Jjdiaj« dne t., tO. In 20. vsakega luoaec*. — UicdiiifUu ju upiavuUtvo v.UorlcI, Via CL PavctU 9. — Tiska Narodna Tlakama. — .Izdajatelj in odgov. urednik Prane« Podbcriič. - Cena oglasom: 1 milimeter visoliim v Urini nu-ga ulolpa L. —"80, la trgovske irklaino, Bančna obvestila, poslana, osmrtnice vabila, oaznanila itd., vsaka »rata 1 L. - Celoletna naročnina t% L. Za inozemstvo 22.50 I«. -.......................................• —.................. GORICA, dn« 20. septembra 1925 it- 27. Frajla je "Mar junca, to ni grdo imč, saj ga stara rnoma je nosila že. Sicer dekle modno vso je čez in čez, včasih je nerodno; kaj to tiče vmes? V pas je kakor mravlja ozka pol pedi, vsa postava drobna, drobne so kosti Kikelca je dolga, moda to sc ve, tudi je Marjanco vzela v kremplje žc. Poleg tega laso jo zvila v čopek lep, tak je, da ga človek vidi, čc je slep. Njen nosek pa po koncu kot kavelj ji stoji, nanj obesi suknjo, gotovo jo drži. In^kaj bi vam razkladal še drugih sto lepot, ni lepše gospodične, kar tiče se krasot. Čc rečemo šc eno: da starost svojih let, si briše z belo moko, da zgine vsaka sled, smo rekli že obilo, in zdaj naj ženin njen lepo na vrsto pride, naš dragi Jože Dren. Mož je ves po modi, ves svet ga že pozna, saj veleznan je športnik, član društva jo »I-A». Ko prišla sta na mesto, zavzeta sta oba; kaj pa je zdaj storiti, ta nekaj res velja. (jez vodo ni mogoče, si zmočita nogo, poskusiva drugače, mogoče pa bo šlo. . Spet smola ima prste nerodne svoje vmes, razdalja prevelika med debli je dreves. Jože Dren je človek odprtih res m ožgan, brž v glavi se zjasni mu in se zasveti dan. Tam gori sredi debla so veje, ki visč, tja gori, h tja nori, tam na/deva sreč. Oba sta hribolazea, brž gresta na drevo, a deblo je pregladko, »pregladko« res m šlo. Ko enkrat sta na vrhu, odprl se jima raj, d rži ta.se za veje, nagibi je t a sc zdaj se veja ena uJomr, podere cel .se svet, ah, saj ni bilo časa, da štela bi do pet, ležala že sta v vodi vsa mokra do vratu, premrla od kopeli, vsa bleda od strahu. To Čuk na palci videl je tiste lepo dni, ko šla pšenica v stročje xn bob vam v klas zori. Če se vrši kje tekma, naj bo motor, kolo, ' jo Jože Dren žc zraven, »mej duš« pa še kako! Če je rokoborba ali boj s pestmi, veste, da naš Jože rok križem ne drži. Ni čuda, da Marjanca je našla ideal, v tem našem Jožku Drenu, ki ji je srce dal Drugače mož ne pije < več, kadar je pijan, no, včasih pozabavlja kot dober vsak kristjan. Drugače govoriti vam o valuti zna, • po čem je danes gumi^ kaj opij zdaj velja. Sta prišla na sestanek tja v log ob kraj vode, ob strani sta drevesi, po sredi voda gre. Smola, oj, presneta, dogovor bil je tak, k drevesu naj ob vodi ob mraku pride vsak. A kdo jc to pomislil, da sta drevesi dve, kot krajcarja enaki, a vmes pa voda gre. Mjjtlov. . O blažene gramatike. >, (Huriioro švetu. Rojen Slovenec, revnih starišev, brez premoženja in lastnega doma, je,bil pa primoran ostati v svo* ji domovini in se posvetiti trgovski obrti j" Priden jc sicer . bil, kajti pri 26ih letih jc imel žc svojo lastno trgovino. Po* ši en j ak je bil tudi, Icjur je pri. . čala vsa občina s tem, da ga je že v tretjič imenovala z« ob* činskega tajnika. Rodoljub je bil tudi, ker je bil predsednik trem čitalnicam in tajnik .sko* ro vfjem. fikodožclcn ni bil, ter. je bil naČelnilfc ogiijog*«* fcfcv. Edino jezikoslovec ni bit CbvdHl je namreč samosvoj materni jezik — slovenščino. Toda kdor goji misli, tla bi enkrat: v l u iiu o pokukal, Je neobhodno potrebno, da 'se vsaj za silo naufii ockoHko je« zika, ki ga iAtt narod govx>ri. V času vojno «4 jc Mat ija K dren Hvoic premoženje tako ' poni« noži I, da jc nakupil tri hiše in slovensko * nemško gramatiko »liitro nemško«. To poslednjo pa je kupil z namenom, da se prej ko mogoče priuči nekolik ko nemščine, da bi'potem za« inogel v veliki cesarski Dunaj. V teh gramatikah sc najdejo postavke, ki obsegajo celc pogovore; zlasti na potovanju. Teh |k>stavk se jc tedaj tudi Matija Koren oprijel in sicer kar na prvi strani kakor Sledi. Wochin rcison Sie? — Kam potujete? Ich krefee nach Rom! Potu* jem .v Rimi Ilaben Sie bckanntc dort? — Imate znance tainkaj? Ncin ich habe kcine ,Bc*. kanntc dort. ~ Ne, jaz nimam znancev tam. • In daljč; J. . Entschuldigcn Sie gcchrtcr Hcrr, dass ičrh Sie anredc. Ist es crlaubt c*was žu fragen? — 'Oprostite gosp^ da Vas na*p govorim. Je dovoljeno«/ eno vprašanje? Bitte, bitte Hcrr. — Prosim, prp6^m gospod. Was karni ich fiir Sie tun? — Kaj naj storim za Vas? — Tujec sem tukaj in mi ni mo« i goče najti, vaditeUa. — Samo to? Jaz Vjun od I srca rad Ustreženi. — — Gospod -VaŠ dolžnik bom. S kom- imam čast govo* • riti? Moje ime je {Jolžliom A* dolf,' posestnik na Kranjskem,; častmi meščan, predsednik ognjegascev, sodni- zaprisežen nec in Član mirovne* pogodbe. — Alojc ime je pa Ignacij Krottčridorfer, založnik preši* čevne na debelo, mestni svet« nik, član komisijo za živino in' -lastnik zlate medalje. — ; Sehr schGn. — Prav lepo. , Sfchr erfreut. — Jako vešelo. In tako, naprej z vprašanji in odgovori; v ,dyeh jezikih.