VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 38 (830) • Čedad, Četrtek, 3. oktobra 1996 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA »j JZ -I JL» «j KS* JU v JL JU JU V«/ O. v* mU di deposito a 19 mesi :è-' :■ MOJA BANKA Bojo pogledali kaj je v ozadju Videmski dnevnik je v to-rak dau na zelo viden pre-stor novico, da je politična policija Digos poklicala na pogovor gaspuoda Natalina Zuanella. Tuole vabilo je bluo povezano z matajursko afero lanskega lieta, ko so v cierlcvi gledali z metaldete-ktorji orožje, ki ga seveda ni bluo. Vesta, de vsa stvar je iz Vidma Sla na sodiSCe v Benetke. Tam so presodil, de obnašanje karabinierju an sodnika je bluo pravilno. So pa tudi poviedal, de je trieba pregledat an odkrit ozadje, kaj se skriva za tistim an drugimi dogodki, ki jih ni bluo malo v zadnjih li-etih, njih očitan namien je pa oCarniti an Škodovati našim slovienskim duhovnikom. Zatuo je Digos poklicala gaspuoda Zuanello. Trieba je reč, de tela je po- membna novost. Parvič v nasi zgodovini se je začelo nieko preiskovalno dielo, ki bi muorlo odkrit odkod an od koga parhajajo tiste “segnalazioni”, zaradi katerih so Sle na preturo precesije Sv. Marka, ali pa so gledal orožje v matajurski cierkvi, an Se marsikaj bi lahko do-ložli. Njih namen je biu spraviti v negativno luč vse tiste, ki skarbe za sloviensko besiedo tle par nas, v resnici pa so se pokazale brez osnove, lažnjive. Niso dosegle s\’ojga namiena an so Se Škodovale tistemu delu dar-žavnega aparata, kjer so jih jemali resno. Mi Slovenci smo vičkrat vpraSali, naj se pogleda resnici v oči, naj se osvetlijo tala temačna ozadja. Klima je sada drugačna an očitno ta prava, de zavemo, kduo je za vse tuole kriv. (jn) Fassino bo v torek sprejel Slovence Pogovarjali se bodo o vprašanju zaščite Vse kaže, da smo na dobri poti, da bi se naše narodnostno vprašanje, z zakon-sko-normativnega vidika, premaknilo z mrtve toCke. Takoj po umestitvi Prodijeve vlade so se izboljšali odnosi med Italijo in Slovenijo in v tem okviru so italijanski vladni predstavniki napovedali, da bodo primerno uredili tudi odprta vprašanja manjšine. Podtajniku v zunanjem ministrstvu Pie-ru Fassinu je dodeljena naloga koordinatorja pri reševanju manjšinskih problemov. Piero Fassino bo v torek v Trstu sreCal predstavnike Skupnega zastopstva, da bi se z njimi dogovoril o metodologiji dela in odprtih vprašanjih. V ta namem so se v teh dneh Člani Skupnega zastopstva že nekajkrat sestali, da bi skupaj izdelali platformo, ki bo služila pri teh pogovorih. Med prioritete, ki so bile iznesene, je ob zahtevi po zakonski normativi postavljena tudi zahteva za ureditev pravnega vprašanja dvojezičnega šolskega središča v Spetru. Alla mostra mercato anche quest'anno in vendita i prodotti della nostra terra M Partono l’Invito a pranzo e le Mostra mercato delle castagne Un autunno da gustare Le specialità gastronomiche delle Valli ojferte da 18 ristoratori Con l’autunno tornano anche due appuntamenti che ormai si possono considerare tradizionali per la Bene-eia: l’iniziativa “Invito a pranzo nelle Valli del Nati-sone” e la “Mostra mercato delle castagne e dei prodotti tipici locali”. La prima manifestazione - organizzata dall’associazione “Invito a pranzo” presieduta da Michela Domeniš - è un appuntamento dedicato agli amanti della buona cucina ma anche a coloro che, attraverso essa, desiderano riscoprire i valori e le tradizioni di un tempo. Quest’anno, da domenica prossima fino all’ultima domenica di novembre, vi partecipano 18 ristoratori che presentano menù con molti dei piatti tipici locali. 1 locali sono grosso modo quelli della passata edizioni, con qualche novità. Il comune più rappresentato è quello di Pulfero, con l’albergo “Al vescovo”, la locanda “Alla trota” di Speco-gnis e le trattorie “Alle grotte” di Antro, “Alla stella al- pina” di Spignon, “Ai buoni amici” di Tarcetta e “All’antica” di Cras. A S. Pietro ci saranno la locanda “Al giardino”, l’albergo “Belvedere”, la trattoria “Alle querce”, mentre a Ponteacco prendono parte all’iniziativa ben due locali, l’osteria “Vera” e l’osteria “Al ritrovo”. A Grimacco l’invito vale per la trattoria “Alla posta” e per quella “Da Silvana”, a Stregna per la trattoria “Sale e pepe” e per l’albergo “Bellavista”, a Savogna per l’albergo “da Oballa”. Infine a Spessa, nel comune di Cividale, avremo la locanda “La tana del formichiere” ed a Torreano la locanda “Da Menie”. I prezzi dei pranzi - per i quali è richiesta la prenotazione - variano dalle 30 alle 38 mila lire a seconda dei locali. Ai clienti i ristoratori offriranno anche quest’anno una “sklieda” o un altro oggetto in ceramica realizzato dalla Cooperativa Lipa. Nella stessa giornata in cui si apre l’“Invito a pranzo”, domenica 6 ottobre, parte presso il centro orto-frutticolo di S. Pietro al Na-tisone la 16a edizione della “Mostra mercato delle castagne e dei prodotti tipici locali”. segue a pagina 4 Si presenta l’associazione Bianchini Sabato 5 ottobre, alle 18, presso la sala consiliare di San Pietro al Na-tisone avrà luogo la presentazione dell’associazione “Don Eugenio Bianchini”. Giorgio Banchig, presidente dell’associazione, parlerà proprio della “Nuova presenza nel panorama della Slavia”. Seguiranno i saluti della autorità e gli interventi di Luciano Chiabu-dini (Don Bianchini, questo sconosciuto conterraneo), di mons. Duilio Corgnali (L’opera sociale ed educativa di don Eugenio Bianchini) e del prefetto Antonio Farrace, direttore dell’Ufficio centrale per i problemi delle zone di confine e delle minoranze. Il processo all’ex presidente delle Autovie Specogna patteggia un anno e 4 mesi Ha scelto la via del patteggiamento Romano Specogna, 67 anni, ex presidente delle “Autovie venete”, nel processo sulle presunte mazzette pagate neU’ambito degli appalti transitati attraverso la società autostradale. Davanti alla procura di Pordenone, la scorsa settimana, Specogna ha definito la sua posizione nell’inchiesta patteggiando la pena di un anno e 4 mesi di reclusione. La pena è stata sospesa. La strada del patteggiamento è stata scelta anche dall’ex direttore della società Sergio Pase e dall’ex vicepresidente Luigi Lo Giudice. Specogna, ex sindaco democristiano di Pulfero, a suo tempo assessore regionale alla ricostruzione, era stato accusato dal Pm di Pordenone Raffaele Tito di a-ver intascato tangenti in cambio di lavoro concesso a diverse aziende. Dopo un periodo di latitanza si era costituito ed aveva quindi usufruito degli arresti domiciliari. 0 hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Četrtek, 3. oktobra 1996 2 Posti di lavoro nell’ex Valmec Insediata una ditta di Tradate Seduta-lampo, quella di lunedì sera, 30 settembre, per la Comunità montana delle Valli del Natisone. L’assemblea e-ra stata indetta dal presidente Giuseppe Marinig per un impegno formale in scadenza, la presa d’atto del permanere degli e-quilibri generali di bilancio e ricognizione sullo stato di attuazione dei programmi dell’ente. Il punto all’ordine del giorno è stato approvato all’unanimità. Marinig ha avuto modo di riferire ai consiglieri come lo stabilimento ex Valmec, nella zona industriale di S. Pietro, abbia ripreso a lavorare grazie ad una ditta di Tradate (Varese), che per ora ha a disposizione una dozzina di operai. L’azienda - impegnata nella lavorazione di ruote, assali e stampe di lamiera - punta alle 40 unità ed è in cerca di tornitori. L’ultima volta che la Valmec, una cooperativa nata dalle ceneri della Danieli, era salita agli o-nori della cronaca era stato nel novembre del 1991. Allora i 23 dipendenti rischiavano il posto di lavoro, ma allo stesso tempo le ordinazioni non mancavano. Scesi in sciopero, i dipendenti si erano trovati spiazzati dal consiglio di amministrazione della cooperativa, che aveva indetto un’assemblea per procedere all’esclusione di nuovi soci. Di fatto gli operai si erano ritrovati senza controparte. Da allora sulle sorti dello stabilimento è sceso il silenzio, fino alle novità di questi giorni. Il presidente Giuseppe Marinig ha anche riferito di una visita di studiosi dell’università di Berlino, avvenuta sabato scorso, 28 settembre, alla Comunità montana con lo scopo di approfondire le tematiche legate alla presenza della minoranza slovena nella Benecia. (m.o.) Docenti universitari a S. Pietro In visita da Berlino Su iniziativa dell’Alef sabato mattina è stato ospite della Comunità montana “Valli del Natisone” un folto gruppo di docenti dell’U-niversità popolare di Berlino. In visita di studio in diverse località italiane, si e-rano prefissati l’obiettivo di approfondire principalmente tre temi, connessi al movimento della resistenza, alla realtà delle comunità e-braiche ed al loro rapporto con i neofascisti di oggi - a questo tema è stato dedicato un incontro con la comunità ebraica di Venezia - ed infine la problematica dei diritti e della tutela della minoranza slovena. Da qui l’incontro di sabato a S. Pietro. A fare gli onori di casa è stato il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig, affiancato da diversi amministratori e sin-daci che in un’ampia e dettagliata relazione ha illustrato la realtà socio-economica, culturale e linguistica della nostra comunità. Il tema ha appassionato gli amici berlinesi che per quasi tre ore, ponendo