Celjski tednik Celje, petek 8. junija 1956, leto VII:, št. 23, cena 15 din Glasilo socialistične zveze Uspešen zaključek mlađinsSiega tedna v Celju Veličastna manifestacija mladine celjskega okraja NA NEDELJSKIH SVEČANOSTIH JE SODELOVLO 6000 MLADINCEV IN MLADINK Od 27. maja de 3. junija so proslavljali mladinci iz vseh krajev celjskega okraja Teden ljudske mladine. Organizator je bil Okrajni komite Ljudske mladine v Celju, pokrovitelj pa Okrajni komite ZKS za celjski okraj. Zasluge za uspeh te velike in vsestranske manifestacije imajo organizatorji, pokrovitelji in tisoči mladincev in mladink iz tovarn, šol, podjetij in aktivov mladih zadružnikov. Za zaključek so organizirali vedsko Parado mladositi, katere se je udeležilo nad 60Q0 mladincev ìm mladink tudi iz najbolj oddaljenih krajev celjskega okraja. T nedeljo, ob desetih dopoldne, je bi- FRANC LUBEJ ter predsednik CK la po celjskih ulicah velika »Parada LMS FRANCEK MIRTIC. mladosti«, s katero so svečano zaklju- Godba je zaigrala koračnico in šest Na slavnostni tribuni so bili zbrani številni predstavniki političnega in javnega življenja čili mladinski teden. Ko so fanfare na- aanile pričetek svečanosti, je gostom a tribuni javil sekretar OK LMS LJUBAN ŠEGA, da je povorka pri- pravljena. Na slavnostni tribuni so bili abrani predstavniki političnega in jav- ega življenja in kulturni delavci. Med irugimi so bili tudi sekretar OK ZKS FRANC SIMONIC, predsednik OLO tOT. RIKO JERMAN, predsednik obči- ne ANDREJ SVETEK, predsednik OZZ kilometrov dolg sprevod mladih ljudi se je začel pomikati po slavnostno okra- šenih ulicah mimo častne tribune. Mladi delavci iz tovarn in rudnikov so na kamionih praktično prikazovali svoje delo. Pokazalo se je, koliko različnih zamisli je v teh mladih ljudeh: Rudar- ji iz Liboj, Velenja, Laškega ter Za- bukovce so prikazali delo v rudniku, mladi metalurgi Cinkarne so pripravili umetno toplino peč, emajlirci so na vozovih prikazovali izdelovanje emajli- rane posode, mladi zidarji celjskega »Betona« so vzidavali kar spotoma ok- na v steno, mladina Celjske tiskarne je tiskala letake, predstavniki Lesno- industrijskega podjetja »Savinja« so prikazovali na treh kamionih izdelova- nje lesenih predmetov itd. Dolg sprevod si je komaj utiral pot med pločniki, na katerih je valovila pisana množica ljudi. Izgledalo je, kot da so na celjskih ulicah, trgih, balkonih in oknih zbrani vsi Celjani in prebi- valci okoliških krajev. V paradi so so- delovali tudi pripadniki JLA, obvezni- ki predvojaške vzgoje, taborniki, ga- silci in drugi. Najlepši vtis so napra- vili na gledalce telovadci s svojimi pi- sanimi dresi, in špomiki. Najštevilneje pa je bila zastopana kmečka mladina, posebno aktivi mladih zadružnikov. Menda ni nihče pričakoval, da bo so- delovala v paradi v tako velikem šte- vilu in na tako slikovit način. Ta del parade je pokazal ljudem, da kmečka mladina celjskega okraja dosega že ve- like uspehe v naprednem obdelovanju svoje zemlje, vrtov in vinogradov. Po- leg prikazov raznih del v kmetijstva so lahko gledalci videli tudi mehani- zacijo, na zaključku parade pa je bi- la kmečka »ohcet«, ki so jo prav po- srečeno prikazali zadružniki iz Laškega. V kmetijskem delu parade so sodelo- vali mladinci iz najbolj oddaljenih kra- jev celjskega okraja: iz Kozjega, Pod- četrtka, Dobja pri Planini, Florjana pri Rogaški Slatini, Sladke gore pri Šmar- ju, Vitanja, Eme pri Pristavi, Šentvida pri Grobelnem itd. V vsaki občini so se pripravljali s športnimi tekmovanji in igrami ter z vajami pevskih zborov, da bi s tem kar najbolj verno prika- zali svoje delo in življenje. Po končani paradi je bilo pred kolo- dvorom za zaključek svečano zboro- vanje, ki je bilo združeno z zaprisego pionirjev. O pomenu zaprisege je