•> * . Matija-Koren se je naučil na oamet vse ppgkvje in ga je nc? štetokrat ponavljal, kadar je bil sam. Ntfkeg^iepega dde se odptkVT -iia/pot, Sevb$la ssvojo grantttttflctt v žč&k K6 je pri-spel na Dunaj se niti najmanj ni brigal za kake informacije ih niti prenočišča sini iskal, češ i rlj egovo nemščino bo jirčrfl skozi ceK Dunaj. In roa, gospoda, ki je zamišljeno zrl v izložbo. , Snel je klobuk z glave in u* 1 judno pričel dcklamirati svo* jo na pamet paštudiruno i\em* ščino: —c Entschuldigcn Sie, goehr* ter Herr, dass ich Sie anrede. Ist erlimbt etwas zu fragen? -r-i— iProaim, prosim' gos|HHl. Kaj naj storim za Vas — mu odgovori ta v dobri nemščini. — Tujec šem tukaj in ni mi mogoče najti voditelja — ' — Sanjo to£ Jaz Vain ofl lir* ca frtfj Ustreženi. — Gospod Vaš dolinjk bom. S Kom mi jc čast govoriti? Mojc ime je I lolzhorn A* dolf, posestnik na Kranjskem, ' NE^iPOjfe^UM. »Lahko dobim nekoliko rici* novega olja,« vpraša mlada gospa lekarnarja, »aH samo ta* kega, ki ne bi dišalo,« . »Naravno, takoj vam poslu* žim!« de lekarnar. »Izvolite sesti in dovolite, da vam v tej vročini postrežem f, majinov* cem.« »Zelo ste ljubeznjivi,« odgo* vori gospa' in, sed^. Čez pet minut čakanja vpra* ša: »Prosim, ali je že gotovo ricinovo olje?« »No vidite, niti čutili ga niste.« »Kaj nisem čutila?« »No, ricinus, katerega sem. primešat maKnovcu?« Gospa prebledi. »Za Boga, To. ni bilo za mene, temveč' za mojo malo hčerko.« PRAZNOVERJE. ■ »O Frsk, tako ti, škripajo čevlji, kot da bi jih Še nc pla* čal. »Kaj? 'Potem bi mi morala tudi obleka škripati« častni meščan, predsednik og* njegasccv in član mirovne po* -t-Moje ime p« je Ignjtcij Krotteiidorfer, faložnik prett-čevne ha debelo« mastni svet* nik, član komisije za živino in lastnik zlate medalje. — — Sehr fiutl — v-To se jc govorilo vse v nem* ščini m tako natančno po gra* matiki, da sc ni zamogti Mati* ja Koreii vzdržati v8kWpa. »Sakramiš, al'gre to fajn«! »Jest ml»lcm tud' de btilš nc more jet«, odgovori drugI prav v ljubljanskem iianeč* ju. Matija Koren jc odprl usta ln nabulil oči. »Čemu me gledate tako,« ga vpralifi tujec, Saj itnam tum jai ramo isto gramatiko k«* ko'r Vi. Obit sta izvrstno tle* k Umirala. i " '.. Neki lord se je vozil v zrakoplovu in ko je preletel ju* goslovcnsko nicjo, vpraša pi* lota: »Slušaj, kako se imenuje ta dežela?« »Ne znam natančno,« od* govori pilot, »enkrat je S, nato H in zopet S.« PI£I ZAJUTERKU. Povabljenih je bilo k baroni* ci več znancev. Nekdo je po* hvalil malo hčerko baronice. »Pridno dekletcc si prav za res. Čujein, da žc pomagaš svoji mami. Kaj pa si že zmožna pridkana, no povej!« Dekletce pa sc jc sramovalo in gugalo ob materi na desno in n* levo. Mati pa-jo pokara: »MaKca, kakšho vedenje jc pa to? Stoj mirno in povej gospo* •du, kaj delaš ž mamo.« Vse sc je laskavo uzrlo na deklctcc in pričakovalo odgovora Deklet« cc pa jc zaječi j alo: »Kadar vsi odidejo, pomagam mami šteti .— žlice.« j Pepitu z Rojana M« kaj mi^letC, da sn zares taku šutasta, d« nc/ znam, dc pr na ne šrajanio po gramatike, ma če be ble Lblančaiu-, kukrsino mi, n*nka taku nc ]be znale, jeno uod Rojana &c ne muore pretendlrat tu, kr sc lehko tiod Leblane. Vi prave-ste, de 6e be pršou an Lcblan> čan u Ruojan, de l?c pou v žveniinent, a ja fcej pej, jest Vm bu povedla ano štorio uod ane držine, ke ne muorcni prou zagvišat, de je bla z Le« blane, ma tin blizek pej /a segurno — tu je blo, kadr scin liodila jest v Šulo. — Zčnem pr matere, ke je podik fante v šulo s šibo jeilo krčala na vs glas: »TI prklet mule, ti tndn. r£ in školiu Solo slaba kampa> nija revina noštro poba.« Tnt je odgovarjov: »No, no vado, parkč že Iribelc maša mača de uva kc škrive«. An dan je mate zamedila vapor za ICuopr, jeno na ane t kafuo* ne začiela jokat. »O, pr cinkvc koraki ga peršo lempor.« Kdr je pršou niudž damou, je pra* šo ženo: »Ti^ga inešo Ogi bžcl fora dc fenestra?« Pupa jc bla ppi bi furbasta, ko jo je an dan ana gspa prašala po laško ki je nečesario (00) je hitro gsfruo pelala v kambro jeno pokazala fotografio rxl Franca Jožefa in Elizabete jo no rčkla: »Eko, šenjora, kva žc ncčesarjo c anka ncČcsari> ca«. Bčn vid,este de ni nvar« noste, dc be pale "v žveniment, se rajše navade jo jeno šraja« jo vsake druge ježek rajše ku suajcga. Matija z Rojana. Katra mpa Pepa. (Iz Vrha). ; Kaira: Dabra jutra. Popu, a s že pkmuzla,' a jemaje ki kajt mlika uaše kraVe zdej?, 'Pcpa: Zdej ga fce rje namro« ua, pa neičeje uštimat ~ tiste mlekarne. Kie ie vratar? Poj^no so imeli pri - Požcn.Iiovih. pa pošlif Jirc '3 m nulov Narodne Dokaj povabljenih Jc ic bilo, a v hu Knjigarne, ulica Carducci 7, h iia šo niso mogli, ker ni b3č» vriitarja, 11——.»iAij^ 4W.-i.--t»». • dasi jih je pričakoval r galanipravL Kdor ga najde naj ' ae o^JaaL , Kdor knjigarne, ulica i.aroucci r, h iia Ljudske posojilnice' bW pošlje Cuk Dr- Al. Gradnikovc »Božje solze*. Katra: Sakravolska pu tiol, « tud pr bo idej, ka.lr Jama tcBjet« p ni, kaj t mlika. P epa: Neit a bo kadaj za. oi«la lista jnfekajna, a 8 ki iu. I4a tile dni Katra: Bo ja zfudje, se zaže. ne)o de u niki, lih ku) de au!« oejc, pale ni pa neč. Pepa: Ja skara sm pazahiU: —f" I a j«? ijaš pršu domu, našga šc zdej ni. fic tiid našga ni, jest uavjiu, k. sc jcina lušta cila nuč m pa So več gliedat tie u hišna čiklc. Popu; Baš vidla^ kultu se prultčeta, tic za ncajt, ki n muokr uk. Kofru: Vcižna, vcižna, !cl čuka gare na čeminut Duhovita kolesarka. ^ i Berač jc ustavil na cesti mlado kolesarko: -O gospodična zala, milostna ln dobrotljiva. Ze osem dni nič ne "jem.» Kolesarka: «To, imava gotovo obadva enega ln istega zdravnika. Tudi meni prepoveduje jesti, toda storite kakor jaz. J^jte in ne ubogajte ga!