diversi quesiti, hanno approfondito la realtà della Slavia, la politica dello stato italiano sul tema delle minoranze, ma anche del decentramento e delle autonomie locali, nonché i mutamenti che provocherà l’ingresso della Slovenia nell’Unione europea. Oltre al prof. Marinig sono interventi la prof. Silvana Schiavi Fachin dell’Università di Udine, che è stata interpellata anche per la sua esperienza parlamentare, la prof. Živa Gruden, direttrice del Centro scolastico bilingue, il direttore dell’Alef Gino Dassi. In tutti gli interventi è stata tra l’altro sottolineata la necessità dell’approvazione della legge di tutela per la comunità slovena e per le minoranze linguistiche per evitare che si disperda un patrimonio culturale prezioso che va non solo tutelato ma anche valorizzato e sviluppato - ha detto la prof. Schiavi - ma anche per dare certezza di diritti alle comunità stesse. Lojze Peterle potrjen za predsednika Lojze Peterle je bil na kongresu Slovenskih krščanskih demokratov v Škofji Loki potrjen za predsednika. Njegovo imenovanje je bilo sicer “napovedano”, saj ni imel resnih protikandidatov. Delegati na kongresu pa so na tajnih volitvah zavrnili predlog dosedanjega vodstva stranke, da bi sam predsednik izbiral člane izvršnega odbora. Taksna odločitev kongresa seveda pomeni delna nezaupnica Lojzetu Peterletu, Čeravno je predsednik po glasovanju podčrtal, da gre predvsem za nezaupnico izvršnemu odboru, ki je predlagal spremembo Člena statuta. Dogodek sicer kaže, da znotraj stranke niso uspeli poenotiti gledanj med tremi najpomembnejšimi strujami, levo, srediSCno in desničarsko. K prvi sodijo predvsem demokrSCanski gospodarski krogi z ministroma Jankom Deželakom in Igorjem Umkom ter bivšim tajnikom SKD Edvardom Staničem na Celu. V srediSCni struji, ki je Lojze Peterle najmočnejša v stranki, so ob Peterletu Se kulturni minister Janez Dular, minister za kmetijstvo Jože Osterc, državni sekretar Peter Vencelj, poslanca Izidor Rejc in Nace Polajnar ter bivSi direktor Litostroija Jože Duhovnik. Med krSCanskodemokrat- tj skimi “desničarji” sodita 1 bivši kulturni minister Andrej Capuder in predsednik ljubljanske SKD Boštjan Turk. Rudi Pavšič Prodi: varčevalni manever “je levičarski, a ugaja borzi” Penzioni: Cgilje buj blizu Ce sta že v penzjonu, al pa ga preča zaslužeta, tela novica je za vas. Sindikat od CGIL vam bo od seda napri buj blizu: Ce imata za rešit kake težave, ki se tičejo vas penzjon, na bota mu-orli hodit do Čedada al do Vidma. Lahko se obarneta na sedež podutanskega kamuna v Gorenji Miersi, vsak pe-tak od 10. do 11. ure al pa v Špietar, le na sedež kamuna an le v petak, od 11.30 do 12.30. ure. Ce živta v Idarski dolini puo-deta lahko pa na kamun v Prapotno, vsako sriedo od 11.15 do 12.30. V Cedade ima svoje urade pa Patronat Inca (foro Giulio Cesare, 15), ki je odpart v torak, sriedo an Cetartak zjutra, od 9. do 12. ure . Enega izmed svojih prvih prispevkov sem posvetil izjavi Romana Prodija, da želi biti kakor Robin Hood, ki je grabil bogatim in delil revežem. Izrazil sem nekaj pomislekov ali dvomov, saj ni bilo povsem jasno, kam se bo levosredinska vlada Oljke naslonila. Potem je prišla huda evropska preizkušnja. V Palaci Chigi so računali, računali... in prišli do zaključka, da je nesmiselno varati ljudi. Italijanske proračunske bolezni ni mogoče zdraviti s toplimi obliži. Je kakor, Ce bi zdravili pljuCnico s kamilicami. Potreben je bil drastičen udarec po proračunski razsipnosti države. Prodi je imel pred seboj razpotje. Ali po starem receptu gre tja, kjer je veC lju- di, torej odere revnejše (a številčno možicnejše) sloje, ali pa poiSCe veCji kup, kjer je bogastvo in popraska. Konzervativni krogi, doma in na tujem, so ga silili: udari po starem, klesti upokojence, saj bodo kmalu umrli. ObdavCuj bolnike, da bodo placali samoprispevek (ticket) na posteljo v bolnišnici. Na Prodija so pritisnile evropske vlade, ki so to politiko udrihanja po revnejših slojih dosledno uresničevale vsa ta leta. Prisegali so na tržno svobodo, kar je zanje pomenilo, da si moral tudi zdravje in druge socialne usluge kupiti, kakor blago. Bolj kot strogi kriterji iz Maastrichta jih je skrbelo, da bi v Evropi ne bilo države, ki bi delavcem, upokojencem in brezposelnim nudila zgled, da je vendar mo-goCe Sparati drugaCe, na koži bogatih. No, Prodi se na ta slabi evropski zgled ni oziral. Med varljivo podporo raznih Kol hov, Aznarjev in Chiracov je izbral raje podporo levice, komunistov in sindikatov. Novi varčevalni manever je “levičarski, a ugaja borzi”, je poudaril Prodi. Ki ve, da je njegova vlada sedaj trdnejša kot kdajkoli prej. Ce bodo po novem letu vanjo ustopili tudi Bertinottijevi komunisti, pa sploh. Stojan Spetič Umrl je akademik Trstenjak V Ljubljani je v 90. letu starosti, po krajši bolezni, umrl slovenski psiholog, redni Clan Slovenske akade^ Ul mije znanosti in umetnosti, ' katoliški duhovnik, profesor za filozofijo in psihologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, dr. Anton Trstenjak. V slovenskem in mednarodnem prostoru je bil dr. j Trstenjak poznan predvsem zaradi svojih psiholoških študijev. Napisal je veC kot 50 knjig, med katerimi so najpomembnejše “Psihologija dela”, “Psihologija umetniškega ustvarjanja”, j “Oris sodobne psihologije”, “Človek in barve”, “Psihologija ustvarjalnosti” ter “Misli o slovenskem Človeku”. Pogreb pokojnika bo jutri v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V Bovcu urbanistično-arhitekturni natečaj Kaj bo v vojašnici? Pet uglednih slovenskih arhitektov je sedaj na delu in snuje arhitektumo-urbanistično podobo za nekdanjo vojašnico v Bovcu in njeno okolico. Naj povemo, da gre za veliko površino, saj je sam kompleks vojašnice velik 21.500 kvadratnih metrov. Zelja je, da bi našli najboljšo rešitev, ki naj bi prispevala k turističnemu razvoju Bovca zato, naj bi šlo za igradnjo naselja za turiste. Predvidevajo investicijo v višini 3,5 milijona nemških mark. NateCaj se bo zaključil 14. oktobra. In maternità per due anni? A Maribor si sono svolte le premiazioni per Miss Slovenia 1996. La vincitrice è Alenka Vindiš di Ptuj che parteciperà a Miss Mondo il 23 novembre a Bangalore in India Regionalisti e Forum In previsione delle prossime elezioni parlamentari del 10 novembre la federazione dei partiti regionalisti con a capo la “Zveza za Primorsko” (Lega per il Litorale) ha deciso di presentarsi assieme al Forum sloveno di Ljerka Bizilj. Costituito di recente da due ex parlamentari del partito liberlademocratico, quest’ultimo, nel timore di non raggiungere la soglia del 3,5 per cento dei voti, limite ne- cessario per entrare in parlamento, ha trovato nei partiti regionalisti l’alleato più disponibile al dialogo. Tagliare i salari Fa molto discutere la proposta del vertice della Camera dell’economia slovena, sostenuta anche dall’Associazione dei datori di lavoro, di diminuire i salari (in media 700 mila lire al mese) ed in particolare di tagliare drasticamente gli indennizzi di anzianità, ferie, trasporti e pasti. Secondo il presidente della Camera dell’economia, Jožko Cuk, il costo della manodopera è divenuto insostenibile e incide in modo gravoso nella concorrenzialità dei prodotti sloveni sul mercato intemazionale. Secondo i sindacati, invece, si tratterebbe di una proposta immorale ed inaccettabile. Mamme a casa La DC slovena propone di raddoppiare il periodo di maternità e di portarlo da 12 a 24 mesi. La proposta democristiana, però, non ha incontrato i favori degli altri partiti che si sono detti contrari al prolungamento del periodo post-parto. Contrarie anche le organizzazioni femminili slovene che sostengono come un così prolungato periodo di tempo lontano dal posto di lavoro significherebbe compromettere la posizione sociale delle donne-madri. Parve štupienje zakona za Furlane Observatorji an komisija za jezik so začel njih dielo ~— Kultura --------—— Ogni sabato alle 12 uno spazio dedicato alla Val Resia Te rozajanski glas un “coro” di voci Sabato prossimo, 5 ottobre alle ore 12 riprenderà la serie di trasmissioni per la Val Resia “Te rozajanski glas” che verrà trasmessa dalla sede regionale della Rai di Trieste (ra-io Trst A) ogni sabato fino a tutto il mese di giugno del prossimo anno. Quest’anno, come già ricordato a suo tempo anche dalle pagine di questo giornale, la trasmissione non si è interrotta durante i tre mesi estivi, come succedeva negli anni passati. Infatti ogni sabato alla stessa ora sono andate in onda delle trasmissioni che hanno riproposto gli argomenti più interessanti trattati durante tutto l’anno con naturalmente altre rubriche, canti e musiche. Da vari commenti che si è avuto modo di sentire nei lesi estivi, questo primo esperimento è stato molto apprezzato dagli ascoltatori, molti dei quali hanno a-vuto modo di sentire per la prima volta la trasmissione la quale ovviamente non raggiunge le grandi città i-laliane e straniere dove molti resiani risiedono sta- bilmente e che nel periodo estivo rientrano in valle per le ferie. Il gruppo che ha portato avanti l’organizzazione delle trasmissioni in questi anni si è ormai consolidato anche se le porte sono sempre aperte per “nuove voci”. Ci saranno quindi Luigi Paletti e Silvana Paletti da Prato, Nevio Madotto e Dino Valente da Oseacco, Catia e Sandro Quaglia, Francheschino