go- voril tov. ANDREJ SVETEK. K uspelo izvedenemu tednu je mladini čestital sekretar OK ZKS v Celju tov. FRANC SIMONiC. Vsej mladini je izrekel če- stitke in pozdrave tudi predsednik CK LMS FRANCEK MIRTiC. Jenko Rado: II. ceiiski turistični teden Jutri se bodo pričele prireditve II. celjskega turističnega tedna, s ka- terimi odpira Olepševalno in turistično društvo Celje vsakoletno turistično se- zono. Tudi letošnje prireditve so turistič- nega, kulturnega in športnega značaja, predvsem pa imajo namen, da vzbudijo pri prebivalcih našega mesta več zani- manja za turistično problematiko ter za olepšavo mesta. Predvsem slednje ni samo naloga celjske občine in našega mesta. Naše mesto je lahko lepo, čisto in urejeno le ob x)omoči in razumeva- nju vseh Celjanov. Z opernim gostovanjem, ki terja iz- redne materialne žrtve, pa se hoče naše društvo oddolžiti Celjanom za njih ra-j zumevanja in pomoč, ki jo izkazujejo Qb vsaki priliki našemu društvu. Ko vabim Celjane na obisk prireditev ^I- celjskega turističnega tedna, jih tu- ^i prosim, da tudi v bodoče smatrajo svojo dolžnost, da je vsakdo izmed ^as dolžan prispevati vsaj skromen de- ^^ž, da bo Celje še lepše mesto. Na zaključku parade so laški zadružniki prav posrečeno prikazali kmečko »ohcet« Krepitev bratskego sodelovanju med narodi Jugoslavije in SZ Predsednik Tito s soprogo, s predsednikom Vorošilovom in sekretarjem, CK KP SZ Hruščevom med ogledom kmetijske in industrijske razstave г> Moskvi SOVJETSKO LJUDSTVO POVSOD TOPLO POZDRAVLJA PREDSEDNIKA TITA Predsednik Tito je s svojim spremstvom prispel s posebnim vlakom na kijevsko železniško postajo v Moskvi. Sprejeli so ga predsednik prezi- dija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov, predsednik vlade Bulganin ter prvi sekretar CK KP SZ Hruščev. Po vseh ulicah od postaje do ulice Alekseja Tolstoja, kjer je v eni najlepših palač v Moskvi — Spiridonovki — rezidenca tov. Tita, so visokega gosta povsod navdušeno pazdravljali. Cez ulice pa so viseli transparenti v ruščini in srbohrvaščini: »Topli pozdravi predsedniku Jugoslavije, tovarišu Titu!«, »Naj živi neločljivo bratsko prijateljstvo in sodelovanje narodov Jugoslavije in ZSSR!« in podobno. Na ulicah se je zbralo več kot pol milijona ljudi, da bi pozdravili tov. Tita in s tem izrazili globoka prijateljska čustva do naših narodov. Še isti dan se je tov. Tito s svojim ožjim spremstvom odpeljal na protokolarni obisk k predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilovu. V nedeljo si je tovariš Tito s spremstvom ogledal kmetijsko razstavo in botanični vrt pri Akademiji znanosti ZSSR. V ponedeljek dopoldne Je obiskal predsednika vlade Bulganina, zatem pa člana prezidija Vrhov- nega sovjeta, Hruščeva. Predsednik Vorošilov mu je priredil slovesno kosilo. Isti dan si je tovariš Tito ogledal Leninov mavzolej in Kremelj. Zvečer pa je obiskal predstavo v Boljšom teatru. V torek je predsednik obiskal moskovsko tovarno avtomobilov in se razgovarjal z voditelji sovjetske vlade. Opoldne pa je bil na kosilu pri predsedniku vlade Bulganinu. V sredo si je visoki jugoslovanski gost ogledal atomsko elek- trično centralo in moskovsko univerzo, zvečer pa mu je predsednik Voro- šilov priredil sprejem. Naslednje dni svojega bivanja v Sovjetski zvezi bo predsednik re- publike obiskal Leningrad, kjer si bo ogledal metalurški zavod Smolni in druge kraje, povezane z Leninovim življenjem in delom. Ogledal si bo tudi Petrov dvorec ter muzej Ermitaž. 