« Juin liulii stril. Jurij je šel pogosto v mesto in vsakokrat, ko je tam bil, je občudoval pri nekem trgovcu gospodično, ki je tipkala po pisalnem, stroju. Ogledoval je, kako so ti kladivci skakali in kako je gospodična neprestan no z vso hitrostjo trkala na tipke. Ko so mu po vedah, da pri stroju ni potreba črnila nc l>crcsa in da stroj sam od sebe piše, je bil Jurij v devetih nc* besih. Pokazali so mu, kako se vtakne papir m kako sc ravna s strojem in najo jc kupil stroj tudi Jurij. Po vrhu so mu dob šc malo skrinjico in pokrov, nakar jih je pohvalil, da so ja* ko radodarni in »fajn« ljudje. Ko jc prišel domov z novim čudežem, g a je takoj pokazal svoji ženi,'ki ni bila to novosti nič manj vesela kakor on. Ker je imel Jurij svojega si* na pri vojakih, mu je hotel tas koj napisati prvo pismo, ki naj bi veljalo kot za poizku* šnjo. Vtaknil je papir v stroj, Ši? roko sedel na stol, ter pričel z vso Silo nabijati po dolgem in križem Pa tipke. Udaril jc ka* Tnor se mu Je boljše zdelo, da so ga že nohti boleli. Ko je končal, se jc veselo nasmejal, videč pred seboj polno polo lepih vijolčastih črk. Njcgo* va ženica si je nataknila očali in poskušala čitati. »Črke so lepe prav zares, zdijo se mi prav take kakor v masnih bukvah, toda brati se pa prav nič ne more.« »Kaj?« zakriči Jurij,« »brati se ne more?« »Nc« pravi starka Jurij jc urno zgrabil stroj, skrinjo in pokrov,, ter na'av* nost v mesto tekel z njim. Sto* pivši v trgovino, jc zagnal ves klump na mizo in zakričal z groincčim basom: »Tu imate vaš klavir in vaš »švindcl«. Pi še šc še, a brati ne zna živ človek. ODGOVOR NA 2ENITNO PONUDBO. Z rajskim veseljem bi sprejela ponudbo mladega gospo* diča s kljukastim levim uše* som in zelenim'nosom, če bi bil gospodič Ie zadovoljen in voljan vzeti mc za svojo legi* timno ženo pod sledečimi po* goji: Sem mlada deklica, šc sami* ca, stara 15 let, 13 mcsecev, 69 minut in 74 sekund, prijet* nc zunanjosti, z drobpo gla kot boril ca inoiw, vitki 4 [lavo no« stave kot metlo, tenkih HOČjp. kot slon, gluha na eno uho, temnili oči kot mačejk in pobut Še drugih lepih Ustpostj, k>> tcrc pokaže priložena foto#}i*» fija. — Obdaja me maloštevflU na družba 13 6trok, izmed Ki* terih so dvakrat po trije 'iu^ enkrat zagledali luč svetf. Nu» di sc nama prijetna bodoč* nost. Imam bogato doto, ki šteje ().<*»000003 cent v goto. vini in v»e predale polne zra* ka. Čc bi bil gospod zadovoljen s .sledečimi predlogi in* priloženo sliko, ai lahko še dopisu« jeva. Poste reatante po^: »bradavica s tremi ŠčeUna-< mi«, (lotografije Čuk r\i priob* čil. ker jc prelepa in bi preveč deževale ponudbe.) ČUDEN SAMOMOR. Gledališki igralec: bc je hotel rudi nesrečne ljubezni umoriti in siccT na sledeči nuč in. S se« boj je vzel strup, steklenico bencina, vrv iu samokres ter se podul na železniški most. Najprej se je napil sirupa, oblil z bencinom ter se zažgul. Nato vrv okoli vratu in se je obesil ua most h samokresom v roki hoteč se še v glavo u> streli ti in si tako zasignrirati smrt. K jest postava? Kar brš, če ne buo preiskava; po* kličem kamandanta.« »I pokličtc ga,« je djau gc-pud. I buh nebjeŠkc, tiid kaman* dan t je pršu. »Kaj sc godi tle u tern va» guonc?« »Ta gespud nječe det svojga kufra ne polico.« »Gespud, ne dajlajte se ko* ker ka.šcn matafir; denite hi-tru kufer preč.« »Nakaaa,« jc djau gespud. Tu jc kamandanta toku ujc» zilu, dc je kar zcklcu. »Gespud, ubugpjtc, jen z Iaj« pa denite kufer strane, če nc Vas buom ukazou ven pjelet. Precej denite kufer guore.« »Nakaaa!« »Buom patrolo poklicou.« »T pokličtc jo.« je djau gc» spud. Kamandant je Šu s cuga, jen h male netu je pršu an frajtar s pjet mi možmi. i»Gcspud, denite kufer ne rolico, sej vajste, de buoste i rima jI e drgače sitnost c. Denite guorcl« »Nakana!« je ovuj1 saj me naj nešče neč u-prušou.« sin djau jest. Puotlej sni, pa kufer pod klop du, pajri^of je /episkou, pa .sino nai>rej šle u Iblano. Pismo iz Roiana. jjtbe muj Čuk! Huodc tako duober jenu štampiraj t^i piSnlu, vze. ke si zatrubu inalu pu mandrjersku. Mi inandrjeri »urno zdejratali kampjuni uod eleganzc jenu Kujan je ratau pikok) parlži. Naše pupc nuosjo ase vze ka-pelin. Ma, ko ratale šerju. Oh, ki suo tisti lepi cajti. kc smuo luovili pu Kujanc uočadc ku ribči škombre. Maš ima tiste uod fabrke uod štrpunoiv suo Uku šuperbe, dc buojo. kmale metale zvizde z nebls s svojim nusom. Pole suo anka druge 'šinjos rine, ke se jim duopade teč t na anem prosturu u Barkolah, kc mu pravjo pattinaggio, mi mandrjeri bc rekli rajše bati nažo, zakej jeh jc duosti, ke kder naluovejo jenu grejo domu, na znajo.vč, ki majo nus, jenu ga pole utikajo, kamr jeh nc briga nč. Da buoš vedu, dc v Rujanc žvimo duobro pej de nam ne manka nč, tc povemo, de smuo duobili (namestu šušidja ze di. žokupate) na an fondo use lc pe reči: Teater uod šiinjotov, kaštel jenkantado, ano barako kamr kažejo apo babo, ke |>c za šaldo duosti (parun barake, be kmalu ocbou mojga amiko. la, zetu ke je riku, de be hI* duObra zc v inaccl). Naše pu|>e suo kukr mala. ste, ma mi by»gi džokupati šc bi. Uoblast jeh pučc| Ccju jot na listo reč, ke frli puo luiti jenu glidal Šiinje, če nc pcj držijo mužo, Tin se že uluvi kšno uočado, mašima če špc. rirajo dc jc u garžeti kšna lira Ma je mizerja, lube inuj <":uk! Kder buo kej novga »e /e uoglasmo; šknžiraj, Čc je n pisme kšna falOpal Puoz vemo lepu tebe. sovu jenu Marij« ze Rujana! Pepi (zc Rojanu) Koko, Nin,- 2t!NlTVIiNA PONUDBA. Roj«® sem I. 1856 ravno na pasji dan, zobe imam tri in pol. četrti je na potu, pijem rada m v sludčiščame rada zahajam, to pa zato. ker še nimam dovi Šcnih zol>. Dote Imam 20 tisi/ starega dolga, ta novi šc ni i/ računan, lasje so Izvanredni, več l>clflr kot ^črnih. Žetim znanja lc kakim 'boljšim slad čiščarnarjem,. ki stanuje . blizu vode in kjer bo tudi moje prvo veselje z žabami. Naslov poVe iz prijaznosti 1 Leban, Tržič, S. H. S. DOMAČI PODUK. "Osemletni sinček čita . V.