Buttolo, la piccola Alessandra Brida e Luigia Negro da Stolvizza. Gli argomenti trattati in “Te rozajanski glas” spa-zieranno un po’ su tutto quello che può interessare gli ascoltatori: argomenti di intersse generale, economico, culturale, notizie su fatti ed avvenimenti, musica e canti popolari, nonché piccole storie e canzoni. Un buon ascolto quindi a tutti i resiani che ci seguono non solo in valle ma anche in località più lontane ed anche a molti nostri fedeli ascoltatori da Trieste e Gorizia. L.N. Una parte della “squadra” di “Te roazjanski glas” in una foto d’archivio Razpis nagrade TonCič Slovenski visokošolski sklad Sergij TonCiC v Trstu obnavlja letno nagrado, ki ima namen vzpodbuditi slovenske univerzitetne studente iz F-JK k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku 2 milijona lir, je namenjena diplomski študij s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 NSK v Trstu. Prejeta dela bo o-bravnavala komisija, ki ji predseduje Pavle Merkù. ARCI in ZSKD v Trstu o ženski ustvarjalnosti Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev in združenja ARCI ter tržaškega Študentskega doma bo v Trstu zanimiva razstava posvečena ženski likovni umetnosti “Sistemi femminili”. Pravzaprav gre za tri razstave oziroma razstavo v treh delih, saj bo Zenska ustvarjalnost istočasno na ogledu v Študentskem domu, v Tržaški knjigami in v Starinarni de Zucco. Tako izbiro je narekoval velik Uspeh pobude, bilo je namreč zelo visoko Število prijavljenih in predvsem volja zaobjeti večji del Trsta in z njim tako italijanske kot slovenske sredine. Naj povemo, da 9a pobudi sodeluje tudi Claudia Raza. Razstave, ki jih bodo odprli v soboto 5. °ktobra in bodo na ogled do 19. oktobra, 'majo pokroviteljstvo Dežele, Pokrajine in Občine Trst ter komisije za enake možnosti. Ob razstavi pa je v programu cela vrsta Pobud od predavanj do koncertov in sodobnega plesa. V sklopu prireditev bo tudi izpostavljen lik Tine Modotti. Razpis nagrade Tončič Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado, ki ima namen vzpodbuditi slovenske univerzitetne studente iz F-JK k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku 2 milijona lir, je namenjena diplomski študij s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 NSK v Trstu. Prejeta dela bo o-bravnavala komisija, ki ji predseduje Pavle Merkù. Pozitivne in skrbi na skupščini Narodna in študijska knjižnica v Trstu (ob njej še povezana Ljudska knjižnica Da-mira Feigla v Gorici) odigrava izredno pomembno vlogo v okviru slovenske narodnostne skupnosti v naši Deželi in še posebej med mlajšimi generacijami. Zaradi tega je nujno, da se za to vseza-mejsko kulturno ustanovo dobijo ustrezne rešitve, ki naj bi jo pripeljale iz sedanjih finančnih težav. Tako je bilo podčrtano na občnem zboru NSK, ki je bil prejšnji ponedeljek v Trstu. Na skupščini je bilo pozitivno ocenjeno dosedanje delo, obenem so bile nakazane skrbi zaradi pomanjkanja primernih prostorov, še posebno kar zadeva čitalnico za študirajočo mladino. Po poročilih predsednika Jožeta Pirjevca, ravnatelja Milana Pahorja in blagajnika Su-adama Kapiča, so izvolili devetčlanski upravni odbor, v katerem bo videmsko pokrajino zastopal prof. Viljem Cemo, za članico nadzornega odbora pa je bila imenovana Živa Gruden. Ima datum 22. marca lietos, šele v telili zadnjih dneh pa se je buj konkretno zganu an začenja s svojim dielom. Guor-mo o zakonu, ki ga je Dežela Furlanija-Juljiska krajina sparjela za obvarvat furlanski jezik an kulturo. Namien zakona ni samuo daržat živ jezik pač pa tudi mu zagotoviti an pripraviti vse možnosti za de bo “rasu” an se šieru naprej. Za tuole uresničiti pa imajoparbližno 1 milijardo an 400 milijonu za lieto 1996 an v telem lietu muo- rajo biti arzpartjeni med društvi an skupinami, ki so njih prošnje še napravli. Vemo, de ni bla pot od telega zakona lahka, saj so ga že par parvi štupienji ustavli v Rimu an ga nazaj pošljali v Tarst, za de ga popravijo. V resnici pa je Rim s težavo spustu Deželi kompetence na telem polju. Na koncu pa je le šlo. Je trieba pa poviedati jasno tudi, de so an cajti deželne burokracije počasni, za ne reč strašni an že mimo vsake mie-re. Pomislita, de šele kak dan od tiega je Dežela imenovala svoja dva zastopnika v tisto pomembno teluo, ki je motor vsega zakona, v Deželni Observatorji za furlanski jezik an kulturo an v katerem je tudi prof. Silvana Schiavi Fachin. Za deželo bota diela-la v Observatorju Adriano Ceschia, ki izhaja iz Furlanskega gibanja an Donato Toffoli, ki je povezan z radio Onde furlane an z vsemi avangardnimi kulturnimi iniciativami mladih zavednih Furlanov. Zda lahko začnejo pregledovat projekte an prošnje an zbrati tiste, ki so vri-edne podpuore. Je pa še drug nemajhan problem s tem povezan. Ključno vprašanje, ki se vli-eče že lieta an lieta med Furlani, je vprašnje pisave, enotne pisave, ki naj bo vajala za vse. Zakon 15 za Furlane predvideva tudi komisijo treh članov, specialistov, ki muorajo poviedat zadnjo, dokončno besiedo o telem vprašanju. Tudi tala komisija je bla kumi imenovana an CAMPEGUO (comune di FAEDIS) formalno ustanovljena šele v pandiejak 30. setemberja, do 10. novemberja pa bo muor-la publikat nje poročilo o uradni pisavi furlanščine. Očitno je, da je bluo zamujenega dosti, previč cajta. Na vsako vižo sada so na njih mestu tala dva organizma an zakon začne funkcionirati. Narbuj težkuo an odgovorno dielo pa ima v telem momentu Observatorji, ki v kratkem cajtu muora preveriti kvaliteto prošenj an projektov an zbrat tiste, ki so vriedni, ki ne samuo formalistično pač pa v resnici slu- zijo namenu zakona. Tistim, ki so ga pisal se jim ni zdielo zadost obdaržat furlanšči-no.Želijo tdu uveljaviti an razviti furlanski jezik takuo, de bo funkcionalen an ade-gvaten za vse aspekte modernega življenja an naj bo jezik socialne komunikacije. Takuo ali drugače pa Furlani imajo svoj zakon, ki bo zaparu dolgoletne, an včasih tudi sterilne polemike o pisavi an jim bo puno pomagu obdaržat an oživiet njih identiteto. Zatuo se veselimo z njimi. Kada bomo imiel svoj zakon pa mi?(jn) Sabato 12 ottobre la 2- serata di “Fino a che mi dolgono gli occhi” Rassegna di video a Topolò: esperienze e sperimentazione Si terrà sabato 12 ottobre, a partire dalle ore 18.30, l’attesa seconda serata di “Fino a che mi dolgono gli occhi”, rassegna di video e-seguiti da artisti di importanza internazionale e proiettati nel paese di Topolò. Quattro grandi schermi e un televisore permetteranno di seguire le opere di Bill Viola, Cesare Viel, Pierre Huyghe, Carlo Guaita, Pe-dro Riz A’Porta, Bernard Rudiger, Fabio Cresci, Mauro Manenti, Èva Marisaldi, Luisa Lambri, Maurizio Nannucci, Grazia Tode- ri; di questi ultimi saranno disponibili opere fotografiche in diapositive proiettate sui muri di Topolò. Molto atteso è altresì il video di Carlo Delved dedicato al paese e girato durante la recente ultima edizione della “Postaja”. Il lavoro verrà proposto per la prima volta ad un pubblico durante la serata di sabato. La prima parte del progetto “Fino a che mi dolgono gli occhi” ottenne, era la sera del 3 a-gosto, uno straordinario successo. Sarà interessante constatare l’impatto della seconda “tranche” di video in una Topolò autunnale, silenziosa, in un’atmosfera completamente diversa da quella del festival estivo. La “Stazione” è di fatto aperta anche durante l’anno, ci dice il direttore artistico Moreno Miorelli, soprattutto quest’anno avremo interventi nel cuore dell’inverno; interventi discreti, quasi segreti, nei boschi che circondano Topolò. A luglio ne potremo vedere la documentazione; sempre più “e-sperienze” dunque e sempre meno “mostra d’arte”. Libera da problemi di “incasso” “Postaja Topolove” può permettersi una grande libertà di sperimentazione, libertà che le è valsa l’epiteto di “luogo di culto” affibbiatole in un servizio estivo dai redattori di radio Popolare. Appuntamento quindi a Topolò, sabato 12 ottobre, alle ore 18.30. Il progetto è firmato da Giuseppe De Cesco, Paolo Comuzzi, Leonardo Gementi, Sergio Risaliti e Moreno Miorelli, con la collaborazione di Debora Vogrig. Četrtek, 3. oktobra 1996 4 Digos: indagini sui retroscena nella Benecia Nelle nostre valli, forse, le cose stanno veramente cambiando e si è intrapresa la giusta strada per arrivare alla verità. La magistratura, per la prima volta, ha infatti aperto un’inchiesta ed indaga su quei gruppi che da cinquant’anni hanno cercato di screditare ed intimorire tutti coloro che nelle Valli del Natisone, e nelle altre zone in cui vive la nostra comunità, operavano a difesa dell’identità slovena. E’ inutile ricordare tutti i fatti e gli episodi di cui è ricca la nostra storia nel dopoguerra. Li conosciamo tutti e tutti sanno di cosa stiamo parlando. Siamo stati tra i primi a denunciarli e a chidere che sia fatta giustizia. Sino ad ora non siamo stati mai ascoltati, anzi, molte volte siamo stati tacciati di vittimismo cronico. Ora, però, non siamo i soli a chiedere che sia fatta luce e che vengano scoperti gli autori ed i registi che da troppo tempo operavano impuniti. I funzionari della Digos di Udine, la sezione politica della Questura, lunedì mattina hanno per più ore sentito don Natalino Zuanella, parroco di Tercimonte. Su delega del sostituto procuratore della Repubblica, infatti, svolgono