10. junija bo predsednik Tito odpotoval v Stalingrad, kjer si bo ogledal mesto, hidrocentrale, vino- gradniški kolhoz, znanstveno raziskovalno postajo Terezino in enega ixmeá sovhozov. Nato bo potoval v Krasnodar, Novorosijsk in Soči, znano letovišče ob Črnem morju, kjer bo ostal nekaj dni. V Moskvo se bo vrnil 17. junija. Drugi dan bo tretji razgovor s sov- jetskimi voditelji, nakar bo obiskal letališče Kubinko v bližini Moskve, Bveòeor pa bo jugoislovaaisiki veleposlanik Mičunovič priredil sfvečan siprejem. Naslednje dni je napovedan obisk v letalski tovarni »Fili« ter miting in športna svečanost na stadionu Dinama, na kateri bosta govorila pred- sednik Tito in prvi sekretar CK KP SZ Hruščev. 20. junija bo skupna tiskovna konferenca, 22. junija pa bo predsednik Tito s spremstvom od- potoval v Kijev. Ozemlje Sovjetske zveze bo zapustil 23. junija. Obisk predsednika Tita v Sovjetski zves» nedvomno pomeni nadaljnji korak v krepitvi bratstva med narodi dveh dežel in nove etape v raz- voju še tesnejšega sodelovanja. Vsestranska izmenjaiva misli na tem obisku bo še bolj pog'lobila medsebojno irazumevanje in sodelovanje med Jugoslavijo in SZ, s tem pa tudi k miru na svetu in k mednarodnemu sodelovanju. Yes sistem družbene prehrane je treba temeljito proučiti in načrtno izboljševati v zvezi z otvoritvijo Okrajnega zavoda za pospeševanje go- spodinjstva je bilo pretekli teden v Celju dvodnevno posvetovanje o problemih družbene prebrane, ki je dalo tako Zavodu, kot vsem političnim, zadružnim in družbenim organizacijam dragocene na- potke za uspešno delo. Posvetovanja sO se poleg domačih gostov udeležili tudi predsednica Glavnega odbora zveze ženskih dru- štev, tov. Angela Ocepkova iz Ljubljane, sekretar Rep. odbora Z2D tov. Boštjančičeva, direktor Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva tov. Beltranova, članica uredništva Naše žene tov. Ciričcva iz Zagreba in druge. Po zaključenem posvetovanju so v navzočnosti mnogih go- stov in delegatov zasedanja v Cankarjevi ulici (v bivših prosto- rih OZZ) svečano otvorili okusno prenovljene prostore Zavoda za pospeševanje gospodinjstva in jih izročili svojemu namenu. Prehrana mors biti zadostna in oraviino sestavljena Vsi referati, ki sO bili podani na tem koristnem posvetovanju, so bili izred- no dobri in izčrpni, saj so bili plod daljšega proučevanja in vestnega dela tovrstne problematike. Zaradi preobi- lice gradiva posnemamo le najznačil- nejše misli iz referatov in razprave, ki se nanašajo na naš okraj in ki naj- bolj občutno prizadevajo naše delovne ljudi. Družbena prehrana predstavlja ene- (ga izmed najvažnejših činiteljev, ki vplivajo na dobro ali slabo zdravstve- no stanje posameznikov in družbe, na njih življenjsko dobo, delovno sposob- nost in odpornost proti raznim bolez- nim. Da se obvarujemo vseh hudih posledic, ki nastanejo zaradi nepravilne prehrane, moramo skrbeti, da je naša prehrana ne samo zadostna in okusna, temveč tudi pravilno sestavljena, da odgovarja fiziološkim potrebam orga- nizma. Sanitarni kemik GHZ Celje, inž. Sla- par, je navedel nekaj statističnih po- datkov o prehrani naših ljudi. Na pod- lagi izvršene ankete pri delavskih in nameščenskih družinah v Celju so primerjali povprečne količine posa- meznih elementov v prehrani s koli- činami, ki pomenijo fiziološke potrebe človeškega organizma. Anketiranih je ibilo kakih 20 štiričlanskih družin s povprečnimi mesečnimi prejemki 15.000 din. Ko so primerjali potrošnjo živil z dejanskimi potrebami, so ugotovili, da dobiva delavska družina količinsko zadovoljivo hrano, v pogledu kalorične vrednosti celo za 2,7 % preveč. Ta pre- sežek gre na račun prevelike potrošnje rnaščob (za 12,8 % preveč) ter preve- like porabe moke in sladkorja (za 10 % preveč). Nasprotno pa je v prehrani delavske družine znaten primanjkljaj živalskih beljakovin (49,3 %) ter rud- ninskih snovi, zlasti kalcija, katerega deficit znaša 45,5 %. Tudi v pogledu (Nadaljevanje na 2. str.) STRAN ЖЛ 8- JUNIJA 1056 — STEV. 23 pogled po svetu Cim bolj prodira v svetu misel o