^TkUi in vpraša očeta: »Papa, tu c i tam, da bo naše županstvo sc zidalo zavod za idijote. Ali so Idi joti tudi ljudic?« Oče: »Kajpada! Idijot ječlo vek kakor jaz.« NAPRKDIIK. Mati,- (svojemu sinu, došlc-mu na dopust): »No, kako pa, ljubi Peter, napreduješ pri vojakih? . • Peter: »O mati, sem že av-ui-ziral zdaj že suažiin stotnikme konje. Na pošti v Julijski Benečiji. ,„ „ Prvl- K0SP"<> Slamnik, kam za vra^a ,„j pa p0{|,.„„ P KT, F r'T? ~ T"ra"u°™ - - Gralcnbmnn ? Ali pa lolr P. Nabrcžma - NabrcJnia - Aurisina? _ Ali pa odo lo M,m lesanto — C.ampanuza, via Ascoli 19?-- n i. bodi. Igl«..d» lc nc slišijo, sicer porečejo, da si k'aJ' 50 k°t kraljevski p.inc, ki doM p. na'manj sla^rio nc primc * ~.»« " Preveč računano. Ura je bila žc polnoči. Gosi se Je čez inero najel in napil, zato inu gostilničar pomoli račun, pod nos. Ko je gost plačal, ironično: .No ja in natakar?" Gosi: .Boste 2e oprostili, njega nisem snedel." urše in katerci;. Urša: Buh dej, Katerca, bcjn kaku^e kej zvm, kej ste žc ustala; oh tak ste vi brdka. Katerca: Pej bieŠto buotra Urša, dns šennj muogla ust't, ker jemam za djelat žjehta Urša:. Bejšte, bejšte, anti ni •zluomek, kej vi djcloste vsak dan žjehta, pa tku muoreste ust et vsak dan zguda. Katerca: Pej tku je bieste, buh nas obvar, nes je bcliku družina. Bieste, buotra Urša, sm iniela upanje ud Baga, da se buo ta beč hčjer paračila, pa ljub je šou u Amerika. zu nc viem, k dej bu tu kcj. Ta mlajš hči ima< tud močm* skrbi, ker tudi svoj ljub'je sou iu ^a beč naiaj ni. fJrša: No, Katerca, tku je, pa nisem tega .si mislila, da bo tku Vam Šluo Vse pr uod. Jej* žcš, jejžeš gorjč mu je. kdur iina dst hčeri, vendar jest nc-inom kt anga sina. Buh var, tla bi jest miela tuolk hčeri, kt vi. jest bi si glaVo zmcjšala, pa muoj inuž tut. Katerca: Ja bieste. buotra Urša, da dekljeta |M>uucaio strašno dugfiti. 'IVcbu jem je kupet zmiram kcj. k ik hi. šuol-ne in še dnar čejo jemet za jet u nedeljah na špas. Bieste, nmbut mi jc puonucala pet* najst lir za zidana kucjcta. Vsega zluinka sc zmislejo te pupc: al ni hudič, tku muorc. mo jemet mižerja. Zlumk pa nei vzame samo, da ne bi blo taka-inižcrja, zdej ni kukr je blu nmbot. . Urša: Prou. pral te Katerca. Vi jemaste man kur muža, ki Vam djela in Vam prinese duost dnara. Katerca: Pa kej česte, buo« tra. ki mi prnese tisteh par soudu, druga pa use zapije. Urša: Vi juočeste mižerja, ki Vam djčla muož, kej bi muogla pej jest rječ, ki sem sama in nobeden me nc neč zasluž, šc kmal fita nc buom muogla plačt. Jc rjes, da Vi jc* maste duosti utruk. ma muoreste miselt, da Vi tudi pere« ste, tam tud dobiste dnar. Katerca: pa bieste, ljuba inuoja buotra, zakaj jest tku djelam, fna je, tla napravim duota hčeram, če bo pršu ljub nazaj in druga, da preževitn iy. t rake, ker m ž mi vse zapije. Urša: Nej bo, kukr čc, tud če jc belika minerja so uošta« rije puhne. Ce jemajo krkej soudov, tečejo u uštarijo. Katerca1 Bieste Urša, moj muž ima zinirain tista vicja za pit, rejše jc brc/, jest kukr brz pit. Zbečer, ki pride dinu pjah, kumej d' huodi, se tis jede za miza in so začne zman kregat, jest pa mu kaicšna adgavarim pa morm letjct pred njim. Le= tim u stala jn čefita. se skri* jem. da me ne dbi, čeme dbi mc tku nabije, da padem po tleh, de muorem žganje pit. Cc mu jest z beži rn, sc začne pa kregat s hčerama, tku, da inuorejo še uone bežet duol na cesto. Urša: Sej Jbiestc Katerca, tku jc, kdur jema pjanca u hiš, jest hvala Bogu sm sama in djelam kar čem. Nobenmu nisem u strah. Pruvijo iz Postojne. J* »e jc »Ker. dist« zelo navdušit za slovenske pun-cc. vkljtib temu. da bo mlete krede Me pa pravimo: le|»oti. čiino se le zato. du nus kranjski fantje bolj rudi imajo. Postojnska dekleta. Pruvijo, da v Hrenoviee k lari vozi zvonove tisti polž. ki bode pripeljal vojno odškodnino. 1'ruvijo, «1» se bode ustanovila ve. lika centrala za gol»e med l.andolom. Zagonom in llraščem /.a tako potrebo je pričelo seda| juko ugodno vreme. Kazprodajalci gob s«- iščejo Pruvijo iz Postojne. dn I»a m- nc-kii kraševko zelo rada oddala. Predpogoji so: naslov (dokl<* ali inženir, nazadnje tudi uradnik), trgovina s slaščicami, konjsko opravo in kobilami. Pruvijo. da nekatere briške dekleja hodijo na sprehod s Krstavci; za do. maec fante se pa prav nič več nc zmenijo. Cuk jih jc videt iz Hel.