PoseDnosfi uccnfakov. Zgodbica iz življenja naravoslovca. Znameniti angleški naravoslovec Newton, čegar ime bo živelo, dokler bo znanost igrala še kakšno ulogo v življenju, je živel jako skromno in priprosto v podeželski hišici blizu Londona. Za družbo ni maral, ker je bil vedno ves zatopljen v svoja premišljevanja, pač pa je jako rad imel mačko. Da bi mogla žival neovirano hoditi iz hiše v hišo, je dal vrata izpodrezati toliko, da se je mačka lahko plazila skozi odprtino noter ali pa ven. Nekega dne pa je Newton opazil, da vleče mačka za seboj dva mladiča. Newton je takoj na vratih izpodrezal še dve luknji, za vsakega mladiča po eno, da bi mogla tudi ta dva neovirano hoditi noter ali pa ven. Ko so pa Newtonovi znaci opazili na vratih tri luknje, so se mu smejali in so mu rekli, da je bilo pač nepotrebno spodrezati še dve luknji, ker mladiča lazita lahko iz biše ali v hišo ravno skozi tisto luknjo, kakor starka. Newton se je nekoliko zamislil, potem pa je odgovoril: »Lej no, na to pa res nisem mislil!« Nam gre na smeh, če beremo ta dogodek iz življenja tega znamenitega učenjaka, pred katei*im se je priklonil celo kralj, ko ga je na ulici srečal. Čudno pa to ni. Mi, navadni vsakdanjr ljudje pazimo le na vsakdanje malenkosti in smo za te zelo občutljivi; učenjak pa je zatopljen samo v svoja razglabljanja in malenkosti niti ne opazi. Tako si prav lahko razlagamo u.enjaško raztresenost in nepazljivost. Mesto kamna — uro. 0 berlinskem naravoslovcu E. F. Augustu pripovedujejo, da je hotel nekoč določiti čas, ki ga potrebuje kamen, da pade na dno globokega vodnjaka. Spustil pa je v vodnjak namesto kamna svojo drago natančno uro, kamen pa je obdržal v roki. Drugič pa fe hotel meriti hlapenje vode v Berlinu. V ta namen je postavil na streho svoje hiše skledico vode in hodil vsak dan gledat, koliko vode manjka. Manjkalo pa je vode neverjetno mnogo. Mož si tega pojava ni znal razložiti, dokler ga niso opozorili njegovi prijatelji, da hodijo vodo pit berlinske kavke! Eaj se je zgodilo zdravnikoma? Učeni zdravnik Koch, ki je odkril bacil jetike, je prav dostikrajt iskal svoja očala povsod, samo na svojem nosu ne, kjer jih je navadno imel. V poštni predal pa je večkrat vrgel svojo listnico, namesto pisma. Neki angleški zdravnik pa je skočil iz drvečega vlaka sredi vožnje. Ubil se na srečo ni. Pozneje pa je pripovedoval, da se mu je zdelo, da je doma in da je le hotel iti iz ene sobe v drugo. Neznana iznajdba. V Franciji je delal fizik Renault dolgo let na tem, kako bi »vklenil« elektriko, ki je v zraku, v človeško korist. V. svojem laboratoriju (delavnici) v Grenoblu je kazal stroj, ki je delal neprestano že tedne in tedne, ne da bi mu dovajali elektriko iz kakšne elektrarne. Renault se je odpravljal v Pariz, da bi svojo iznajdbo pokazal širšemu krogu strokovnjakov in res je potem tudi odšel. Ko pa je en dan pred napovedanim predavanjem še enkrat pregledoval in presku.al svoj aparat, če je v redu, je nenadoma počilo, soba se je napolnila z dimom in Renaulta in njegovega pomočnika so našli mrtva. Njegova iznajdba pa je ostala neznana. Delavnica zletela v zrak. V Angliji je neki Soller iznašel strahovito učinkujoče razstrelivo »erason«. Tega razstreliva je zadoščala že mala kepica, pa je nastala v zemlji po eksploziji takšna jama, da je imela v njej večnadstropna hiša dovolj prostora. Angleška vlada je hotela iznajditeljevo ..ki.vnost odkupiti, da ne pride kakšni drugi državi v roke, toda tik pred podpi.om pogodbe je .ollerjeva delavnica zletela v zrak, _ tem pa tudi skrivnost iazstreliva. Novo jeklo. Amerikan.c James Stephens je iznašel neko snov »ferronovo« (novo jeklo), ki jc bila prav tako trpežna kot trdo jcklo, toda lo cno tretjino tako težka in polovico cenejša. Neka jeklarna mu je dala za preizkušnje vse svoje podjetje na razpolago. Duševni napor pa je bil prevelik — možu se je omračil urn in je v umobolnici nmrl. O bistvu njegove iznajdbe ne ve nih.e nicesar.