koeksistenci, o razumnem sodelovanju med narodi, o veliki aliansi med Za- padom in Vzhodom, tembolj žolčno sku- ša svetovna reakcija to misel diskredi- tirati. Cela vrsta izjav vodilnih zapad- nih ljudi, cela vrsta časnikarjev re- petirá svoje orožje i>n bruha ogenj in žveplo na vzhodni svet, stoječ na skraj- no omejenih, nerazgledanih protikomu- nističnih ideoloških pozicijah. Mikavno je vedeti, kako gleda na take ideolo- ške podatke znamevlUi, že nekajkrat citirani angleški filozof Bertrand Res- sel: »Svet, pravi on, je obseden od tega konflikta, vendar ne verjamem, da ima- jo razlogi za konflikt kaj opravka z ideologijo. Ideologija je le metoda, s katero se ljudje združujejo. Komuniste sovražimo, ker se nam zdi, da ogro- žajo našo lastnino, vendar jih sovra- žimo drugače kot vlomilce, dalje zato, ker so brez vere. Brez vere so tudi Ki- tajci že od 11. stoletja, sovražimo pa jih šele odkar so vrgli Cangkajška. Sovra- žimo jih, ker so zoper demokracijo. To- da Franca ne sovražimo. Zoprni so nam, ker kratijo svobodo, ne vidimo pa, da- jo pravzaprav kratimo mi. Kaj so to- rej dejanski razlogi? Sovražimo jih, ker se jih bojimo.« To ideološko protikomunisnčno voj- sko je obsodil z nekaj manj ironije znani ameriški časnikar Sulzberger iz New York Timesa: »Naša politika ni v skladu s stvarnostjo. Naša propagan- da ni primerna za Vzhodno Evropo. Naši ukrepi so togi in brez domišljije. Mi se še zmeraj nismo prilagodili glo- bokim spremembam v svetu. Naloga ameriške politike ni, da nastopa proti komunizviu kot ideologiji. Naša tradi- cija nam nalaga, da dopustimo sleherni deželi izbirati si svojo lastno obliko vladanja.« Ameriški časnikar je dobro nakazal, kam bi morala iti ameriška politika: Pomagati pri pozitivnih naporih v teo- riji in praksi za dosledno spoštovanje načela suverenosti, neodvisnosti in ena- kopravnosti dežel, za neoviran, samo- stojen razvoj slehernega naroda, skrat- ka pri naporih za popolno uveljavlja- nje demokratičnih načel v mednarod- nem živlejnju. Taka je naša politika v teoriji in praksi, taka je tudi naloga in namera, ki jo ima točasna pot predsednika naše države maršala Tita v Moskvo. Zapadni časnikarji izzivajo s Canosso, ki da jo je morala prestati Moskva lani v Beo- gradu. Mi ne imenujemo tiste poti pot v Canosso, marveč znamenje za novo razdobje v mednarodnem sožitju in ni- mamo nobene potrebe po pretiranem prekipevanju in zmagoslavju, saj vemo, da svetovni reakciji »destalinizacija« ne gre v račun. To kažejo zadnje izjave ameriških prvakom, pa tudi izjave de- mokrščanskih prvakov tako imenovane »male« Evrope. Človek je pred nekaj dnevi drugič priril po sipkem snegu v strupenem vetrii na »tretji pol«, na Mt. Everest. Raz najvišjega kuclja našega planeta je lahko zabeležil vrsto velikih in ma- lih dogodkov, ki jih knjižimo v debet in kredit velike prihodnosti. Preberimo ■nekatere vsaj po diagonali: Na roman- tičnem Afroditmem otoku, otoku očar- ljive boginje ljubavnih slasti, na Cipru, se stvari vsak dan bolj zapletajo. Smrt- na žetev sicer ne kosi prehitro, vendar Angleži pridno zapravljajo svoj moral- ni kapital, kolikor ga imajo. General Harding je uvedel bičanje, v Grčiji je moral odstopiti Teotokis, umerjeni zu- nanji minister, namesto njega pa je nastopil Evangelos dobri sel) Ave- rof, ki je angleškemu ambasadorju vr- nil vsa angleška odlikovanja. Angleški imperij se mora boriti še za drug otok, za Bahrein, kjer so ustanovili kvizlin- ški emirat, česar pa ne priznava Iran in terja svojo pravico na tem ključu Perujskega zaliva. Tudi otok Kameran v Adenskem protektoratu se giblje, oba seueda »važna« za Angleže, ker imata petrolej. Francozi se glede Alžira počasi meh- čajo. Narodnosti mu še ne priznajo, pač pa alžirsko značilnost in jo kupujejo