ške lipe. Pravijo v Slavinji. da ima neko de-kle veliko dušo in blago srcc. a ne do nebes, npgo do Amerike. Pfavijo, da so na Saksidu ob priliki pripravljenja klobas za »grando estivo« po nevednosti zaklali nekegji ubogega osla. ko je ravno »zingarc« pripeljal, misleč da jc teliček, Šele te« daj so opazili kaj so naredili, ko je bik> treba »zingaro« zopet odpcljat. Pruvijo, da jc Micka iz LandoLi zelo ponosna na svojo iz van redno bistroumnost in na svojo lepo krat. ko krilo. Pravijo, da bo ustanovilo društvo »Razpadlo« zkimi netumi; seveda. tako je In/j e v/buju. Ia večjo pozornost. Pravijo, da j<- iVr.i iz Moiuea, ki ie služila pri Tolminskem mostu. po. trosila svoj zaslužek /a lepotic je za barvanje lic, da lil se bolj prikupila. Pruvijo v Praprotu, da so nekatere dekleta, ki vsako nedeljo hodijo na Kresijo iskat si druge fante, ker domačih nočejo. Cuk jih dobro vidi. Pravijo, da nekateri Ohloški fantje nosijo klobuk po strani dosti bolj kakor oni. ki jc narisan na knjigi: Po strani klobuk. Pravijo, da jc bil v Potoku pod Prcmom zelo zanimiv plcsrti večer oh luninem svitu v čast g. brigadirju in Francki. Pravijo, • da so ae šle Kllovike g o. sjmdičim zu to na rlngelspil vozit pri Klobučarju, da ao gospodoma »K«, potu« Iu »brigadirju« lepo perilo in »bodlčkc« pokazale. Pruvijo, da so člani bivšega »So. kola« v Se.lu dali telovadna orodja v najem imšim in podganam po never. jotni nizki najemnini. Pravijo, da v Ae.mpolujskem hotelu imajo prednost lq tujci; domačini pridejo na vntfo, kadar tujcev ne Ito. Pravijo, tla hodu V liorjaui ustaiio. vili tamboraško ženako j(odl>euo dru. Atvo. »Kapelmaister« Itode tioka krč-mariea., katera že zna: »(litre luoje. kako lepo poje, Joj, joj, ti ni moj.1 Pravijo, da ala ua Uhanjah »udi. n«r« Tonček m njegov bral »Auštai« Janezek ustanovi|a dirkaA|co društvo »Zajčji pojfum«. Prva dirka se je »r-Šila po zaslugi uAkili |Hilieialov v ne. iloljo 12. H Rekord Jc dobil »šušlar« Jaueiek. ker Tonček jo |ni pomoti »laufal« proll Ajilovščlni mesto proll I lila ii jam iz nlralin. ila sfi vsled nje-j>ovcg« ){ij>uiilnke.}(H dir« mont -|K>drc-Na srčno žnljo obeh tekineira^-i^e štova. " j« da »<":ukaV jr. pisal na ceh poli, luko. da je, »Cuk« za tri oraziic strani, plačal I liro kazni. )>a bi le. Iies .. lir. »Ouka« ) Pravijo, da poatavijo v Vipavi »gauge« iu najine jO »bojo« Kdor m-, bo hotel obesiti, mu ne bo treba ne »Atrika«. ne »žujle« in ne -»eveka«. ampak plača samo takso. Pravijo, da lo (todjetjc bo »neslo« Saj ljudje tu-. v našem okraju v zadnjem času kaj raili obešajo. Pruvijo, da pelje na I.ogarščih zelo slabo napreduje; vzrok temu je. ker jc pevovodja izgubil posluh, ko je šel ......čez vrli. Pravijo, da bi rad- Miha Čuka vjel. zato mu hodi po noči nastavljal zajn. kc. pa »Cuk« je prebrisan ptič. Miha ti p« ne" boš dolril Pravijo, da je Izabcla. lovca ukrad. Ia. da ga jc potem ponLiln »Čuku« nazaj. Pravijo v Ljubljani, da jc funtov, ško in dekliško društvo »Zanolienj« na Srpeiiici fnliralo radi maloinarno. sli obeh predsednic, ker sc premalo brigata za društveni red. Ako bi hotel Cuk malo tja |x>kukati. bi se ta. k" I prepričal o nc rednosti, ki se tam dogajajo, ter bi po mojem mnenju predlagal za takojšnio preureditev društvenih pravil Fdcn izmed nek. dan jih članov društva »Zanobcnj«. Pruvijo, da je v Ajdovščini pri Je. r asovih v službi cnga pol okrx>gle|>a balončka iz Sv Viita doma In ker postaja ta balonček čimdaljc okroj*. lejši, jc požrl veliko porcijo »Hitler, salca« ali pi> domače konjskega pur. gacijong. vslčevajo. Posebno radi tega. ker večkrat po. skrbi za razvedrilo domači umetnik glasbe na »piliuln« |*>d pazduho. K nadaljnim ol>iskom vahi »Kurič«. Pruvijo. da jc p«>staL> Sla vina ime« mina iu veličastna vas. kajti vsak dau se pojuvl ja jo v Slavim (Histonj. ski »gigerli«. ter si iščejo od hiš<- d« hiše svoje sreče. Najhujši "«ed njimi je Pepe L.vee. neki »lerrovicr. H«, je obeta svi>ji izvoljenki pašte šiile in makaronov v izobilju. Pruvijo iz Postojne, ila se spedi. Iterska Mica «> dum žrtju ga«. ..društva SI* vini avojo srca in jik J«daj išficta skoro vsak dan po Slavinl. V »i Slovenci jim« želimo k«>- največ »reče. Pravijo, da jc bU na ljubljanskem vdcttcmnju ua prpdaj . »orliški aertv plan«; ker ga (M Orločani niso mogli prodati, darovali w> ga, ljubljanske* mu niM^ejU- Pravljo. tla »o «i »orliSkc frajlc« pri zadnjem ples«. —- katerega je priredilo orliško dramatično društvo »Razbili lonec«. — »f«iii«zalc podpla. U Z policvo nia.itjo. da po lažjo plo. aalo »tango« iu »al!« mo»»««. To naj« . novejšo iznajdbo, priporočamo vsem kraškim dekletom I , , Prav/Jo^,U bodo Orločani napravili n« »Cičcrki« uiiiu lu tnlatilnlpo na burjo! • j Pravijo, tla je pomanjkanje fantov, a to ni res. ker jn baje prišlo neko nedeljo trinajst Skriljanov na tri liri. liarkodobravke. Torej, prav dobra letin« z« fante. Pravijo v Koprivišču. tla jc tamoA« nji inicner. .kateremu jc, |toverjoiia Zgradil« vodpvod«, onremenil pr» votni načrt, Preračuni! jc njunit^. ti« bo treba nujiiianj 15.000 ton ina« k«rout>v za vodovodne ujvl. Ker bi vsled lako veliko pprabcmakaronov gotovo nastala lakota v celi Italiji, »e ilO name.Hio makaronov rabilo bezoj; za vt^ovoilne cevi. Pravijo islotam, tla iinajo nekaj bolnikov, kateri imajo holcmtn, ki »e ji pravi: »koražiu* per barufltis«. Iver tlosedaj ni fc-., nobeden zdravnik iznašel zdravil« proti fpj bolezni, prosijo Čuka. naj jim mi.napiše »rc» cepi«. , •.. , .; v Pravijo, da »o nekateri lički, ki pri« lin j« jo v nočnih urah ua ptistajo I lerpclje krast ataro .