"■■It" "
t-L ^i^ijseSiš-
It, \ ^
iPs'tT^'m ".'V-:»;"
MIROSLAV PREMRÖui
J-	^
POROČILO NOVOMEŠKEGA PROŠTA ALBERTA .-PESLERJA O PLETERSKIH Ij^-gl /ÙSKÓKIHlZ L. 1625.
; "' I-


-, »i


,,............... .......
.....'^sis
LJUBLJANA, DECEMBRAU929 ^	T"
JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI " ^ "
i

^-Jft v




MIROSLAV PREMROU:
POROČILO NOVOMEŠKEGA PROŠTA ALBERTA PESLERJA O PLETERSKIH USKOKIH IZ L. 1625.
Poročilo novomeškega prosta Alberta Peslerja o pleterskih Uskokih iz 1.1625.
PriobBuje Mirosiao Premrou.
Albert Pesler^ je bil doma iz Gorice; oče mu je bil Andrej, a mati Julija de Bertis, sestra tržaškega vladike Ursina de Bertis', ki je bil zaupnik nadvojvode Ferdinanda, (poznejšega kralja F. II.) v Gradcu. Pod pokroviteljstvom ujca-vladike se je posvetu Albert Pesler duhovniškemu stanu, v katerem je hitro napredoval do stopnje škofovega generalnega vikarja v Trstu.
Po ujčevi smrti (avgusta 1620) se je Albert Pesler pobrinil za drugo službo. Potegoval se je za mesto prosta v Novem mestu na Kranjskem, ki je bilo izpraznjeno radi smrti Marka Kune-ja. Dobil ga je 11. maja 1622.»
^ O Albertu Peslerju so pisali: Morelli C. : Istoma della Contea di Gorizia. Grorizia. 1855. III. 819. — Czömig C. : Das Land Görz u. Gradisca. Wien. 1873. 890. — Vrhovec I. J Zgodovina Novega Mesta. Ljubljana. 1891. 222.
' O Ursinu d© Bertis glej mi o j o : Serie documentata dei Vescovi triestini dei secoli XV-XVIII. V Archeogxalo triestino voi. XI. S. IIL 245.
» Koblar A. : Drobtinice Iz FuTlanskih arhivov v I. M. K; IIL 103.
A. Pesler se je pečal z vprašanjem o cesarskih pravicah do oglejskega patrijarhata. Spisal je med drugim tudi spis : De juribus caesareis in Aquileien-gem ecclesiam. Predložil ga je kralju, ki se je močno zanimal za svoje oglejske pravice. Ta spis je obrnil pozornost vladarjevo na osebo Alberta Pesler-ja tako, da mu je poveril zastopstvo svojih oglejskih interesov na papeškem dvoru.
S poverihio listino od 10. junija 1623* je Ferdinand II. poslal A. Peslerja na papeški dvor, da skupno s kraljevim poslanikom, knezom Savelli, ukrene potrebno, da prodrejo cesarski nameni gledé oglejskega patrijarhata.
Tozadevno Peslerjevo delovanje nas dalje ne zanima, le toliko bodi povedano, da si je s svojim nastopom nakopal nasprotstvo cerkvenih krogov s papežem na čelu, radi česar njegovo delovanje ni obrodilo uspeha. Z malimi presledki je ostal v Rimu do svoje smrti, kjer je preminul prve dni novembra leta 1628., kakor moremo posneti iz nekega pisma dd. Rim 11. XI. 1628', v katerem stoji, da je pred štirimi ali petimi dnevi umrl prost A. Pesler.
Za časa svojega bivanja v Rimu je imel prošt Pesler priliko, da poroča tudi o Uskokih, ki so se naselili na >pleterskih gorah«, kar so v Rimu izpre-menili v > Monte Feietrio«. Govori o njih v poročilu, ki je naslovljeno na kard. Melhijora Klesla, kakor tudi v svoji »nota di mancamenti e disordini«.
Prvo poročilo je bilo doslej neobjavljeno ter ga zato ne omenjata najnovejša spisa o Uskocih, to je: dr. J. Mal-ov v publikacijah srpske akademije v Beogradu in dr. J. Šimrak-ov v zagrebšld »Bogoslovski Smotri« za leto 1924. in 1925.,' med tem ko govori in prinaša obširen ekscerpt o >nota di mancamenti« J. Vrhovec v svoji Zgodovini Novega mesta,'
Sicer priobčuje dr. Šimrak na str. 314, 315 »Bogoslovske Smotre«, 1925, dve listini, ki sta v tesni zvezi s Peslerjevim poročilom, a je prezrl Peslerjevo poročilo, ki je bilo podlaga razprave kongregacije de propaganda fide v seji dne 6. februarja 1626, katere sejni zapisnik prinaša in katere posledica je bilo pismo od 14. februarja 1626, ki ga je omenjena kongregacija pisala radi Usko-
*	Vatik. tajni arhiv : Fondo Borghese III. 68 B«, f. 21.