le indagini per arrivare ai gruppi d’ispirazione nazionalista che in tutti questi anni hanno minacciato e screditato i sacerdoti sloveni (in questo caso don Zuanella e mons. Guion) ed altri rappresentanti della comunità slovena della provincia di Udine. L’inchiesta nasce dalla archiviazione della procura di Venezia che aveva rice- Un autun tutto da gustare dalla prima pagina La manifestazione é realizzata dalla Nuova Apo -società nata lo scorso marzo dalle ceneri dell’Associazione produttori orto-frutticoli - in collaborazione con la Comunità montana ed il Comune di S. Pietro. Dalle 9 alle 19 di ogni domenica del mese si potranno acquistare e gustare castagne, mele, miele, funghi ed altri prodotti tipici locali. Non mancheranno anche quest’anno, oltre ai chioschi, alcuni momenti di musica ed allegria. Tra le iniziative anche un convegno che si dovrebbe tenere sabato 26 ottobre (la data è però da confermare) nella sala consiliare di S. Pietro. Il tema sarà la melicoltura quindici anni dopo le prime esperienze nelle Valli del Natisone. vuto l’esposto-denuncia di don Zuanella e Guion per la perquisizione, effettuata dai carabinieri nella chiesetta di Montemaggiore in cui, su segnalazione anonima, avrebbero dovuto trovare armi, appartenenti alla cosidetta “gladio rossa”. Durante il colloquio con il procuratore di Venezia don Natalino Zuanella aveva spiegato che la perquisizione dei carabinieri doveva essere inquadrata in una serie di intimidazioni, provocazioni e criminalizzazioni che si sono succedute negli ultimi decenni nei confronti di alcuni rappresentanti della comunità slovena, ed in particolare nei confronti di alcuni sacerdoti sloveni. Da qui la decisione del giudice veneziano di segnalare il caso alla magistratura competente di Udine (al sostituto procuratore del tribunale Luigi Leghissa) che ha incaricato la Digos di indagare in base alle affermazione del sacerdote sloveno. (r.p.) V Zabnicah je bil pogreb Salvatoreja Venosija Zadnje slovo V kratkem bo v Naborjetu spominski večer Prejšnjo sredo smo se v Zabnicah zadnjič poslovili od družbeno-kulturnega delavca iz Kanalske doline Salvatoreja Venosija, ki je nepričakovano umrl v jeseniški bolnišnici ob postelji svoje ljubljene hčerke. Njegov odhod je vsekakor pustil med Slovenci te najsevernejše doline veliko praznino, saj je bil Venosi prisoten in aktiven pri marsikateri pobudi, ki se je u-resničila v teh krajih. Na njegov pogreb je prišlo veliko domačinov, prijateljev, znancev in sodelavcev iz celega zamejstva, iz Slovenije in avstrijske Koroške, da bi se poslovili od človeka, ki se je razdal za slovenstvo v Kanalski dolini. Med slovensko mašo, ki so jo darovali duhovniki s tromeje, je prišla do izraza pokojnikova dobrota ovita v trdo z-načajsko lupino, ki ga je včasih pokazala drugačnega, kot je v resnici bil. Rudi Bartaloth je v imenu Slorija in kulturnih društev Kanalske doline iz- Salvatore Venosi postavil bogatost Venosije-vega dela, ki je bilo u-smerjeno predvsem v u-veljavljanju slovenskega č-loveka in njegove organiziranosti v tem predelu zamejstva. To je delal kot kulturni delavec v društvu Planika, kot raziskovalec Slorija, kot organizator glasbene kulture v šoli Tomaža Holmarja ter kot publicist. Njegov osnovni življen-ski smisel, kot je podčrtal pokojnikov prijatelj Rafko Dolhar (SSk), je bila skrb za slovenski jezik, da bi rodovitno rastel in se razvijal na trdi narodni njivi Kanalske doline. Dušan Udovič (Skgz) je izpostavil Veno-sijeve zasluge v vsesplošnem razvoju te doline in se vprašal, če je ostalo zamejstvo vedno razumelo in bilo pripravljeno pomagati k-licem v sili, ki so prihajali s tromeje. Pokojniku v slovo so na pogrebni svečanosti spregovorili še konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, predstavnik vladnega urada za Slovence po svetu Rudi Merljak ter predstavnik koroške Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Kulturna društva iz Kanalske doline bodo v petek, 11. ali 18. oktobra, pripravila v Naborjetu spominski večer, (r.p.) Trdno gospodarstvo za uspešno manjšino Slovensko deželno gospodarsko združenje -URES se pripravlja na slovesno proslavo svoje 50-le-tnice, torej 50 let organiziranega slovenskega gospodarstva v naši deželi, kjer se je v zadnjih letih aktivno vključila tudi gospodarska stvarnost Slovencev iz videmske pokrajine. Proslava bo 25. oktobra v Trstu in bo dobra priložnost za oceno prehojene poti in predvsem načrtovanja naslednjih korakov. V ponedeljek zvečer pa je bil na Opčinah občni zbor SDGZ. Po novem statutu, ki je bil sprejet lani se namreč občni zbor mora odvijati vsako leto, na njem pa mora bit sprejet finančni obračun in predračun, vsebinske, politične usmeritve pa jih organizacija sprejema na kongresu, ki poteka vsaka tri leta. Poročilo je na ponedeljkovem občnem zboru dal v imenu predsedstva Marino Košuta, predsednik Boris Siega kot je znano je bil namreč odstopil spomladi, ko je prevzel odgovorno funkcijo predsednika upravnega odbora Tržaške kreditne banke. Občni zbor se je svojemu bivšemu predsedniku toplo zahvalil za velik prispevek, ki gaje dal ravoju in uveljavljanju organizacije. Bistvo poročila Marina Košute je bilo v potrdilu usmeritve SDGZ, v njenih prizadevanjih za prihodnost naše narodnostne skupnosti v spremenjenih družbenih in ekonomskih razmerah, ob prepričanju, da je bistvenega pomena lastna gospodarska osnova, ki jo je treba utrjevati in ravijati. Poročilo o delovanju podjetja Servis, ki deluje v okviru Združenja, je podal direktor Vojko Kocjančič, medtem ko je Marino Peče-nik podal poročilo nadzornega odbora. Prenovljeni so bili tudi organi Slovenskega deželnega gospodarskega z-druženja. Član predsedstva je avtomatično, kot predsednik videmske SDGZ, Igor Cont, Fabio Bonini je bil izvoljen pa v nadzorni odbor. Benzina scontata, sì della Regione Martedì il Consiglio regionale ha dato via libera al provvedimento sulla benzina agevolata. Con esso dal ls gennaio 1997 verrà introdotta la benzina agevolata su tutto il territorio regionale, con una riduzione del prezzo che dovrebbe andare dalle 800 lire al litro per le zone di confine alle 100 lire per quelle più distanti dalia Slovenia. Le fasce territoriali, con i rispettivi prezzi, verranno decise dalla Giunta regionale. La legge ha avuto un iter sofferto ed anche al momento dell’approvazione si sono sentiti malumori all’interno del Consiglio. La maggioranza ha dato voto favorevole, pur ammettendo che il provvedimento rappresenta un’incognita per il bilancio regionale. L’opposizione si è astenuta, ma non in modo compatto visto che hanno votato contro i Verdi (per timori legati all’impatto ambientale) ed il consigliere del Ppi Martini, deluso dalle mancate agevolazioni per le zone montane. Rimane ora da vedere quale sarà il commento dell’Unione europea a questa decisione e come reagirà la Slovenia ad un provvedimento che di certo penalizzerà i suoi distributori. Deželna večina še drži Deželni svet je na svoji zadnji seji odobril zakon, ki v vsej naši deželi zagotavlja nakup bencina po znižani ceni. Naši kraji bodo razdeljeni v različna območja (fascie), odvisno od oddaljenosti od meje, in na podagi teh geografskih razdelitev se bo določala cena bencina. V tem času pa med političnimi strankami na Deželi teče razprava o umestnosti ohranitve zdajšnje večine, potem ko so se najvidnejši ligaški predstavniki deželne vlade s predsednikom Ce-cottijem na čelu udeležili Bossijeve secesijske mani- festacije v Benetkah. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, kaže, da so predstavniki Severne lige potrdili programski dogovor z DSL, Ljudsko stranko, socialisti in zelenimi, ki se zavzema za federalistični preustroj države. Ce je tako, potem lahko rečemo, da do krize v deželni večini ne bo. Sicer o tem bo tekla razprava še v naslednjih dneh med partnerji večine. Možnost, da bi prišlo do drugačne deželne večine, ki so jo nekateri napovedovali, očitno ne obstaja. Kar zadeva deželni za- kon o znižani ceni bencina, obstaja možnost, da bo stopil v veljavo že 1. januarja. Najnižja cena bo veljala za prebivalce, ki živijo vzdolž državne meje (cela Benečija). Ti bodo plačali bencin po isti ceni, kot ga plačujejo v Sloveniji. Ob tem velja dodati, da bodo prebivalci obmejnih con ohranili zdajšnje bone proste cone, s katerimi je moč kupiti bencin po skoraj polovični ceni. Ko bodo uporabili bone, pa bodo bencin plačevali po ceni, ki je danes v veljavi v Sloveniji (nekaj več od 1.000 lir). Zapustu nas je famošter Venuti V petak 27. septembra se je v špietarski farni ci-erkvi zbralo puno ljudi, puno duhovniku ne sa-muo iz naših dolin, z videmskim nadškofom Alfredom Battistijem na čelu. Paršli so za pozdraviti zadnji krat dolgoletnega špietarskega famoštra an dekana Nediških dolin Francesca Venuti. Šu je iz telega sveta v torak 24. sepetembra, ko je imeu je 87 liet. Doma iz vasi Valle di Reana del Rojale, msgr. Venuti je biu posvečen za mašnika lieta 1934 an že tiste lieto so ga pošljal v Spietar, kjer je živeu an dielu do zadnjega dne, ci-elih 62 liet, čeglih je biu zadnje cajte v pokoju v rikoverje. Tisti, ki ga je poznu lahko povie, deje biu mož močnega karakterja, ki je v pustu močan slied za sa' bo. Biu je protagonist v lokalnem življenju. Ni biu samuo duhovnik, biu je tudi zlo aktiven v socialnem, športnem