železo; če so ' prav taki tiči, da *e nočnemu čuvaju »krijejo, bo i pu prifrČaj Cukcc sam in uzmoviče v Čuku imenoval. ' Pravijo, da so 1 lcrpcljske in Ko« zi nitko frajllpe strašno .vesele, odkar jih .Cuk pusti iz lista. Mislijo da ap sc poboljšale. Pravijo, da , jc v 1 Icrpcljah gospo« . dična. ki »e. jc par .'tednov pogovar« jala z g. oficirčki. ter dopovedovala, da jc njena sestra poročila neumnega Slovenca, in da ona bi se nc mogja tako hudo pregrešiti. Cuk jc na ,ko* stanju sedel iu vse dobro slišal; po« zor, sesteične, da vam nc pride Cu« kec pred prodajalno na latnik poslu« Sat, kaj sc pogovarjate. Pravijo, da do v sredini mesta Po« stojne zasledili gnezdo škorpijonov, ki so pa bili v resnici lc čisto nc dolžni kameleoni. Pravijo, da jc na Premu ]bila dne 2. septembra predstava, L* jj velik ples. združen z razstavo najnovejših toalet. Nekatera dekleta so razstavila 3 do.4 obleke. Pa tožijo, da ni dc« narja! Pravijo tudi iuk Premu, da je na« Tavno, čc mladina nekoliko ponori. Naj ima veselje, saj jo čaka še pol« no bridkih ur. Čudno pa jc, da so ■ norele pri plesu tudi nekatere - mate« ; re, ki imajo po 6—8 otrok in ki so bolj podobne sodčkom, kakor pa brh« . kim dekletom. Takim pristoja pač bolj kuhalnica v roke, ko fant v na. ročju. Mogoče sc pa hočejo s tem rešiti preobilnega sala?! Pravijo, da bo prišel Čuk tudi v Kakovcc pogledat, kaj delajo dekleta po, noči. Pravijo na Logarščch, da je njih umetnik sezidal veliko dyor«no ki inia lc eno okno. Preračunal jc. da pride bolj po ceni, čc bo nosil notri svetlobo v Žaklju. Pravijo, da so sc nekateri mladcni« (i iz Osčka dne, 8. 9. na Sv. Gori *e« lo .nedostojno in ^colikano^ vedli. Navzoči mnogoštevilni romarji so sc po pravici nad. takim obnašanjem Zgražali ter so jih pošiljali v svinjske hleve, kamor edino spadajo) i Ptavijo, da bodo na I-ogaščih. tako »mašlno« naročili iz Amerike, da bo« 'dp jvsa dekleta pomladili. 'Ptavijo iz Postojne, da bo šla na« Sa Mica v kratkem -črez, da si ozdra« vijnrojc krCncl^ajic » iz,,l'0#tojnc,, da^ naša Zofka fpri, zadnjem ...telovadnem na. stopil pokoiVla* ižvitfj redno Zidarje« nost ir. TedpvnA'viljth.. Pravijo, c,'itoiiujkko itfhištvo , -delo *rpjq začele slinpatizirati z nekaterimi tisluibcnoi; svojo tajne sestanke ima. jo samo ob poznih urah; se razujne tU jih nihče »o vid«- Umljlvo je, da je taka ljubezen mnogo bolj grešna, kakor pa druga pri belem dnevu. Ka) »i morajo mislit fantje, kateri sc s«, daj nahajajo v daljnih krajih, ki »U. Šijo take novice? Prisiljeni bodo O« stati samci, ko se vrnejo v svoje do. mače kraje. Verjetno, da »Cuk« kaj takega izve, ko vidi tudi ponoči. 1?» se ztftiima za kaj takega, ker jo to tudi njemu v zabavo. Šola se bliža Kje boste kupili Šolske potrebščine 1 Kje boste kupili Šolske knjige 1 Nikjer drugje kot lamo v Narodnilknjigarni v Gorici, ulica Carducci 7, v hiši Goriške ,Uudske Posojilnice' kjer dobimo prvovrstno blago Ivi po ztfo nizidh cenah raznovrstnih peres, peresnikov, svinčnikov vseh vrst, barv, barvit, krede, tablic, kamenčkov, gobic, radirk, črnila vseh vrst, {milnega ekstrakta, lepila, tušev, čopifev, šestil navadnih in finih, risarskih Žebljičkov, raVnil, trikdtov. šolarskih škatle, zvezkov vseh velikosti in številk, risank, risalnega papirja, notnih zvezkov i. t d. i. t d. - - - - - - - Tekmeca so dobili. Zlobec Kallca, Opčino, se je tudi oglasila s pesmico: Marjančka je zaljubljena, veliko močno kar za dva. Dobila g« jc, prav zares, šla sta dalje vmes dreves. V goščavi sc vstavita, nt uho si pravita. V skritem drug* opazoval, misleč si, kai bi sc ga bal. V skritem gleda in -posluša, , kako mu pravi: H si sami .Oa, tebe ljubim, qc pa varam! Ker čas jc že, dk sc prodam! Cestnik Marija Iz Postojne, Jo je »zažingala« tako' le: Ubogi ti zaljubljen par, : nesrečen pač ai'bil vaikdar, tekmec: tiiije> srečo vzel, 'ker.vi/ljabezen si, zašel. Tekmec, ima nos pasjega smrčka, ; inN$>o ranil vajinasrčka, > on srditi bo-Sc postal f vama'glave bo kji, pa zraven grdo drži sc češ Jožck obriši sc , strah vendar ga je strah če bo re» takisto Šlol k ■ Tako je zagodel Kranjc Avgust Iz Zakojcr: « Kje je tekincc, presneti tepec dobil sem tc C'ne maram . ^ate. rifla/gUti stojiš, v, zrak pi>tpilate držiš, ' »aj|te Čuku.»d.dam. In šc pok ram) jam: poiljit^.So-aluinp«, . bojialj ,»gvi(lno«l Minlja kijovte, JU. VUka gora. POZOR <3G. POVERJENIKI jORISKE MATICE". Uprava »Gotske Matice v Gorici v Narodni Tiskarni prosi gg« poverjenike, ia ncfpreklično do dne 30 sept. dopoSle|o_ imenike nabranih naočnikov. Ce kateri g. poverjenik »oSIJe imenik po tem roku, ne bo mogofe istega natisniti v Koledarju. V NAJPINKJSKM MKSTNKM HOTELU. .... G o* t pozvoni. natakar pride. (»ost: »Prosim plačati!« Natakar: »lmulc kruh, juho, goveje meso s Špinačo.. . pečenko a krompirjem, dva vrč» k a pivu, kavo s slaščicami .... prosim ali imate še kaj?« (»'ost: »Lakot in žejo!« PORPDNI OTROCI. V šoli. Učitelj: »Kakk> so imenuje čel rta Božja zaiN»vod?« Jožck: »S|x>ŠUij mater.. - Učilclj: »Morda 11 nimaš več očeta?« ■ Jožck: -O jiač, toda on doma I nič iic ukazuje, marveč mati.« Albert Ravbar. Komen: \nrl scin ga napadalca, kr/ II ga nc morem osebno pri|xljali. jl»> li ga hočem tu v pismu poslati trnu U Heiune. pravi Nmlv«: <""u. .11 .