"Vati k. biblioteka: Fondo Barberini lat. 7C61. Nr. 33: >... il prepoàto Pesler, mori, quattro o cinque giorni sono qui in Roma havendo patito prima di dolori colici e poi dato in febre maligna.« — Prim. ludi H. Kiewning: Nuntiatur Palotlo. Berlin. 1895. I.
•	Dr. J. Mal, Uskočke seobe i slovenslce poltrajine (Naselja i poreklo stanovit^tva, knj. 18). Beograd, 1924, str. 1—216. — Šimrak, Povijest marčansiko-svidničke epaihije i crkvene unije u jugoslavenskim zemljama. — O priliki kaj točnejšega o tem spisu dr. I. Šimraka.
' O Uskokih prinaša Vrhovec podatke iz te note na str. 225. Trdi, da se »je naselilo okoli Pletenj 30.000 Vskokov«, kar se ne ujema z Vatikansko noto, ki je v Biblioteki Vatik. Fondo Barberini lat. 7804. f. 51 sL^ ter se glasi v odstavku za Uskoke z uvodom vred takole: Nota die mancamenti e disordini che si ritrovano nelle provinci« di Sua Maestà Casarea Stiria, Caiinthia et Camiola, nelli contadi di Goritia et Cila, sottoposte alla Diocesi d'Aquileia per più di 400 miglia; aUi quali disordini per. le ragioni (le quali si supplica Vostra Santità a degnarsi di leggere, per rinfrescarne la memoria) è necessario di rimediare, per 'l)en publico, e salute di quelle anime, che passano il nu-merendi 800.000... L'anno 1562 gli Vscocchi scampati dal Turco, vennero ad habitare nelle montagne di Pletria, dove si ritroveranno fin 50.000 anime nella Diocesi d'Aequileia, delle quali, parte sono Schismatici, parte Catholici: ne fin hora sono sotto vescovo, non havendosi mai voluti sottoporre al Patriarca come Veneto, e dependente dela Republica; il cui nome non possono sentire: ne per altro che per mancamento d'un Patriarcha confidente, periscono quelle povere anime, le quali con grandissima facilita se redurreb-bono alla fede catholica, come di già molte volte Sua Maestà Cesarea ha ricercato modo di redurle: e solamente per mancamento del Prelato non s' ha potuto effettuare; e Vostra Santità hà da sapere, eh' in tutte quelle pftrti, l'imprese e buone opere, si fanno mediante li prelati, essendo carestia e penuria d'huomini secolari catholici...
Ta nota, ki nosi zunaj napis: Disordini.pretesi dall' Imperatore pet essere Veneziano il Patriarca, nima datuma. Ker pa piše v 61.11, da nuncij ne residira v Gradcu, in ker je bila graška nuncija'lura ukinjena 6. aprila 1622, treba noto datirati po tem datumu. V 51.22 iste note, kakor tudi v »poročilu«, pravi dalje, da je novomeški arhidijakonat izpraznjen že tri leta; ker pa je umrl zadnji naddijakon Marko Kunej 1.1622., spada tako :»Dota< kakor tudi »poročilo« v 1.1625.
kov papeškemu nunciju na Dunaj in ki ga tudi obelodanuje dr. J. Šimrak na rečenem mestu.
Malo preden je prišel Pesler v Rim, so ustanovili 1.1622. tu propagandni kongregacijo (sacra congregati© de propaganda fide). Začela je 6. januarja 1622, dasi nosi ustanovna bula datum od 22. junija 1622. Kongregacija se je koj zanimala za Uskoke na pleterskih gorah in čisto naravno je, da se-je član zbora te kongregacije kardinal Melhior Klesl obmU za pojasnila na novomeškega, v Rimu bivajočega prosta A. Peslerja, ki je že v sVoji >noti di mancamentic govoril o Uskokih, naseljenih v bližini Novega mesta.