an političnem življenju. Mimo pastoralnega diela je biu tudi tisti, ki je deu na nuoge lokalno nogometno ekipo, sedanjo Valnatisone, an takuo je združevau okuo-le sebe mladino; biu je direktor an profesor v profesionalnem institutu; biu je direktor doma za ostarele, rikoverja. Imeu je svojo nemajhano miesto tudi v krajevnem administrativnem an političnem ™ življenju. Pravijo, de v parvih cajtih ko je paršu v naše doline ni biu naspruoten našemu jeziku an kulturi, de pa po hudem napadu nacionalistov, združenih v “comitato per la difesa della religione e della patria” se je “spreobarnu”. V resnici je trieba reč, de je lieta an lieta biu pruoti priznanju slovenske identitete naših ljudi an tudi tuole je pustilo močan slied tudi v samem špietar-skem cerkvenem življenju. Sloveno a S. Pietro Parte il Sta per riprendere a S. Pietro al Natisone il corso di lingua slovena per adulti. Come negli anni precedenti verrà tenuto dal prof. Jožek Štucin. L’istituto per l’istruzione slovena che promuove l’iniziativa, informa che martedì 8 ottobre alle ore 18.30 presso il Centro scolastico bilingue si terrà un incontro per definire l’orario del corso stesso. Per ulteriori infoma-zioni tel. al 727490. rave... Vsi na VartaCo! V nediejo 13. otuberja na stuojta iti ankamar, pridita pa vsi na VartaCo, kjer Pro loco iz Sauodnje je organizala Bumjak. Na vesta, kje je Vartača? Nie težkuo uSafat: je an liep prestor na pot, ki peje iz Sauodnje na Matajur an je pru na križišču (incrocio) za iti na Tarčmun. Puobje an možje od Pro loco so že Sli Cedit staže, ki pejejo od VartaCe do Velike jame an do jame Mala peč (kjer, so nam jal, se šele skrivajo Krivapete!) an nazaj, sa’ v programu je tudi an ekološki pohod (passeggiata ecologica), ki se zaCne pru ob 10. uri. O pu-dan bo pastaSuta za vse an kostanj, točil bojo te nove vino, ponujal vam bojo torte, ki jih speCejo žene an čece tam doma, pa ne samuo... Na stuojta parmanjkat! S telo iniciativo se novopečena sauonjska Pro-loco predstavi, preženta vsiem nam. Do seda je parpoma-gala drugim skupinam, ki so kiek organizale, kot Planinski družini Benečije, za napravit srečanje v Mata-juru za Svet Louranac, zatuo bi bluo pru, de bi parslo na Burnjak puno judi, za ji dat kuražo za iti napri po pot, ki so jo zbral. Ce domaCa pro-loco bo dobro die-lala, zaslužejo kiek vsi tisti, ki žive v sauonjskem ka-munu, sa’ z iniciativami, ki jih bo napravjala bo gledala oživiet vasi an pamest kiek novega v vsakdanje življenje. Četrtek, 3. oktobra 1996 Giovanin diela za zidarja že puno liet an, sevieda, z njega mistierjam muora imi-et tudi njega vsakdanje navade. Ustane kadar v turine vaške cierkve tuCe Sesto uro, o Sesti an pu njega mlada Zena Milica mu naprave fruostih an južno tu Sporto za nest za sabo, o sedmi se usedne na njega motorin, ki ga peje na dielo za osmo uro. O peti popudan, kadar genja dielat, gre ku vsi zidarji an vsi drugi dieluc, tu ostarijo za vrieC an trešjet al ’no briskolo, za udobit al zgubit pu litra merlota. Glih kar tuCe sedmo uro, se parkaže na vrata od njega duoma. Zena Milica an sin Perinac lepuo poznajo njega navade, takuo de tudi oni imajo njih, ker so Sigurni, de Gio-vanina ga ni nikdar doma pred sedmo uro: otrok gre norCavat dol po vasi, pa žena Milica... norCava tan doma z nje parjateljam! An dan se je liu taj-San daž, ku iz Škafa, de imprežar je muoru poSjat damu vse dielu-ce že o štierih popudan takuo, de Giovanin se j’ parkazu pred hiso že o peti uri, tudi zaki, ob tisti uri, ni usafu Se obednega v oštariji za vrieC tresiet al briskulo an udobit al zgubit pu litra merlota. Kadar žena Milica je Cula zašumiet dol pred hiso Giovaninu motorin, je hitro pokrila z arjuho nje pa-rjatelja an ga skrila tu armaron. Perinac, ki zavojo tistega velikega daža je ostu doma, ker ni mu iti norCinat po vasi, ku j’ zagledu oCeta Giovanina mu j’ leteu pruot vas prestrašen an zaueku: - Tata, tata, letite naglo gu kambro, tu armarone se skriva ’no strašilo! Giovanin, tudi nomalo prestrašen, je leteu hitro gu kambro, odparu na žlah armaron an zagledu, de tu piCu se j’ tiSCu an velik, moCan mladenC slieCen do nazega an pokrit z bielo arjuho! Z očmi uoz glave je nicku popadu tisto arjuho, jo vargu na tla an zaueku tu prestrašenega mladenCa: - Spot naj te je! Ka’ niemaš nic buojSega za dielat, ku hodit strašit mojga sina Pe- V Topoluovem v obiemu družine an vasnianu Žalika Bajentova je dopunla 90 liet Luja so tudi lietos v Topoluovem imiel senjam ci-eu miesac: niesta bla samuo vaški senjam an Postaja Topoluove, biu je tudi 90. rojstni dan Žalike Gari-up - Bajentove družine. Dopunla jih je 27. luja. Je težkuo viervat, de jih ima devetdeset, kenè? Pogledi-ta, kuo se dobro darži! Tisti dan so se okuole nje zbrali sinuovi, navuodi an vsa žlahta. Nieso par-manjkal vasnjani, ki so jo an jo šele Stimajo, spoštujejo, kot adno zlo pridno an dielovno ženo. Nona Zalica je nimar ži-viela v Topoluovem an vsi vasnjani morejo pričat, ka-kuo zna dielat vsega: pridna je bla v gruntu, pa tudi kar je parjela v ruoke špice an zaCela plest al dielat na uncinet, al pa kar je šivala al kuhala. Bla je pridna mama an meStra za nje Ce-Ce, sa’ tisti, ki jih poznajo pravejo, de so ku mama. Nomalo liet od tega je Žalika šla živet h hCeri Aniti v Mestre, pa se pogo-stu vraCa v Topoluove, posebno za nje rojstni dan, kjer more objet an se pogu-arit z vasnjanom, ki jo nieso nikdar pozabil. Vsi se troštajo, an ji žele, de bi se vraCala še buj pogostu v nje rojstno vas an de bojo vsi kupe uzdigo-val kozarce na nje zdravje še puno liet, medtem ko ona bo pihala na sveCice, na kandelce na torti. Tudi v Tonhovi družin v Jagnjedu so praznoval V cierkviri Landarske jame ku petandvajst liet od tegà Lina Dorbolò an Claudio Gre goli sta par šla taz Milana za tel praznik Pridi na te “Hitita partisnit na baton, de potlè snemo dobro torto!” 75 liet je napisano na torti, ki so jo napravli 5. vošta lietos v Tonhovi družini v Jagnjedu za praznovat rojstni dan mame, none an bižnone Adeline. Adelina je po prejmku Crisetig, rodila se je Gor na vratacah, ki je adna hiša blizu Varha, v srienjskim kamune. Kar se je oženila je šla za neviesto v Ja-gnjed. Adelina ima dvie hCere: Jolando, ki živi ta par nji, an Ado, ki je pa v Angliji, Inghilter. Jolanda an Ada so ji šenkale štier navuode, ta parva dvie CeCe, ki se kličejo Tea an Carmen; ta druga pa adno CeCo, Nadja, an adnega puoba, Amir. Adelina pa je ratala tudi bižnona an za tuole se muore zahvalit Tei, ki ji je šenkala pranavuodo Gjado, Carmen, pa pranavuoda, ki se klice Elia. An pru ona dva ji sede v naruoCju na fotografiji, ki jo videta tle na varh. Adelina, vaSa družina vam je uošCila vse narbuoj-še že tisti dan, ki sta vsi kupe praznoval vaš 75. rojstni dan. Seda vam ponovijo uošCila pa na Novim Matajurju. Tudi mi vam želmo, de bi uživala še puno puno liet vse dobre, ki vam je Buog dau. Se ’no rieC muormo napisat: tel miesac mož od Ade, Bassam, dopune petdeset liet življenja. Za telo lepo parložnost naj mu pri- “Recita nam, de smo barki, sa’ tudi mi dva srna paršla štupienjo za štupie-njo do varha... an ne samuo do varha štengi, ki pejejo v Landarsko jamo, paC pa tudi do varha 25 liet poroke!” Takuo nam pravejo Lina Dorbolò, doma iz Ofjana (Podboniesac) an nje mož Ignazio Gregoli, buj poznan kot Claudio. Lina an Claudio živta v Vi-mercate (Milano), pa se pogostu vračata v Ofjan, kjer imajo hišo an pru v te-li vasi sta miesca vošta praznovala z žlahto an s parjatelji njih srebamo poroko. Pruzapru kar sta se oženila lieta 1971 je bluo na 25. setemberja, nic slavega pa, Ce so praznoval an miesac pred cajtam. Tisti, ki so bli na fešti jim nieso za-mierli! Pred fešto pa so šli h maš v Landarsko jamo, kjer sta se oženila 25 liet od tega an še ankrat sta ponovila njih ja. Sin Stefano an vsi tisti, ki jih imajo radi, jim žele Se puno puno liet skupnega življenja... an na kor Čakat drugih 25 liet (kar bo zlata poroka) za narest tako fe-Sto, lahko naj jo narde že druge lieto! “Siamo proprio bravi! Ce l’abbiamo fatta ad arrivare fino in cima... e non solo alla scalinata che porta alla grotta di Antro, ma anche a raggiungere i 25 anni di matrimonio!” E così, nel mese di agosto, Lina Dorbolò di Pegliano e I-gnazio Gregoli, più conosciuto come Claudio, hanno festeggiato assieme a parenti ed amici le nozze d’argento. A dire il vero la fatidica data cadeva il 25 settembre, ma nessuno ha avuto da ridire, se la festa è stata anticipata! Rina e Claudio vivono a Vimercate (Milano), spesso e volentieri tornano a Pegliano, dove hanno una casa. E proprio qui hanno festeggiato assieme a parenti ed amici, dopo essere stati a messa nella cappella della grotta di San Giovanni d’Antro dove 25 anni fa hanno detto il loro “si”. Il figlio Stefano e tutti quelli che vogliono loro bene rinnovano gli auguri di tanti anni di felicità... e non serve aspettare altri 25 anni (nozze d’oro) per fare festa. Per non perdere la mano, è meglio farla ogni anno, non credete?! Planinska družina Benečije je odprla svojo jesensko sezono delovanja s tečajem predsmuCarske telovadbe, ki je kot prejšnja leta v telovadnici srednje šole v Spetru. TeCaj, ki se je zaCel v torek 1. oktobra, bo dva- krat tedensko in sicer v torek od 19.30. do 21. ure, v Četrtek od 19. do 20.30. ure. Kdor želi se lahko vpiše kar v telovadnici pred tečajem. Cena