s politično simonijo, ponujajoč jim 30 vodilnih mest. Molletova vlada pre- staja novo preizkušnjo, poznavalci pra- vijo, da jo bo uspešno prestala, ker se desničarji boje nove ljudske fronte. Strah pred to utegne izbruhniti tudi ■v Italiji, kjer so upravne volitve poka- zale premili na levo. Kaj je v Italiji mogoče, se vidi iz cerkvene kazni, ki 36 doletela kalabreškega župnika: Skof 'ga je suspendiral »a divinis«, mu vzel župnijo in ga zaprl, ker ni pridigal za demokristjane in bojda podpiral social- komuniste. Togliatti in njegovi sode- iavci, ki so se mudili pretekle dni v Beogradu, bi se iz naših izkušenj res lahko marsikaj naučili. V ZDA so sprejeli nov kmetijski za- kon, po katerem bodo farmarji zavirali proizvodnjo živil in to v času, ko mno- gim deželam grozi lakota. Upajmo, da je to samo volilni manever. Napetost na Srednjem vzhodu je po- pustila. Ben Gurion je izjavil, da gre v Egipt na pogovor o vsem, kar si želi Naser, na pogovor brez prič in brez gneče. Naser pa je izjavil, da Zapad ne more komandirati Egipta. Kdor bi Egiptu preprečeval nabavljanje orožja, bi storil agresivni akt. Ni čudno, če je Dulles globoko obžaloval, ker je Egipt priznal LR Kitajsko. Rekel je, da to ne bo spravilo Kitajske v OZN. Seveda, zamorcu nima smisla prati glavo. To se vidi tudi iz grmeče izjave drobnega anglo-ameriškega maršala Montgome- ryja, ki je dejal: »Vojaške sile Atlant- skega, pakta bodo opremljene z ameri~ škim atomskim orožjem. Ce bomo na- padeni, ga bomo uporabili takoj. V to- talitarni г^ојт, kakršna bi bila spopad med Vzhodom in Zapadom, se bo atom- sko orožje uporabilo takoj v začetku.« To atomsko pamet bo res težko raz- biti. Treba je zares optimizma in za- upanja v pozitivne, človekoljubne sile. T. O. Ves sistem druibene prehrane |e treba temeljito proučiti in nairtno izboljševati (Nadaljevanje s prve strani) kuje 77,6%, B2 vitamina za 35,3%, C pa za 33 %. Tudi pri nameščenskih družinah pre- hrana ni pravilno sestavljena, saj manjka v njej preko 41 % živalskih beljakovin, nekaj rastlinskih beljako- vin, precej pa tudi ogljikovih hidratov. Poraba maščob je za 24,4 % previsoka. V pogledu mineralnih snovi je slilta še slabša, saj v prehrani nameščenskih dnožin primanjkuje predvsem kalcija (kar za 47,5 %) in vseh najvažnejših vitaminov. Kmečkemu prebivalcu dajeta glavni vir vseh kalorij moka in krompir (5в% celo¡kupne kalorične vrednosti). Značil- no za kmečko prebivalstvo je, da uživa vse premalo sadja, zelenjave ter mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Nasprotno pa je potrošnja maščob mnogo previ- soka (za 51,7 %). Napaîna razporeditev dnevnih obrolov v naši prehrani srečujemo dnevno tudi premnoge slabe prehranbene na- vade, proti katerim se bo treba boriti. Med njimi je najpogostejša nepravilna porazdelitev dnevnih obrokov. Zajtrk je na splošno, zlasti v mestih in to pri delavskih kot nameščenskih družinah, zelo skromen. Kosilo je običajno zelo izdatno, močno zabeljeno in v večini iprimerov zelo enostavno sestavljeno. Večerje so zopet težke in pozne. Iz zdravstvenega stališča bi bilo nujno, da hrano enakomerno porazdelimo čez ves dan, tako, da niso naši prebavni organi nikdar preveč obremenjeni. Zaj- trk naj bo čim bolj izdaten in naj vsebuje vse najvažnejše skupine živil. (Ta navada se je z velikim uspehom udomačila že pri raznih naprednih narodih tako v zdravstvenem pogledu kot v pogledu storilnosti in delovnega efekta.) Kosilo naj bo spet močno in sestavljeno iz različnih jedi. Popoldan- ska malica je važna zlasti za fizične delavce — naj bo lahka, večerja pa zgodna in sestavljena po možnosti iz mlečnih jedi. 96,3 odst. celotne sadae letine predelijo v alksholne pijače Pri obdelavi prehranbenih napak je omeniti še razvado, ki je v našem okraju