(""uku ha palci«I Ker ni niti od jilfi podoben mojemu »I« piavr-1111-. TJ ga pošiljam nazaj. /t Jerič Meri je. Praprot, jc jx»*lala Sc cpkrat Vain pošiljam, tu tckmeca m|z*j. se V eno l'raprtlvko zaljubil, m noče it' nazaj. Ko pisala scin nismo, lalot sc mi je skril. sem Iskala ga v vasi. |i: on pri Ijub'ci bil. ..h Tekmeca so dobro pogodili, k nkte nazaj ga zapodili sledeči: Kačnik Maks. Trbovlje; Julij Lapajne, Vojsko; Sivcc Anton, Tolmin. Otilija Skcrk. Praprot; Slav. i« Jtagar. Praprot. Volčič Ivan, Ko-men; Pcpca KcrScvan iz Kihe.nbcrka. Vma Lanauja v Sežani; ObleAčak. Volče; Ljudmila Vogrič, Trbii; Lu. c/ja Jug, Rakovec; Karol Valcnčič. Vadanjc »elo; Fagancl Jožefa. Ozc n. Nekateri ao pesem rloiiji. so jo premalo zasolili. zato je v koA zletela, ho rokopisom pela. IZGUBUKNO. Neka »uboga« oseba je izgu? bila od SaJtsidov pa do Nar. tisk. v Gorici materin jezik. Pošten najditelj jc naprošen. da ga proti gotovi nagradi pri-utse v Nar. tisk. v Gorici ali At društvu »Socictd« na Sak* sid. Pozor! Pozior! Iz Komna: Naznanjam, da imam na prodaj ali pa v zameno sle« deče: I) 1 par razstrganih šulnov (čevlje). J) 2 stara raztrgana klehuka ali pa zamenjano z novimi. t pare gnibh umazanih raztrganih kovcct (idi nogavic) P<> zmernih četudi in ano ušivo iLsajcvo suho mačko. Kdor hoče kupiti to drago* ceno blago, naj se hitro, da ne prilike zamudi obrne do I;e>= drikota, aH Napoljona v Kom? AR ISTOK K ATI f:N A VZGOJA. />»'orn/ učitelj: »Povejte Vit sokost, na katero stran piha zahodni veter?« Princ: »Tega ne vem?« Dvorni učitelj: »Prav pove* dano Visokost, kajti v Sv. pis* mu stoji: Od kje prahajajo ve* trovi vemo, toda ne vemo kam odhajajo.« Tažčina molite«. «0 Čuk ki vse vidiš in vse veš, govori s Sovo, da popelje vse tašče na svetu v kak,miren količek. Smo ua tramvaju, nam pravijo stare babe. Če smo v cerkvi, nas suvajo v rebra; čc flrenio v kopelj, nas po|)t'ljejo zeti, kjer jc najfjlobokcjša voda; ako gremo na letovišče, se nam šibijo nofle na strmih bribib ; doma nam stopajo na lturjc očesa ; otroci nam trgajo krila in inečajo flnjiv krompir za nami ; če damo svojim bčeram prav, smo stare Idjusc ; Če damo zelu prav, sc hčere jokajo kot bi bil v peklu. fiko pa povemo kako pametno, nam pa žugajo, da nas dajo v -Čuka na palci-. Čuk usliši mojo prošnjo, da ne bom več tašča ! PRIJAZEN DICCI2K. Lord Abingtoii sc je nekega dne sprehajaj v neki vasi blizu OKsforda. Kar mu pride nasproti mali deček, ki Je peljal na vrvi tole. Ko pride mipio k*rd. se deček ustavi iu ga gleda Z odprtimi ustini. l>ord ga vpraša, če ga li |KKzna? »Da.« pravi dcdok. ^o, kitko mi je ime?« »1!. lord Ahington!« odgovori deček. »■Zakaj sc nc odkriješ tedaj, čc, i ui' |M>znaŠ? »Pnev rad tu storim. kosihhI.« sc mu odutž*s deček, »ako mi Iročcte ta čas držali tele « lll.AI »NOKRVP.N NATAKAR. (iost: »7e nad i>ol ure čakam iiii svojo JK-ldlko« Natakar: -Kako hitro leče čas • kaj ne?« MIH ISTI JI VA Mioi, kaj naj lo ponrem. da (h iki s. jo nircino v naročju). nas Ploki noče jesti mesa? Je mar Urian? Hišna: »Ne vem, niilosHjiva. ali naj grom vprašal /iviuo zdravnika.« (iosptr: »C.ikaj še. lega ui treba. najiKHHCj poskusi li ali meso ui starti.« I/. »<)!.< ANA nam pišejo nlovcnski lant je« vojaki Po dolgem času .^uka« lira kei kapitauo Je nkrhel. tla /.daj |>a je le ušel. m nu vahto priletel. Ilo Zdi II l>a s|Miročam to la Lado v kratkem v »primi« šel lx>. ker ona iz tJnlcrmajsa, pri korenjaku se nalajsa. III. I raneelj je mogel iz Mal/a ubežati. ker boleli so )!» kamenjali. naprej pa nič več ne pove. ker na preteklost težko spominja sc. IV Krivec nas /ai ilonj. slriže m bri|c. /alo pa šval>e toliko 1 ioIj privijc. /lomil je dve urnimi. tri glavnike. ter rnarsikaler i glavi napravil Stike Pozdrave i/ Tirni pošiljajo Hlaz. ink. < .aspcršie iz Sv Peternke doline ob Pivki. Mu r. ušle i/ Mirna ter »kom. j>uni|ski- hrija č otl 1 septembra »Ca. vallc r« Torka r Miklavž ./ Huda- STflRISl. UČENCI .UČENKE! Knjigarni v Gorici, Via Carducci štev. 7, — Ljudske Posojilnice. NKSRliCE NA ŽIOJIZNICI. Prvi prijatelj: »Jej, grozne nesreče se dogajajo na železni* cah; nekatere so kar ncjniprav^ Ijivc, in tiidi jaz sem njihova žrtev.« Drugi prijatelj: »Ti, kako to?« Prvi prijatelj: -Na železnici od Dunaju do Ljubljane sem se seznanil s sedanjo svojo ženo.« TO II', RUS HUDO! lina prijateljica driu;i: »Za božjo voljo, Tc rez i k a, li si šc-It: 14 dni omožena in žc jočeš?« »Ah, ljuba Anica, kako hi ne? Danes so nas obiskali gostje, in moj Ivo jim je mene pred ' stavljal: »To je moja stani." Šolske potrebščine nakupite v Narodni v novi hiši ..Goriške Vili__- VIŠEK PODOBNOSTI. Štempiliair pripoveduje: »Jaz in inoj brat sva si na splošnem tako podobna, da č« v slučaju kedo izmed naju stori kako neumnost, se ne ve. čd jo jo on napravil ali jas}.