevo odstopili držav- nemu tožilstvu. Iz tega zavlačevanja pa ni sledilo nič drugega, kakor plači- lo zneska 509 din omenjenemu delavcu in nepotrebni obojestranski stroški. Če se vprašamo, kdo bo utrpel nepotrebna izplačila, dobimo zopet stvari odgovor: davkoplačevalci! Bivši načelnik g. Vo- dopivec se je z navednim primerom spet izkazal kot »priznan strokovnjak«. kr Javna dela na cesti Krško—Golek. Ze v februarju 1935 so se pričela obsež- na dela za novo cesto Krško—Cesta— Golek. Prvi dve leti so izgotovili naj- težji del ceste, ki je bil strm in skalnat. V poznejših letih pa ni bilo več predvi- denega večjega kredita za dovršitev teh del. Navadno je bilo kredita vedno pred volitvami; če ga ni bilo, so ga pa obe- tali. Takrat so delili tudi karte za delo in vsak, ki jc hotel imeti to skromno delo, je moral imeti predvsem potrebno legitimacijo. Kljub vsemu pa cesta ni- kakor še ni gotova. Prepričani smo, da pride spet na vrsto pred volitvami.. . kr SK Celje : SK Brcžice. V nedeljo 28. t. m. ob 16. se bo pričela na igrišču SK Krškega v Krškem zanimiva prija- teljska nogometna tekma med SK Ce- ljem in SK Brežicami. Gostovanje prvo- razrednega kluba iz Celja bo gotovo pri- vabilo mnogo občinstva na igrišče. Pefrovce p Beg iz življenja. V sredo dopoldne se je obesil v domači šupi 68-letni Lov- [ renc Plis, ki je stanoval na Sernečevi pristavi na Dobriškem polju pri Pe- trovčah in oskrboval gospodarjeva hme- ljišča. Že več let jc bolehal na živcih, v zadnjem času pa je doccla zmeden po- novno izjavil, da si bo vzel življenje. Žafec ž Razvltje in blagoslovtiev prapora poilmladka Jadranske straže in mlailin- ski pevski konccrt. V četrtek 2. ma ja ob 14.30 bo v Sokolskem domu v Žalcu ve- lika slavnost. Podmladek Jadranske stra- že drž. meščanske sole v Žalcu bo razvil in blagoslovil svoj prapor. Po tej slo- vesnosti bo velik mladinski pevski kon- cert. Nastopili bodo pevski zbor držav- ne meščanske sole v Žalcu, pevski zbor državne meščanske sole v Soštanju, pev- ski zbor narodne sole v Petrovčah in pevski zbor narodne sole v Šoštanju. Vsi štirje zbori bodo nastopili tudi skup- no in bo istočasno pelo okoli 300 mladih pevcev in pevk. Po koncertu priredi Ja- dranska straža v Žalcu prijateljski dru- žabni večer. Vse prijatelje naše mladi- ne in našega morja vabimo, da se prire- ditve v čim večjem številu udeleže. ž Zvočni kino Žalec. V soboto 27. in nedeljo 28. t. m.: »Sanje o sreči«. Iz- redno lep ljubezenski roman iz Argenti- ne. V glavni vlogi slavna pevka Grace Moore, imenovana »Slavček Hollywoo- da«. Šmartno ob Paki šm Tako zvani vodilni krogi. K dopi- su iz Šmartnega ob Paki, objavljenem v »Novi dobi« dne 12. t. m. smo prejeli od poučene in verodostojne strani nasled- nje pojasnilo, ki ga objavljamo, ker ne Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga čuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolskc župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,Sokol-matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljana. maramo nikomur delati krivice: Nika- kor ni res, da je prejšnji župan g. Mar- tin Steblovnik izvršil kakšno dobavo za občino, zlasti jc brez podlage vsak oei- tek glede nakupa hiše za občinski dom. Ono hišo je dal neki denarni zavod iz Celja na dražbo za svojo hipoteko. Na drugem mestu je bila vknjižena tudi Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Paki, katere načelnik je bil