za Člane PDB je 40.000, za nečlane 10 tisoč veC. Priti do varha Montblanca ni vsakdanja stvar, zato z veseljem objavimo sliko, ki nam jo je posodu Livio Florean-cig, parvi na levi, an je bla nareta pru na varhu. Blizu njega so Germano Cendou, Flavia luretig, Berti Kurinčič iz Idrskega an Romano Canalaz. Se ankrat: čestitamo! “Bižnona Adelina ne se bat, ti jih bomo mi pomagal ugasnit!" dejo skuoze Novi Matajur, tle doma an ki ga imajo ra-tle z Italije do Inghiltere, di, s troštam, de se bojo uošCila od vsieh tisti, ki so preča videli. Minimatajur Il drammatico racconto di Battista, fratello di Olga - Epilogo 11 Olga Klevdarjova I prigionieri italiani nell’ inf Il bagno di Oranki. Particolare della quarta ceramica di Enore Pezzetta nel tempio di Cargnacco. La scena rappresenta i prigionieri che entrano nel bagno. Molti usciranno morti Dopo 33 mesi di prigionia Battista della famiglia Klevdarjova nell’ottobre 1945 fece ritorno a Tarpeč. La campagna di Russia a-veva divorato più di tre anni della sua gioventù. Ora tornava alla vita. Allora Battista potè raccontare la sua odissea, che è un frammento dell’immane odissea dei prigionieri italiani in Russia. Olga, certo, volle sentire tutto dal fratello, ma volle sapere subito: «E Giorgio?» E Battista fece capire con un gesto che era rimasto lassù, che non c’era nulla da fare. E raccontò come era morto davanti ai suoi occhi: «Facevamo la ritirata insieme. Lui non e-ra più al quartier generale della Julia, e si era aggregato all’ottavo reggimento. Forse lo aveva chiesto lui. Avevamo un cavallino russo e una slitta la notte in cui scivolammo dietro al paese. Nella battaglia erano morti quasi tutti...» Battista si riferiva alla sanguinosa battaglia di Novo Postojalovka, e noi sapremo che i due furono segnalati per la prima volta come dispersi proprio l’indomani. Qualcuno, anzi, li aveva già dati per morti. Altri li segnalarono come dispersi, forse morti, due giorni dopo, il 23, nella fuga da Novo Georgievskij, dove fu catturato il comando dell’ottavo reggimento. «I russi - prosegui Battista Klevdarjov - ci sorpresero in una izbà dove avevamo trovato riparo per la notte. Puntarono l’arma contro di noi e, chiesti gli orologi, “davaj cast”, ci presero tutto quello che a-vevamo. L’orologio non lo avevamo, ma a Giorgio trovarono la fede d’oro e gliela presero.» Olga ricorda l’addio con Giorgio, in camera: al momento di partire aveva messo la fede sul comò dicendo “non mi serve, te la lascio per ricordo” e lei aveva insistito “prendila, forse ne avrai bisogno, ti servirà”, e lui l’aveva presa. Era lo stesso anello che aveva perso dormendo nella paglia in Grecia e avevano dovuto cercarla in sette per trovarla. «Ma non gli trovarono la fotografia di Olga e delle bambine, che aveva nascosto nelle calze. Le scarpe, invece, ce le tolsero -proseguì Battista - e ci chiusero, scalzi, in quella izbà perché non potessimo scappare. Tornarono a prenderci dopo, e dovemmo fasciarci i piedi con pezzi di coperta per camminare nella neve. E così, avanti per tre-quattro giorni, incolonnati, fino a quando non arrivammo al centro di raccolta, non ricordo in quale paese. Camminavamo tutto il giorno, e le guardie gridavano, spingevano e picchiavano. Molti prigionieri, sfiniti dalla stanchezza e dalla fame, si lasciavano cadere a terra per morire senza nemmeno un lamento. Certi giovani soldati e i partigiani, quando vedevano un prigioniero che si accasciava, lo finivano con una fucilata.» Dopo, di queste storie, se ne sono lette molte. Tutte ripetono il racconto di questo ‘replay’ della ritirata, all’indietro stavolta, oltre il Don, in cui i prigionieri italiani subirono una prima tremenda decimazione. «Le donne russe, invece, avevano pena per noi, e sfidavano le guardie per gettarci una patata o una rapa. Dormivamo in mucchio, come le bestie, gelando dal freddo. Giunti al centro di raccolta non ce la passammo meglio: dormivamo in grandi stanzoni a-perti con il vento che portava dentro la neve, senza coperte, per terra con poca paglia, sporca.» «E da mangiare?» chiedeva Maria Fon, la mamma, ansiosa: «Da mangiare? Un pezzo di pane e una scatoletta per quattro giorni, oppure un pacchetto di semolino per fare la kaša. Poi la kaSa cotta, che dovevano distribuire gli stessi prigionieri. Anche Giorgio fu addetto alla distribuzione e, tante volte, cedendo a quelli che chiedevano ancora un po’, ancora un po’, finiva col rimanere senza la sua kaSa lui. E stava male. Perdeva le forze, ma aveva un carattere orgoglioso e non voleva mostrarsi debole di fronte agli altri.» Olga a-scoltava il racconto del fratello, ma voleva sapere tutto, di lui. «Cominciarono ad arrivare le tradotte per condurci ai campi di concentramento. Parlavano di Mosca, degli Urali, della Siberia, posti lontani, da do- ve forse non si tornava più. Radio Scarpa funzionava, a modo suo, anche qui. I primi, diceva, sono quelli che saranno condotti più lontano, e così tutti cercavano di rimanere gli ultimi. Malgrado la neve, la tormenta e il vento, con Giorgio cercavamo di ritardare. Saliti sul carro bestiame, trovavamo subito la tavoletta smossa del pavimento (serviva per fare i bisogni), e ci calavamo sotto. Il treno partiva e noi rifacevamo la strada per tornare al campo. Per due volte il gioco ci riuscì. La terza volta - camminavamo faticosamente sulla via del ritorno nella bufera di neve con il freddo che ci piantava aghi sotto la pelle - Giorgio si accasciò. Le forze lo abbandonavano. “Battista, ti ki i-maš še moči, biezi, bieZi sam, pustime tle”, mi pregava ormai con un filo di voce di mettermi in salvo. Lo caricai, era quasi inerte, sulle spalle, e avanzai barcollando nella tormenta senza nemmeno capire dove andavo. Il carico divenne subito pesante come piombo, ma strinsi i denti e andai avanti. Fu un preciso momento quello in cui ebbi la chiara sensazione del corpo di Giorgio che si afflosciava come un peso morto. Mi fermai, lo deposi nella neve e lo guardai: il suo viso bianco aveva un’espressione assente. Non respirava più.» Il racconto è interrotto dai singhiozzi di Olga, che vede dileguarsi per sempre le speranze a lungo custodite. Assorto nel ricordo, Battista si scuote: «L’ho lasciato lì sulla neve, e la neve già lo copriva». E così, per Olga, Giorgio moriva per la seconda volta. La morte bianca per molti prigionieri fu perfino una liberazione. Un nuovo tormento furono proprio le tradotte, ossia i convogli ferroviari in cui erano stipati i prigionieri per essere trasferiti ai campi di concentramento. Si sono individuati più di cento di questi lager, come Tambov, O-ranki, Suzdal’, VoroneZ e in Asia. E Krinovaja, anche. Nei campi, nel periodo che va fino a maggio, ci fu una seconda severa decimazione dovuta alla fame e alla distrofia, alle pessime condizioni igieniche, alla sporcizia e ai pidocchi. «Soprattutto la fame, - raccontava Battista -ci davano una zuppa che e-ra solo acqua con qualche cetriolo e un po’ di grano dentro. Le guardie erano severe e guai a chi sgarrava. I medici e le infermiere si di- mostrarono persone di cuore e si facevano aiutare dai nostri ufficiali medici, prigionieri anche loro.» U-gualmente le condizioni dei campi, fino al trasferimento, furono micidiali. E qui in uno dei suoi racconti Battista ricordò il campo più tristemente famoso: K-rinovaja. «A Krinovaja si arrivava con le tradotte nei carri che restavano chiusi dall’esterno, con un pezzo di pane e un pesce salato per o-gni sei. Il carro era un vero letamaio e gli alpini morivano di sete, di inedia e di dissenteria. Il tormento più atroce era la sete. Tutti leccavano i bulloni del carro per succhiare le gocce della condensa. Ogni tanto il treno si fermava e i morti si gettavano fuori come pezzi di legno. Ma Krinovaja, dove noi speravamo di arrivare, fu peggio. Lì le guardie parevano bestie inferocite. Era un campo di annientamento da cui siamo usciti in pochi: ci uccidevano la fame, i maltrattamenti e i pidocchi che ci mangiavano finché eravamo vivi. Poi si dileguavano altrove. E il bagno! Dovevamo uscire nel gelo polare sve-stiti a lavarci, ormai sche-1 "j letriti dall’inedia. E i prigionieri morivano, morivano, uccisi dal freddo e dalla fame. La fame? una sofferenza che non finiva mai e che ci spingeva a masticare di tutto: pezzi di legno, stracci, sterco.» E a Krinovaja certi prigionieri si diedero al cannibalismo, non mangiavano le carni perché i morti erano solo ossa e pelle, ma il fegato e il cuore dei compagni stecchiti. Inorridisce, sì, la mamma Klevdarjova: «An ti, puobič?» Battista dice di no, lui no, questo proprio , no, ma dice: *‘Era questo, * f Krinovaja, ci sono stato anch’io”, e lo diranno molti altri, un giorno, con un brivido di orrore. (segue) M.P. Od lipe an samagutne starke Živela sta ankrat starec an starka. Bila sta hudo uboga. An dan starka je ja-la: «Vieš ki, stari, pojdi v host an posieči lipo, de borna imiela ki za zakurit». «Dobro» ji je odguoriu starec. Vzeu je skiero an šu v host. Ko je paršu tja je zbrau lipo, pa kumi je teu s skiero zajet, kaj se mu ni oglasila lipa s človieskim glasam: «Oj ne sieč me, dobri človek, v stiski an potriebi ti bom Ze pomagala!» Starcu je od strahu skie-ra padla iz rok. Obstau je an pomislu, potle pa je Su damu. Kadar je parSu damu an je poviedu, kaj se mu je zgodilo, mu je