zelo zakoreninjena. Znano je, da v ZDA porabijo eno tretjino grozdja za predelavo v vino, ostali dve tretjini !pa pojedo, odnosno predelajo v brez- alkoholne sokove. Pri nas pa je ravno obratno. Dve tretjini celokupnega sad- nega pridelka gre za vino, žganje in ostale alkoholne pijače. Na področju celjskega okraja smo lani pridelali 30.000 vagonov sadja, od tega je prišlo samo 60O vagonov na trg, 300 vagonov za industrijsko predelavo, 210 vagonov pa za izvoz. Ostalih 28.890 vagonov — kar predstavlja 96,3 % pridelka — pa je šlo za vino in jabolčnik. V Celju so samo lani v gostinskih obratih proda- nih 1,140.0001 alkoholnih pijač v vred- nosti 217,500.000 din — dočim je bilo v istem času porabljenih samo za 19,400.000 din brezalkoholnih pijač. Nič čudnega potem ni, da je bilo Celje do nedavnega na tretjem mestu, kjer po- pijejo največ alkoholnih pijač. Družbena prehrana v gostinskih obratih in msnzah Zaradi splošnega družbenega razvoja in gospodarskega napredka ter velike- ga števila zaposlenih ljudi postaja za- hteva po zdravi, okusni, zadostni, ce- neni in kulturno postrežem hrani iz- ven družine vedno večja. Na našem področju imamo vsega 26 obratov, ki skrbijo za družbeno pre- hrano. V teh obratih se trenutno hra- ni okoli 2000 abonentov. Od celotnega števila abonentov. ki prejemajo kosilo, je okoli 1600 takih, ki imajo na razpo- lago samo en menu in so prisiljeni za- užiti to. kar se jim ponudi. Ta način v znatni meri povzroča preseljevanje abonentov iz enega obrata v drugi, da na ta način spremenijo hrano. Kakih 400 abonentov pa ima možnost izbire med dvema men ujema z isto ceno. Jedilniki v celjskih gostiščih so zelo enolični in nas opozarjajo, da bo treba posvetiti vso ipozornost vzgoji kuhinj- skega osebja, da se bo na ta način do- segla pravilna sestava in vrednost hrane. Jedi se ponavljajo tako, da abo- nenti prejemajo testenine, krompir, go- vejo juho in solato, pogosto pa tudi meso. Pogrešamo pa vse ostale zelenja- ve, ki jih ti obrati ne uix>rabljajo. Za dobro organizirane obrate druž- bene prehrane smo na našem področju do danes premalo storili. Vendar so izgledi, da se bo stanje družbene pre- hrane tudi v našem okraju v najkraj- šem času izdatno izboljšalo. V letoš- njem januarju so izšli predpisi glede finansiranja menz. Po teh predpisih bodo podjetja laže ustanavljala obra- te za prehrano delavcev in jim nudila pomoč na ta način, da bodo krila vse stroške, ki jih lahko krijejo po zako- nitih predpisih (stroške za električno energijo in vodo, amortizacijo in dru- go). Te dni bo v Železarni Štore začela že poslovati men^a na osnovi omenje- nih principov. Gostinska zbornica bo v sodelovanju s podjetjem uredila ta obrat kot vzoren obrat družbene pre- hrane, po njej pa naj bi slične obrate ustanavljala tudi druga industrijska podjetja. Še nekaj vprašanj, ki bi jih bito treba rešiti Posebno vprašanje predstavlja pri nas prehrana delovnih ljudi, ki bi iz zdravstvenih razlogov morali imeti die- tično hrano, pa so prepuščeni običajni hrani v menzah in gostilnah, ali pa si jo morajo sami pripravljati doma. Zdravljenje takega bolnika je brez- uspešno, ker se ne more držati predpi- sane diete. Imamo mnogo primerov, da se zavarovanci, ki pridejo ozdravljeni iz bolnišnice, po določenem /času zopet vračajo nazaj na zdravljenje'. Ker taka ponovna zdravljenja močno bremenijo Zavod za socialno zavarovanje, bi bilo prav, da se za ureditev dietične menze v Celju zainteresira Zavod za socialno zavarovanje. Nekoliko se bo stanje si- cer zboljšalo s skorajšnjo ureditvijo mlečne restavracije, vendar ii>a s tem vprašanje dietične kuhinje v Celju še daleč ne bo rešeno. Vprašanje, ki bi ga bilo potrebno resneje reševati, je tudi razlika v ce- iiah za premog, plin, vodo in