« Listnica uredništva. Tolmin. To pol fiifi, niti dijulekt, lic ono drugo. Tudi icnitiiu ponudba lic frc. ker tc jo priobčimo, dobimo to« iko ponudb, da nas /umi je jo n ktticin vrtil. — Ilirska llls/rlea. Kur jc pre osebnega pa6 rca nr. moremo priobčiti, posebno nc z imeni, dajte in /a« pomnite »i to nu veke. //rin//tr. Ker je Cuk izgubil »Apc{{le«, ue more takili utvari brati. Zenitu n |>ontid> bu uradnika, ki iiče nevesto 111 zru« ven 2.V000 lir. Takih ponudb hiiio imeli Še mnogo, n to liilc so brez un|trhu. SI. Peter. Prcncrazločno. rrcoscbno. Ce bi Cuk i»rul in priobčil i izgubil oči in |tcrjc. »Strojcr- čik- Vi pravite: x Oj deklice SkojH-ljskc. nc hodile preveč /aljuhl jene. ila ne boste prekmalu nad ljubezni guiicale. To je* pa I udi vsr, kar lahko priobčimo med listnico. IJrlfwl'od-plete Take rrči Cuk v koA ponirčr. iiul. pa drugič kuj, če ue bo Čuku samo za kosilo. A/dovltlnn. Vsr. I>ač ni /u Čuka. Pustimo to. Idrija. Vseli kvuut Cuk nc mara, lo je ie pesem stara, čc li kdo ua nogo stopi, čc to po obrazu lo|>i, ti odbije pol klobuka, to ie vendar lil za Čuka. '/.akojca. Vncga ni mogoče priobčiti. Marsikaj jc res, a jc treba opra« viti doma, če koga kaj briga; bog vari. če bi Cuk vse prinesel, to bi smrdelo, d« bi ga Sc pes nc povoliaL — Osek. Pevsko društvo, malinje, debel glas( vse skupaj jc Cuk zmešal, da ni vedel, kje jc rep, kje glava, zato je pa zagnal v koA. — Postojna. Ono o plesu — ne razumemo, zato nc moremo priobčiti. — Zenit na ponudba iz^Po« stojne. Pod pikicami sc skriva svinjarija, zato smo zagnali v koA. — Po« stojita (trgovec -— ženitev.) Slo V koš! Pa zakaj? Pa zato! — Ajdoviiina. ' Prehudo o letoviŠčarki! Pustimo pre« osebne stvari I POZDRAVI IZ BOLOGNIi Naprosili bi vas. da bi dali v Čuka nas. Pošiljamo srčne pozdrave znancem in prijateljem iu našim dekletom, nahajajoči se fajje v Koloniji pri kaveleriji Saluzo. Sta«ta Ivan, Miren; StuČin l\jter, Cerkno; Makuc Peter,-Reka pri Cerknem: Križman« čič iz Doline pri Trstu; Mikcl* čič Paok) ke Planine; B rezi ga r Josip. Vrliovlje; Bratiiž Ivan. St. Vid; Šinkovec Nando, Idrija; • Lazar Iieof>old, Idrija; Kavčič Ivan pri Zerdi: Valen-linčJč Rudolf. M<*drejce pri Tol-mfnu; Jcjčič Rudolf, Sv. Križ-CCsSfci; Urdih Peter, Ml itn; Lapanja Ivan. TriliuŠa; Rejc I« van, Konouilje; Sen Josip. Crnl Vrli. JOJ, KAKO TRDA GLAVA. Qd vet ni/i: -Vi tedaj zatrjujete, da Vam je Vaša soproga zagnala železni utež v tflavo,« Soprog: »Da. gospod odvei-nik. /ugnala mi je železni utež v k lavo.« Odvetnik: »Oprostite, a to ne more biti res, ker na Vaši glavi ui nolieiioga znaka.« Soprog: »Na,moji glavi ne, 'ampak na uteži se pozna!« VELIKO ZAHTEVANO. Dama (prinese po pelih Ictili sliko svojega moža nazaj umetnika): »Prosim Vas, aJi ne bi hoteli zamenjati tega portreta za kako pokrajinsko sliko? — Od svojega inoža sein se nam-reč ločila.___ Širite ..fuka". MOBILJE O. BERNT GORICA, — Piazza d. Viltoria 21 na Travniku) v.-. Tel ** i i i 5 » ♦ ♦ ♦ K iiinici C. X o. J. Gorica. Via Carducci štev. 7 I. Lastno poslopje Križišče tramwaya. - Najstarejši slov. denarni zavod v Gorici — Ustanovljen I. 1883. Obrestuje navadne hranilne vloge po 5 */•• Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na tekoči račun« Daje svojim članom posojila na vknjižbe, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekoči račun. Uradne ura za stranke od 9 - 12 in od 15 - 17. Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne se ne urapuje. S! Slaroznana Ivrdkn uitan. 1803 FRATELLI NAREGA, Gradišče ob Soči obvešča svoje spošt- odjemalce, da je zopet na novo vspostavila svojo INDUSTRIJO, ki je bila vsled vojne poruSepa, in sicer: dastllaclja žganja, konjaka Hd. tovarna likerijev, sirupov In , klsa-Pasteur pod zadružno. tvrdko: Btf- B. A. FraleUI Marega A C.I Mmmm obvešča, da Ima na prodaj nlfto ranoHso sode* po kosIcBrenčaih cenah. gorica BRUNO SAUHIG goric« Via Carducci 7 y ||g |ir ljudske JOSfllU. vla ^^ 7 usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine. ~ Vrvi, biti. bičevniki, masti, ličila, barvila.. |fr Sveče, vesele, kadila. Kupuje čebelni vosek po najvISiih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PIRELLI na debelo. JačJ Podružnica v Solkanu. aZnana slovenska Ivrdko JOSIP KERŠEVANI mehanik, puikar In trgrovec Gorica, Stolni trg. št 9 (desno) se priporoča slavnemu občinstvu za noiaip najboljših Šivalnih strojev Orighial Mundlos Nemških tovareti, katere Jamčim za dolK) 25 let- Poduk v umetnem vezenju, krpanju in Šivanju brez-ptačeiv Tako linam tudi najboljša dvotoolesa znamke Koluml>ia Ajneittkili tov aren, katere jamčim 2 leti, vse dele spadajoče v mehanično ln .puškprsko stroloa Delavnica Sn popravlja* nlca Stolni trg it. 5, Ugodna Hiša z gostilno sl*rd znano dobro valjano v veleobljudenem in industrijskem trgu v JtigroslcrvI.fi (Sloveniji) ležeča ua naj-. prometaejšl točki la centroma bivališč, $ min. od Kolodvora, naj lepi I gostilniški prostori, lokal za mesnico s sušilnico za meso, lastna kopalna soba, žganje-kuha, zelenjadni vrt, ves gostilniški, kuhinjski in kletarskj inventar, ter druge premičnine se radi posebno težkega družinskega položaja takoj proda za ceno Dinarjev BSO.OfO. Gostilniška koncesija iasig uraaa, na željo tudi trgovska koncesija na razpolago. — Gostilna sama nosi letno ne pod Din. 100.000.— dobička. — Obrniti se je osebno na: Ciril Meljeen gostilničar, Jesenice Fužine - Gorenjsko. ■ k Nbll n£ Mi wta pilili wšm Franc Prinzig - Gorica na Katerinij*vem trgu št. 2. Prevažanje z avtomobili, izdelki iz cementa, iz nmelnega kamenja,. izrezani kipi itd. Kolooa cementa ln krede. Cene brez konkurence. Velika zaloga manufakture RUGIR VENUTI - GORICA se ie s 1. septembrom :: preselil v lastno hišo :: Corso Gius. Verdi št 19. Vsaki dan novi dohodi iesenskega in zimskega blaga. W Cene zelo ugodne.