starka jala: «Kakšen norac, neumnež si! Pojdi nazaj k lipi an prosijo, naj nam da ko- nja an voz. Kaj nismo Ze zadost hodila par nogah?» «Ben, če je takuo, naj bo pa takuo», je jau starec. Vzeu je klabuk an Su. ParSu je k lipi an je jau: «Lipa, lipica, stara je naročila, de bi nam dala konja an voz.» «Dobro!» je odguorila lipa, «nič ku bieži damu!» Starec je parSu damu an zagledu pred bajto voz an konj v anj vprežen. «VidiS, stari», je jala starka, «zda smo an mi ljudje. Samuo bajta se nam bo podarla. Pojdi, stari muoj, prosi jo Se za bajto. More bit, dejo da.» Stari je Su spet v host k lipi an jo je prosu za bajto. «Dobro», je jala lipa «pojdi damu!» Stari je šu pruot duomu an ga nie mu zapoznat. Na- mest stare bajte je stala nova, liepa hiša. Vsa vesela sta bila obadva ku dva otroka. «PosluSi, stari, lahko bi jo vpraSu še Zvino v hlievu an kakuoša. Potlè pa nam na bo trieba nič vič”. Starec je Su spet k lipi s prošnjo. «Dobro», je jala lipa «pojdi damu!» Starec je parSu damu an je videu starko, ki je sedie-la za mizo an je Stiela an skladala dukate, sude, na kup. «Pogledi, stari, kakuo smo sada bogati», mu je jala. «Pa tuole je premalo, trieba bi bluo Se, de bi se nas bali vsi ljudje, saj smo zda bogati. Pojdi stari k lipi, naj nardi takuo, de se nas bojo bali vsi ljudje.» Starec je Su k lipi an jo prosu, naj nardi takuo. «Dobro», je jala lipa «pojdi damu!» Vamu se je damu, blizu hiSe je bluo puno policije an vojaku an vsi so jih var-val. Starki pa je bluo an tuole premalo. «Nu, stari, trieba je Se, de bi bli vsi ljudje na vasi naši hlapci - kaj bi drugega želiela, saj imamo Ze vsega.» Spet je šu starec k lipi. «Pojdi damu», mu je jala, «izpolnila vam bom Se zadnjo željo!» Starec je parSu damu an... nič ni bluo, samuo stara bajta an blizu nje starka. Takuo jih je lipa kaznovala, ker je samagutna, pohlepna starka tiela Se iz vsieh ljudi naredit svoje hlapce. Ukrajinska pravca II POVEZI PIKE OD 1 DO 30 S»’ ■IS a.; O •«; JA . » v PREČRTAJ CRKE IMENA DREVESA IN IMENA ŽIVALI. OSTALE CRKE POVEDO, ZAKAJ SE ZAJEC SKRIVA Četrtek, 3. oktobra 1996 La Valnatisone impatta sullo 0-0 contro una delle candidate al salto nel campionato di Promozione specogha Fu l’anima della squadra di S. Pietro Martedì 24 settembre si è spento monsignor Francesco Venuti. Scompare così uno dei due fondatori dell’Unione Sportiva Valnatisone. Il secondo, Stefano Domeniš, ci ha ricordato quando con l’atto di fondazione della società san-pietrina, che risale a quel lontano 5 luglio del 1945, assieme a “pre Checo” si recarono dal notaio per ufficiarne la nascita e predisporre la costruzione del campo sportivo. Da quella data, fino al novembre del 1974, monsignor Venuti fu l’instancabile animatore, aiutato anche dalla sorella Amelia, della società biancoazzurra. Non si contano i ragazzi valligiani e quelli ospiti nel collegio o di leva che hanno indossato la gloriosa maglia con sul petto lo scudetto con croce rovesciata, iniziando dalle prime pionieristiche trasferte. Si ritirò per motivi di salute, affidando la società ad Angelo Specogna, ma seguendo sempre da molto vicino la società. Tutti ricorderanno il suono delle campane ed i razzi che illuminarono il cielo nei mesi di maggio del 1980 e 1981, quando la sua Valnatisone ottenne due promozioni consecutive. Ma lo scopo principale era stato quello di riunire, nel campetto vicino alla chiesa parrocchiale, i numerosi ragazzini che prima e dopo la dottrina prendevano a calci il pallone. Così iniziarono la carriera tanti giovani che in seguito diventarono protagonisti della squadra locale. Alcuni di loro tentarono con alterna fortuna il salto nel mondo professionistico: Luciano Bellida, Massimo e Paolo Miano furono i più rappresentativi. Alla cerimonia funebre erano presenti, oltre ai dirigenti in carica della Valnatisone, anche alcuni giocatori della rosa attuale, oltre ad altri che in passato hanno fatto parte della società sanpietrina. UNION ’91 VALNATISONE 0 0 Valnatisone: Venica, Lancerotto, Segalina, Daniele Specogna, Mulloni, Rossi, Scidà (Tru-sgnach), Masarotti, David Specogna, Mottes (Mlinz), Iacuzzi (Campanella). Percoto, 29 settembre - Si è conclusa con un risultato di parità la prima trasferta della Valnatisone, impegnata contro l’U-nion 91, una delle candidate alla promozione. I padroni di casa erano reduci dalla sconfitta subita a Cividale, mentre gli azzurri si erano imposti di misura al Vesna. Viste le premesse, le due formazioni sono scese in campo molto contratte cercando di non scoprirsi per evitare un’eventuale passo falso che avrebbe condizionato negativamente l’inizio della stagione. A difesa della porta locale è sceso il nuovo acquisto Gallius-si, prelevato dal Manzano, che con la sua esperienza ha dato sicurezza al reparto arretrato. Si è visto subito l’andazzo che a-vrebbe preso la gara, giocata nervosamente da entrambe le parti. Dopo soli tre minuti c’è stato l’infortunio di Cella che ha dovuto essere trasportato in o-spedale per una lacerazione alla gamba destra rimediata in un normale contrasto di gioco. Al suo posto l’allenatore Oriano Ferini ha mandato in campo Az-zolini, che si è messo in mostra più che altro per alcuni interventi scorretti che hanno surriscaldato gli animi in campo e sugli spalti. A parte questi episodi il primo tempo è stato da sbadigli. In pratica i due portieri non sono stati mai chiamati in causa. A complicare le cose alla Valnatisone è stata, al 18’, l’uscita dal campo di Scidà che ha risentito ancora del malanno al ginocchio. Al suo posto l’allenatore Giorgio Copetti ha schieratoTru-sgnach, ma la musica non è cambiata. I biancazzurri locali non sono riusciti a trovare varchi utili per avvicinarsi pericolosamente alla porta difesa da Venica. Il gioco ristagnava a centrocampo e le conclusioni tentate dai rispettivi attacchi venivano stroncate dai decisi interventi dei difensori. Nel finale di gara venivano sostituiti Mottes con Mlinz e Iacuzzi con Campanella. Per due volte l’Union 91 cercava di sbloccare il risultato. Prima Pe-trello impegnava Venica, che bloccava il pallone a terra, quindi era il turno di Burello. Il giocatore si trovava sulla testa il pallone, ma colpiva malamente mandandolo abbondantemente a lato. La Valnatisone replicava grazie ad un’iniziativa di Mlinz che serviva un pallone d’oro al centro dell’area per Trusgnach. L’attaccante sanpietrino perdeva il momento propizio per calciare a rete da pochi passi, permettendo così ii recupero in extremis di un difensore. La partita si è conclusa con tre minuti di recupero, ma il risultato non è cambiato. Domenica prossima a San Pietro al Natisone saliranno i triestini del Zaule, sconfitto domenica in casa dalla Cividalese. La classifica vede in testa la squadra ducale appaiata al Pa-gnacco a punteggio pieno. Seguono Valnatisone, Torreanese, Reanese e Tarcentina a due lunghezze. La graduatoria è chiusa da Opicina e Tavagnacco, ancora a zero punti. Paolo Caffi Za združeno ekipo se je začelo košarkarsko prvenstvo B lige Uvod s porazom za Jadran Clan Jadrana v akciji Združena košarkarska ekipa Jadrana je z zgrešeno nogo začela letošnje prvenstvo B lige. V kraju Cassano so namreč slovenski fantje nerodno izgubili srečanje (79:58) in kar je najslabse, pokazali so precej neučinkovito igro. Od zamejske ekipe sta se od povprečja resila le Arena in Rauber, ki sta dosegla vsak po 15 točk. V Jadranovih vrstah po srečanju niso bili pretirano potlačeni, saj gre za prvo tekmo in prvenstvo je Se dolgo. Važno pa je, da bo slovenska združena ekipa že od sobote dalje zaigrala bolj odločno in z veliko večjo zagrizenostjo. Ce se preselimo na nogometna igrišča, potem moramo z veseljem ugotoviti, da je Ju-ventina iz Standreža v elitni ligi (Eccellenza) takoj popravila slab vtis, ki ga je storila na uvodnem prvenstvenem srečanju. Standrežci so namreč na gostovanju v Brugneri z goloma Montine in Zagata premagali postavo Centro del Mobile. V nižji promocijski kategoriji preseneča prvo mesto Zarje, medtem ko sta Primorje in Sovodnje na dnu lestvice, (r.p.) Allievi, manca il colpo del k.o. Nel match con la Sangiorgina VALNATISONE - SANGIORGINA 1-1 Valnatisone: Della Vedova, Cola-pietro, Coren (Blasutig), Carlig, Ruc-chin, JaSarevič, Domeniš, Braidotti, I-van Duriavig, Besič, Peddis. S. Pietro al Natisone 29 settembre -Con una formazione rimaneggiata in difesa la squadra degli Allievi della Valnatisone ha perso un’occasione irripetibile per aggiudicarsi l’intera posta in palio con la Sangiorgina. Gli azzurri, alla prima distrazione al quarto mi- Marco Domeniš nuto, sono stati puniti dal gol di Garzoni riuscendo poi, allo scadere del primo tempo, a riportarsi in parità con Peddis. La gara è stata a senso unico e solo la grande giornata del portiere o-spite Amici ha permesso agli udinesi di ritornare a casa imbattuti. Quando il portierone dei biancoverdi non è riuscito a metterci lo zampino, la fortuna ha assistito gli ospiti come quando, a seguito di una punizione calciata da Besič, il pallone si stampava sulla traversa. Un incontenibile Marco Domeniš ha poi ingaggiato una sfida con il portiere ospite. In cinque occasioni, trovatosi in posizione ideale, si è visto respingere o deviare le sue conclusioni. Solo in due casi gli ospiti si sono fatti vedere dalle parti di Della Vedova, che ha neutralizzato