A. Pesler je napisal za kardinala Klesl-a pojočilo, ki je potem o njem razpravljal kongregacijski zbor na svoji seji dne 6. februarja 1626. V tem poročilu pravi Pesler, da so pred 60 leti® pribežali iz Turčije Uskoki ter zasedli ne-obljudene Pleterske gore (Monte Feietrio). Ti Uskoki so grški shismatiki, podložni cesarju, ki jim postavlja kapetana. Za časa 'poročila je bil kapetan Ernest Paradajser. Cerkvenega nadpastirja ne priznavajo nobenega. Spadali bi pod oglejski patrijarhat Ker pa sovražijo beneško ime, niso nUidar priznali patri-jarha za nadpastirja. Prihajajo k njim škandalozni duhovniki, izvržek iz patri-jarhata oglejskega. Ker ni patrijarhovega vikarja ali komisarja, živš duhovniki nebrzdano življenje. Radi tega peša katoliška stvar. Temu stanju bi se moglo odpomoči :
1; da kongregacija de propaganda fide izposluje pri vladarju, da iztira razkolniške duhovnike ter namesti katoliške, ki bi Uskoke izpreobmili h katoliški veri;
2.	da vladar naloži svojemu kapetanu, naj zapré ubežne duhovnike ter jili predà cerkveni oblasti. Ako bi namreč bili Uskoki oropani shismatičnih duhovnikov, bi bilo lahko jih pokatoličaniti;
3.	patrijarhi so navadno imenovali svojega zunanjega vikarja in.komisarja za Novo mesto. Le-ta je vodil ljudstvo in svečeništvo s poverjeno mu nadpastir-sko jurisdikcijo. Vsako leto je pismeno in osebno poročal patrijarhu o stanju te provincije. Tako je Frančišek Barbaro* postavil Polidorja^» za komisarja in naddùhovnika in zunanjega vikarja. Polidor^^ je vodil 30 let novomeško proštijo. Po Polidorjevi smrti je postavil Hermolaj Barbaro^» Marka Kuneja^'; a ko je nastopU sedanji patrijarh Anton Grimani", je vikarijsko mesto izpraznjeno že tri leta. Kongregacija de propaganda fide naj piše patrijarhu, naj bi sedanjega prošta (t. j. A. Pesler-ja) imenoval ža vikarja in komisarja, ki bi naj izpreobmil Uskoke.
To je kratka vsebina poročUa. Kar se 'tiče njegove osebe, A. Pesler ni dočakal zaželjenega uspeha. Ni si znal pridofciti naklonjenosti cerkvenih krogov, ki 30 .delali na to, da ga cesar odpokliče iz Rima, pa je prej umrl.
V prilogi prioböujem Peslerjevo latinsko pisano poročilo, kakor se nahaja v arhivu kongregacije V zvezku 219, Lettere Antiche F. 158 si.
Roma, 1625, ante 1. XI.
Relatione de Scochi del ftfontefeletrio in Carniola.
Illustrisaime et Reverendissime Priiieeps, Domine mihi colendissime.
Albertus Fesler Praepositus in Ruedolfsberth Dioecesis Aquileiensis, hu-mlliter exponit Dominationi Vestrae illuatrissimae et Reverendissimae et modum proponit juvandi Du'catum Camioliae, qui Ducatus cum, sit sub protectione D (ominationis) V(eétrae)
® V >noti di mancamenti< je letnica: 1562 (gl. op. 7.).
' Frančišek Barbaro je bil patrijarh od 1592—1616.
Koblar A.: Drobtinice v i. M.D. 1.38. — 11.77.
" O Polidorju de Montagnana glej Vrhovec, o. e. 221. — K o bi ar, 1. c. — Valvasor v Ehre d. Herzogt. Krain, VII, 437. — Šmid v I. M. K. VIL 46 si.
" Hermolaj Barbaro je bil oglejski patrijarh 1616—1622.
" O Marku Kuneju glej Vrhavec, o. c. 221, 222. — K Obi ar, o. c. II. 79.
" Anton Grimani je bil patrijarh 1622—1628.
ìll(ustrissiinae) pro zelo quem habet juvaudi animas Christi sanguine redemiptas, rogat, quatenus interposita aua Authoritate, dignetur propomere media hic insinuata s. <^ngre-gatioini de propaganda fide.
In ducatu Camiolae penes Ruedolfsberth, ubi praefatus Praepositus reaidet, sunt multa miUia Vsahocorum, qui ante sexaginita annos fugientes Turcicam tyrannidem, co-lonias integras transtulerunt et Montes Pletriaeos, duobua mUliaribus dissiitoe a Ruedolfsberth, tunc incultos, ceperunt inhabitare. Hi Vschoci, non differunt a fide orthodoxa nostra, nisi echismate graeco.