elektriko, ki je v menzah znatno višja kot v za- sebnih gospodinjstvih. Pri zveznih or- ganih bi bilo treba doseči za premog enake ugodnosti, kot jih tiživajo gospo- dinjstva, prav tako naj bi se uredilo tudi vprašanje cene za elektriko, ob- činski odbori pa naj v svoje družbene plane, ki jih bodo sprejemali, vnesejo določilo, da veljajo za obrate družbene prehrane enake cene za plin in vodo, kot so določene za zasebna gospodinj- stva. V obratih družbene prehrane je mnogo osebja s pomanjkljivim stro- kovnim znanjem. Zato bo v prihodno- sti nujno treba urediti tudi vprašanje izobraževanja kuhinjskega osebja po sodobnih principih, že zaposleni pa bi morali svoje strokovno znanje izpop>ol- niti z dopolnilnimi tečaji in izpiti. Prav tako bo treba s pogostimi tečaji izpo- polnjevati tudi žene v gosiXKÌinjstvili, ker se moramo zavedati, da s slabo pripravo hrane uničimo važne dopol- nilne snovi in s tem razvrednotimo bio- loško vrednost hrane. Seveda bo potrebno še mnogo truda, da bomo pri naših ljudeh uspeli z zdravstvenim pros veti j e van jem odpra- viti zakoreninjene slabe navade. Hkra- ti s tem bo treba izboljšati tudi kvali- teto in povečati proizvodnjo naše pre- hranbene industrije, skrbeti za boljši donos naših kmetijskih gospodarstev, da bo mestno prebivalstvo tudi v zim- skem času prekrbljeno z zadostnimi količinami zelenjave in mleka. Iz problemov, ki so jih nakazali re- ferati in živahna razprava, so udele- ženci tega koristnega posvetovanja do- bili trdno osnovo za zboljšanje družbe- ne prehrane v našem okraju. Tudi prehrana šolskih otrok je zelo pomanjkljiva v Celju so v svrho analize prehrane šolskih otrok napravili skupinske an- kete, ki se oslanjajo na proučitev pre- hranbenega stanja učencev v Kajuho- vem dijaškem domu, v Domu učitelji- ščnikov in v Dijaški kuhinji na II. osnovni šoli. Analiza je bila naprav- ljena na podlagi jedilnih listov, ki jih te ustanove hranijo v svojih arhivih, v teh domovih se hranijo dijaki raz- lične starosti — od 10 do 14 let — prevladujejo pa dijaki, stari nad 14 let. Če predpostavljamo, da so vsi di- jaki dobivali enake obroke, lahko za- ključimo, da dijaki v domu učitelji- ščnikov. stari izpod 14 let, dobivajo zadostno kalorično vrednost hrane (2200 kalorij), dočim nastane pri sta- rejših dijakih občutni kalorični pri- manjkljaj (706 kalorij, аИ 77 %). Ce računamo z isto predpostavko v Ka- juhovem domu, nastane pri dijakinjah nad 14 let starosti primanjkljaj 415 ka- lorij dnevno, ali 16 %. V dijaški ku- hinji II. osnovne šole pa je povprečni primanjkljaj 51 kalorij, ali 4 %. Celjski okraj prednjači v obolenjih na prebavilih Omenili smo že. da nezadostna in slabo sestavljena prehrana vpliva na zdravstveno stanje prebivalistva. Ce pregledamo obolenja samo zavarovan- cev celjskega okraja v letu 1954, vidi- mo, da je bilo pri nas na vsakih lOO zavarovancev obolelih 10,46 % na pre- bavilih (republiško povprečje pa znaša 7,63 %). V pogledu tovrstnih bolezni so nas prekosili le trije okraji. Torej so bolezni prebavil v Celju z ozirom na druga obolenja na 4. mestu, na teri- toriju bivšega okraja pa so bila lani celo na 3. mestu. RodHeifsht sestanek posebne vrste Siarši smo bili presenečeni, ko smo dobili osebno napisana povabila od razrednega kolekiiva 4. b razreda, da se udeležimo tega rodiieljskega sestan- ka pred dnevi. Ta sestanek so nam pri- redili dijaki pod vodstvom razredni- čarke profesor Strehovčeve s prve gimnazije v Celju. Ko smo priliajali skozi vhiod gimna- zijskega poslopja, so nas sprejemali dijaki in dijakinje ter nas popeljali v okusno opremljeno telovadnico. Spo- red, ki so ga nam pripravili, je bil nad- vse pester in zanimiv. Po pozdravu učenke, partizanske sirote, ' so sledile deklamacije, petje, recitacije, govor, v