con bravura le iniziative degli udinesi. Pareggio dei Giovanissimi dell’Audace in trasferta Rimonta firmata Suber Nella trasferta di Udine, i Giovanissimi dell’Audace hanno ottenuto un pareggio con la Sangiorgina. Sono scesi in campo: Cernotta, Massera, Picon, Davide Duriavig, Florean-cig, Tiro Elmir, Suber, Zuf-ferli, Corredig, Trusgnach (Fabbro), Rucchin (Tiro Al-mer). I ragazzi allenati da I-vano Martinig sono andati sotto di due gol messi a segno dagli udinesi Buscaglia al 15’ e Perrotta al 29’ del primo tempo. Nella ripresa c’è stata la rimonta dell’Audace grazie alla doppietta messa a segno da Maurizio Suber con due reti siglate al 20’ ed al 22’ della seconda frazione di gioco. Domenica i Giovanissimi ospiteranno il Cussignacco. Iniziano sabato 5 e domenica 6 ottobre, i campionati degli Juniores, Esordienti, Pulcini e Terza categoria. Sabato gli Juniores della Valnatisone giocheranno in trasferta a Cussignacco. Inizio in trasferta anche degli Esordienti dell’Audace che si recheranno a Manzano per affrontare la Manzane-se. I Pulcini invece giocheranno sul campo di Scrutto. La Savognese per la prima giornata di campionato giocherà ad Udine con il Libero Atletico Rizzi. I gial-loblu del presidente Bruno Qualizza cercheranno di ottenere quella promozione che sfugge loro da diverse stagioni. Nel campionato amato- la formazione dei Giovanissimi dell’Audace, protagonista positiva del girone provinciale riale Friuli collinare il Reai Eilpa Pulfero domenica mattina sarà impegnato a Laipacco ospite dei War-riors. La Valli del Natisone, sabato alle 14.30, a Pulfero, affronterà il Rubignacco. Per gli Skrati sarà il battesimo nel campionato di Prima Categoria dopo la brillante promozione ottenuta la scorsa stagione. Lunedì sera sarà di scena a Tricesimo la formazione del Grimacco - Drenchia, che gioca in 2. categoria. Infine la Polisportiva Valnatisone di Cividale esordirà domenica a Buttrio con il Xavier. Con PUnion ’91 gara da sbadigli La paura di perdere ha bloccato le due squadre - L’occasione Gabriele Trusgnach, più ghiotta per i sanpietrini è capitata nel finale a Trusgnach attaccante delia valnatisone Četrtek, 3. oktobra 1996 ^SVETLENART^ Ušivca - Duge Purton za noviče Gor na Dugem (srienjski kamun) so zlo kontent, v Usiuci (podutanski kamun) nomalo manj: te parvi zak v vasi imajo adno čeCo vic, te drugi, zak so jo zgubli. Vse se je zgodilo v saboto 28. setemberja, kar Terry Duga-ro - Rusacove družine iz Duzega an Caterina Dugaro iz Ušiuce sta se v liepi cier-kvici svete Lucije v Kravarju oženila an Caterina je Sla za neviesto. Mi pa smo veseli, ker tel mladi par je odloCu, je decidu de bo ži-veu tle par nas, v Nediskih dolinah. Tudi Terry an Caterina sta začela hodit na skupno življenjsko pot Okuole Terryja an Caterine se je pred cierkvijo po poroki zbralo puno ljudi, Zlahta an vasnjani an se z njimi veselili. Parj ate 1 j i domačega društva “Sant’Andrea” žele Caterini an nje možu Terry puno sreCe, zdravja an vese-ja. De bi se dobro imiela celo življenje jim želmo tudi mi. _SPETER^^ Barnas Novici v vas V saboto 28. setemberja je bila poroka tudi v Barna-se. Poročila sta se Rina Pi-natto iz tele vasi an Alessandro Zogani iz Manzana. Alessandro ima parjatelje tudi tle par nas, sa’ igra že vic liet v skupini Valnatiso-ne an ni parvi krat, ki an igralec tele skupine parhaja iz Manzana an se ožene z ’no CeCo iz tele vasi. Mlademu paru želmo veselo an sreCno življenje. Ažla Zbuogam Tarcisio Je težkuo kar zgubiš mamo al tata, poStudierita ka-kuo je težkuo an žalostno, Ce jih zgubiš obadva v par tiednu. Tuole se je zgodilo našemu vasnjanu Marianu Zufferli (Fix za parjatelje). V pandiejak 16. setemberja je po dugi boliezni an velikemu tarpljenju umarla njega mama Maria Na brie-gu tih iz Gniduce, v petak 27. setemberja je zgubu pa še tata Tarcisia. Tarcisio Zufferli je imeu 75 liet an je na naglim uma-ru na svojim duomu. ‘Ne pu ure priet so ga vidli na Ce-murje, kar je paršu damu, je za venCno zaspau. V veliki žalost je pustu sina Mariana, neviesto Danielo, majhane navuode Luca an Marca, brata, kunjade an vso drugo žlahto. Tarcisio je biu zlo poznan, sa’ je puno liet daržu kupe z ženo Marijo butigo an ostarijo tle v nasi vas. Biu je bardak Človek an vsi so ga spoštoval an imiel radi. Komitat za Ažlo je blizu parjatelju Marianu ob telim žalostnim momentu. Njemu an njega družini naj gredo tudi naše kondo-ljance. Spietar Miedih Cudicio je Su v Čedad Miedih Edi Cudicio je pustu Spietar an Su opravljat svojo službo v Čedad. Naši ljudje so viedel že vic cajta za novico an muormo reC, de so jo vsi žalostno sparjel, saj Cudicio je biu take sorte miediha, ki so mu ljudje zaupali. Na njega mestu, dokjer na bo konkorSa (pravejo na puomlad prihodnjega lieta) bo dielu miedih Valentino Tullio. Za nove urnike na vemo še, kar bojo znani, jih publikamo. Spietar Vabilo za tiste hi jim je uSeč plesat ... an na znajo, al pa Cejo zbuojšat njih “performan-ces”. Pru takuo. Ce Zelta se navast plesat polko, valcer, tango, pa tudi mambo an rock, od seda napri na kor iti dol po Laškem, se na kor ku spustit do Spietra, v albergo Belvedere, kjer se je v torak 1. otuberja zaCeu te-Caj, korS za se navast plesat mambo rock, v torak 5. no-vemberja se zaCne pa teCaj valcerja, tanga, polke... Učil se bota od devete do desete an pu zvicer. Za druge novice se muo-reta obarnit na tel. 759457 al pa 753238. Zaprejo te male mlekarince NEDISKE DOLINE Zaparli bojo male mlekarince Kot znano, je v Ažli nar-guorS an narbuj moderna opremljena mlekarinca an sirarna, kamar vozijo mlie-ko iz neštietih vasi iz Nadi-Ske doline. Male mlekarince, tiste, ki prejemajo od tri do Stier kuintale mlieka na dan, so nedonosne (na par-nesejo zaslužka) an kar par-dielajo ni dobre kvalitete. Do tega zaključka (conclusione) so paršli Člani teh mlekarinc sami an zatuo so sklenil, de jih bojo zaparli an uozili mlieko v ažlisko mlekarinco. Pru za tuo so se sreCali Člani mlekarinc iz novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.1XX) lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STR1F.ST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Klenja, Petjaga, Gorenje an Dolenje Mierse, BjarCa, Hlaste, Pikona an Marsina. Po telih vasi rede okuole 550 glav žvine, ki dajejo 50 kuintalu mlieka na dan. SPETER ZaCnejo zidat nov sedež kamuna Zviedeli smo, da bojo v Spietru kmalu zaCel z gradnjo novega kamunskega sedeža, ker sedanji ne odgu-arja vic vsem potriebam. Zgradili ga bojo na dvo-riSCu, kjer je te stari kamun narde pa an liep plac. Novi kamunski sedež bo koštu 120 milionu lir. (Matajur, 31.5.1972) SVET LENART Cisnje Ciesta v vas Vasica CiSnje, ki donas Stieje le malo ljudi an ki leži precej vesoko v bregu (400 metru), ne bo vic izolirana. Vse vasi podutanskega komuna so že dugo cajta povezane med sabo an z dolino z dobrimi ciestami, le vas CiSnje je bla brez povezave. PoStudierita kake težave za vasnjane: vse so muorali, an Se muorajo, prenest na harbatu an ramenih, takuo pardielo na njivah an senožetih, ku tiste, kar so kupili v dolini. Seda se bojo tudi v teli vas stvari spremenile. Lahko se parpejejo z avtomobili. NaCrti so že parpravjeni an zatuo bojo lohni že lietos zaceli s parvim lotom diel. (Matajur, 15.6.1972) Via Presserie, 11 33040 STREGNA (UD) Tel. 0432/724051 0337/548088 COSTRUZIONI ELETTRICHE Gariup Adriano ELETTRICITÀ’ INDUSTRIALE E CIVILE INDUSTRIJSKE IN CIVILNE NAPELJAVE ADEGUAMENTO IMPIANTI L.46/90 Albo installatori elettrici qualificati del FVG n512 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Man-zan in okolico na številko 750771. Kada vozi litorina 6 Čedada v Videm: ob 6.10 *,7.00,7.26 *,7.57,9* 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35*, 7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 122.40 *čeztiedan Ambulatorio di igiene ■ Nujne telefonske številke Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL Čedad 700961 ACI Čedad 731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza stav. izseljencev ...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. OTUBERJA Podboniesx tel. 726150 - Moimacco tel. 722381 Manzan (Brusutti) tel. 740032 OD 5. DO 11. OTUBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob tiediejah in praznik ah so odparte samuo zjutra, za ostali Gas in za ponoc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA : martedì-torek 01.10.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 10,90 11,50 Ameriški dolar USD 1503,00 1542,00 Nemška marka DEM 989,00 1013,00 Francoski frank FRF 291,00 300,00 Holandski florint NLG 880,00 907,00 Belgijski frank BEF 47,70 49,60 Funt Sterling GBP 2350,00 2421,00 Kanadski dolar CAD 1101,00 1135,00 Japonski jen JPY 13,40 14,00 Švicarski frank CHF 1199,00 1235,00 Avstrijski Šiling ATS 140,20 144,50 Španska peseta ESP 11,60 12,10 Avstralski dolar AUD 1187,00 1223,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 270,00 280,00 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 6,36% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 6,85% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,40% di Credito di Trieste, 13 mesi, lordo * Fondo comune CISALPINO CASH, 8,90% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,75% (Rendimenti soggetti a variazione) MOJA BANKA “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 LAPIDI E MONUMENTI