Subditi sunt Augustissimo Imperatori; is eis Capitaneum praeponit, qui modo est Hernestus Paradaiser. Ordiinarium nullum agnoscimt et licet de juré victnitatis, spectarent ad dioecisim AquUeiensem. Quia tamen Yschoci nomen Yenetum, plusquam Yatiniano odio proeecuntur, nunquam Patriaroham agnoverunt pro ordinario. Confugiunt ad eoe sacerdotes scandalosi et ejecti ex dioecesi paMarchali, qui plerumque schismaticos se profitentur, ut ab Yschocis in' Pastoresi, ne dicam Lupos assumantuir. In eodem ducatu sunt fere omnes sacerdotes, qui absque approbatione Ordinaria exercent curam animarum. Hanc curam eibi per Epicheiam arrogarunt; tum quia ob invidum ipsis et odiosum nomen Yenetum Qrdinarium accedere nolunt, lum ob loci distantiam, quae ad ducenta milUaria se extemdit, tum quia Semper, vel propter beUum, Vel propter pestem^, non patet ex ilio. Ducatu aditus ad Yenetos, ubi residet Patriarcha. Et quia nullus vicarius foraneus vel Commissarius hactenus comstituitus est a Patriarcha, clerus licentiose vivens, populum tam haereticum quam catholicum scandalizat potius, ^juam aedificat: hinc fit ut res Catholica in dies pessum eat, et nulla fiat'haereticorum quaestio.
Modus juvandi hic esset.
Primo, si S. CJongregatio ad propagandam fidem requiret Augustissimum Cae-sarem, ut ejectis schismaticis sacerdotibus daret catholioos^ qui Yschocos ad fidem catho-licam reducerent.
Secundo, si idem imperaret suo capitaneo, quatenus is omnes sacerdotes trans-fugas capi mandare! eosque ludici Ecclesiastico traderet. Nam ubi Yschoci suis schismaticis sacerdotibus essent spellati, facile ad catholicam fidem reducerentur.
Secundo(!), Patriarchae soliti sunt Praepositum ia Ruedolfsbert conslituere vicarium foraneum et Commissarium suum in partibus imperialibus; is delegata šibi ab Ordinario jurisdiotione i>opulos illos et clerum r^ere solebat; qui et scripto et personaliter quotannis referebat Patriarchae statum lllius provineiae et continendo im disciplina clerum subditi magaos progressus in fide catholica faciebant. Sic Franciscus Barbarus cansütuerat Polidorum suum Commissarium et Archidiaconum Archidiaconorum et Yicarium foraneum, qui per 30 annos rexit praeposiituram in Ruedolfsberth. Huic Polidoro defuncto Hermolaus Barbarus Patriarcha substiituit Marcum Cunium itidem Praepositum RuedoifsberÜiensem. Yhi vero modernus Patriarcha, Antonius Grimanus, succes-sisset et dificultates in curia Romana de patriarchatu fuissent propositae, vacavit illa vlcarij foranei delegatio jam per annos tres. Soliti sunt Patriarchae substituere Praepositum in Ruedolfsberth, tum quia is habet sessionem et vocem in comrnitijs provincialibus, tum quia prima est di^tas, quam habet Patriarcha, Inter saeculares in provincijs imperialibus, tum quia Praepositura in Ruedolfsberth est in meditullio dioecesis Patriarchalis et proinde commoda pro hujusmodi delegatone. Quare ad juvandas animas illas S. Con-gregatio posset moderno Patriarchae scribere, quatenus ad propagandam fidem substitueret praesentem Praepositum, Yicarium foraneum et commissarium, dando ipsi potestatem delegatam et a se dependentem super omnem clerum ad curam animarum et reducendi ad Ordinari} obedientlam Yschocos, de quibus supra. Quae res, cum non sit prejudiciaria ipsi ordinario nec ejus CaeceUapae, ob difficultates tactas superius, omnino necesse est, ut Patriarcha per personam doctam, exemplarem et Caesari charam, juvet animas illas, pastore destitutas." Quod eo libentius ipse Patriarcha faciet, quia substitutus ipsi quotannis tam quam Ordinario referet statum dioecesis. Quam Deiis etc.
(Zunaj:) Illustrissimo et Reverendissimo Principi D. Cardinali Melchiori Cleselio Domdmo inihi colendissimo — pro iuvando Ducatu Carniolae et reducendis Yschocis ad fidem catholicam.
(Dostavek od Jugoli-jeve rolfe:) Relatione del Ducatu di Camiola del Proposito di Ruedolfsbert.
Die 6. februarij 1626 cong. 51. No. 8.
(Posnetek vsebine.)
Fu scritto al Nuntio di Germania il remedio con lettere del primo 9bre 1625.
Ad Imperatorem.