g. Martin Steblovnik. Da se prepreči prodaja za najnižjo ponudbo, je g. Steblovnik iz- dražbal hišo za Hranilnico in posojilni- co v Šmartnem ob Paki, in ker ni imel pri rokah pismenega pooblastila načel- stva posojilnice, ie storil to na svoje ime. Ze dalje časa prej se je moral ob- činski urad prcseliti iz šolskega poslop- ja kot najemnik v drugo hišo. Ker je bilo to za dalje časa neugodno za obči- no, je občinska uprava potem kupila ono na dražbi prodano hišo od Hranil- nice in posojilnice v Šmartnem ob Paki. Nakup hiše in prodaja sta si a torej za račun in na riziko Hranilnice in posojil- nice v Šmartnem ob Paki, ki pa ni na- pravila nikakšnega dobička, marveč je imela še nekaj izgube. Nakup po občin- ski upravi pa je odobrila banska upra- va. Ostala namigavanja so brezpred- metna. Gornii grad g Pogreb gornjegrajske rojakinje ge. Natkove je bil ob spremstvu lepega štc- vila domačinov 24. t. m. popoldne na tukajšnjem magdalenskem pokopališču, kjer so pokojnico položili v grob poleg njenega prvega soproga g. Mikuša. Iz Celja se je udeležilo pogreba s posebnim avtobusom večje število prijateljev in znancev drage pokojnice. Gornjegrajsko pevsko društvo je zapelo pred pokopali- ščem in na pokopališču žalostinko, do- mači župnik g. Maks Slander pa je imel ob grobu lep nagovor s patriotičnim za- ključkom. g Popoldanski vlak, ki je odhajal iz Smartnega ob Paki ob 15. in prihajal v Celje ob 15.45, je bil lani ukinjen vcliko nevoljo vsega prebivalstva gornje Savinjske in tudi Savinjske doline same. Prebivalstvo zahteva, da se ob uvedbi novega voznega reda 15. maja spet uve- de ta vlak, cigar ukinitev je hudo pri- zadela tudi gospodarske kroge našega okraja in vseh krajev ob savinjski progi. g Na našem sodišeu, kjer vlada že dolgo časa pomanjkanje uradniških moči, še nadrejeno sodišče ni ničesar ukrenilo, da se odpomore pomanjkanju uradnikov. Skrajni čas je, da pošlje nadrejeno sodišče že vcndar enkrat dru- Vodovode Rleparska dela Sfrelovode Varn naredi solidno in po konkurenčni ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan ^Ügrl0 Celj e, Z& kresijo 4 Telefon 215 | Zahtevalte ponudbe in proračune I j gega uradnika in da uredi vprašanje stalnega sodnika. Tako ne bodo trpeli posli pri sodišču in ne bo maloštevilno sodno osebje tako zelo obremenjeno. Za mlado, dobro km liar ICO iščem v hotelu ali restavraciji v Celju službo. Ponudbe pod »Maiijiva« na upravo lista. Opremljena soba čistei in solnCna, se odda boljSi osebi. Celje, Cankarjeva 7, pritličje, desno. Kupim hišo s trgovskhn lokalom v Celju ali bližnji okoiici za okrog 150,000 din. Ponudbe na upravo lista pod »Plačljivo takoj«. Katers državni nsmeščenec bi želel pridno in simpatično zakonsko družico z nekaj prihranki in doto? Do- pisi na upravo lista pod »Pridnost«. Vlnogradno poseslvo se prodal Obstoji iz prvovxstnegatrtneganasada, žlah- ^nega sadnega drevja vseh vrst: čeSn|e, bre- skve, marelice itd. Lep zaraščen gozd, trav- niki, njive, 4 hiSe, 2 hleva, vsg pri Sv. To- mažupri Vojniku. Razdeli se tudi na nianjSe. Cena se izve pri Brezovniku v Vojniku. SVARILO! Ker je nabava pivske poscde vedno te- 4avnejša, smo primorani paziti zlasti na to, da se naša posoda ne uporablja na nedo- voljen naCin in da se nam posoda čimprej vrača. Vse naše odjemalce in konzumente, kakor tudi sploh vsakcga s tern vljudno opozar- jamo, da je vsa posoda, v kateri razpoSi- Jjamo svoje pivo (sodi, zaboji, steklcnice), naSa izključna last. Ker mi svojo posodo odjemalcem samo izposojamo za razpeča- ) vanje naSega piva, na njej ne more nihče pridobiti lastnine, niti te posode uporabljati v kakršne koli druge svrhe. Zato svarimo vsakogar pred nakupom naSih posod, prav- tako tudi pred kakrsno koli uporabo naših posod v druge svrhe. Vso posodo je treba takoj po izpraznitvi vrniti riaši pivovarni ali raložniku, od katerega je bila prevzeta. To velja za vso posodo (sodi, zaboji, ste- klenice), ki je označena z naSo tirmo ali s ^ tistimi firmatni, od katerih smo mi kupili vso opravo in inventar (zlasti tudi s firmo pivovarne Götz, Maribor). VsakrSno protivno ravnanje bomo smatrali za protizakonit poseg v našo lastnino ter oblastveno preganjali. V Ljubljani, v aprilu 1940. Dclniška drnžbn pivovarne Union, Ljubljana Narocajte „Novo dobo"! Opipemljena soba se odda v vili v Jenkovi ulici 17 v Celju. Pojasnila tudi v trafiki pri mestni elektrarni. üwa krojaška pomočnika za fina velika dela takoj sprejmem, prav- tako tudi po enega v a j e n c a ali vajenko. Krojaški salon Fr. Pešec, Celje. Krekova cesta Stev. 8 Opremljeno sobo oddam. — Goxil ob banovinski cesti Slov. Konjice-Oplotniea prod am. Naslov v upravi lista. Iščem lepo 2- ali 3-sobno stanovanje v mestu ali v kakSni novi vili. Ponudbe pod »Lepo stanovanje« na upravo lista. Otroški voziček kolo ali šivalnl stroj najbolje in naj- hitreje prodate, kupite ali zarnenjate v trgovini ). Uršič, Celje, Narodni dom. KAVO - turško fino mleto, meSano, priporočam kavarnarjem in gostilničarjem. K. Leibner - Celje - Kr. Petra c. 17 »PRI ZVONCU«------TELEFON 12« Samo še kratek čas lahko nabavite la scmenski krompir, banaSko raoko, oves, koruzo in scmenski fižol po najnižji ceni pri tv. Jugopromet- Celje, Krekova c. 11. Vino— Crešnjičana lasten pridelek 1939, rdeče in bclo, kakor tudi fzvrstno PARAČINSKO KRVNO VINO prodajam na litre in v večjili množinah. Naprcdaj imam tudi sladko krmo. FHÄNC ZANGGEH - CELJE KLINAR MILOS klJuCavnlCar • Celje, OregorLlčeva4 Izdelujem Stedilnike iz nerjavečega jekla, kakor: navadne Stedilnike, vsakovrstne ograje, obešala za perilo, reklamne transparente itd. I_____Z ahtevajte ponudbe! $avini$ka potoiilnica v Zafcu REGISTR0VANAZADRUGA2NE0MEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1831 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice In v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJI1 Nalagajte denar pri 6 o m a č e m zavodul Raöun PoStne hranilnloe 5t. 10.094 Brzojavi: „Posojllnioa" Telefon St 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlkih od 8. do 12- In od IB. do 17. Celjskaposojilnicad.d.u Celju JE NAJSTAEEJŠI NARODNI DENARNI ZAVOD V CELJU Vse hranilne yloge, vložene pri ^ > « ^-m-.^ttt CELJSKI POSOJILNICI D. D. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu nar»dnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RAČ. 10-591 V Celjski posojilnice d.d. vCelju-Harodm dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, SoSTANJ ............................................................,................,. ii im i,.......11111111111 j 11111L111 >: 1111 -a t. 1111111111111111111 IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII Illlllllllllllllllllllllllllllllllllll Ureiuie in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja K^do Pečnik - Za Zvezno tiskamo v Celju Josip Kkidnik - Oba v Celju