katerem je bilo podano celotno življe- nje dijakov med šolskim letom v šoli in izven nje. To poročilo je bilo^ prav za- nimivo. Culi smo, kako se uče naši otroci v šoli, čuli pa tudi, kje vse se izvenšolsko udejstvujejo. Lepo je bila podana tudi igrica, katero je napisal dijak tega razreda tovariš Senegačnik. V njej je prikazal življenje v razredu, prikazal v svojem delu tudi svoje pro- fesorje. K. Z. m S Parade mladosti v Celiu Le dajmo ga — ex velja! Šolska reforma je problem vse naše družbe Pred kiaikim je bil v Itlubu ljudskih poslancev v 1^јиђ1јаш daljši razgovor med novinarji in predistavniki Komisije za reformo šolstva, katerega so se med dru- gim udeležili tudi France Kimo- vec-Žiga, čtlan predsedsitva SZDL Slovenije, Branko Babic, predsed- nik Komisije za tisk piri SZDL in predsednik Društva nofvinarjev Slovenije, Ludvik Gabrovšek, se- kretar Sveta za šolstvo ter čla- nica zveaaie Komisije za reformo šolstva, tov. Draga Humekova iz Maribora. Tovarišica Humekova je obšir- no govorila o dosedanjih razpra- vah glede šolske reforme ter o predlogih, pripombah in ugovo- rih, ki so v tem času prišli na Svet za šolstvo. Vsega skupaj je v tem dolgem času (2 leti) prišlo na Svet komaj 20 mnenj, kar vse- kakor predstavlja pičlo žetev za obravnavanje tako važnega pro- blema, kot je naše šolstvo. Ugovori proti načelom, ki jih je Svet za šolstvo sprejel, so približ- no takile: otroci so neenako na- darjeni in imajo različen гагдгој- ni tempo, zaradi teg nismo za enotno šolo. Ali: v tej »uniformi- rani šoli« se bodo slabo razvijali naši talenti. Nekateri so zaskrb- ljeni predvsem zaradi materiiJ- nih pogojev in menijo, da dokler ne ho dovolj stavb, primernih šol- skih prostorov, dovolj učiteljev in profesorjev, ki bodo bolje plača- ni, tako dolgo ne moremo govori- ti o reformi šole. Drži, da mate- rialno stanje pa-osvetnUi delavcev ni rožnato, vendar pa ne moremo reči, da reforma šolstva zavisi od materialnega stanja prosvetnih delavcev. Tega stanja danes še ne bomo zboljšali, toda šolska re- forma je dolgotrajen procas in se bodo vzporedno z njim reševali tudi materialni pogoji. Bistvo re- forme pa niso učUa, kabineti, šol- ske stavbe, materialno stanje pro- svetnih delavcev in podobno, am- pak organizacija dela. Nekateri so tudi zaskrbljeni, da bo z re- formo nivo šole padel. Toda v elaboratu je poudarjeno: bodoča enotna šola mora dati otroku več znanja, možnost praktične upora- be znanja, ne pa večji obseg zna- nja. Od »guljenja na pamet« mo- ramo preiti k boljši vzgoji, tako, da bo nova šola otroka predvsem vzgajala — dušcA'^no in telesno — medfem ko je današnja šola vzga- jala predvsem spomin in ni urila kritičnosti in sposobnositi spoznavanja Diskusije o šolski reformi naj bi torej iskale možnosti, kako nu- diti vsej mladini čim več znanja. Šolske reforme ne bomo izvedli le s korenito koi*ektuiro sedanjih učnih načrtov, ampak moramo predvsem spremeniti režim šole in ustvariti tako šolo, ki ne bi poznala več nikakih razlik in pri- vilegijev. Zagovarjanje šol raz- ličnega tipa za bolj ali manj na- darjene, je v bistvu zagovarjanje privilegijev, ki niso več v skladu z današnjo družbeno ureditvijo. Vedeti je treba, da je pri nas 75 % otrok, ki težko napredujejo v šoli, in da se ta reforma v šol- stvu ni pojavila zaradi onih 25 % dobrih učencev. Toda tudi za ta mali odstotek nadarjenih otrok moramo skrbeti, ker so nam po- trebni talenti. Zato bo morala biti nova šola v svojem notranjem ustroju dovolj prožna, da bo tudi tem, nadpovprečno nadarjenim otrokom nudila možnost največ- jega razvoja. Predvideni so do- datni programi (jeziki) v pouk. Razlike inteligenčnega nivoja in zmogljivosti bo treba upoštevatL Ta razlika pa bo takega značaja, da bo dala večje zahteve nadar- jenim otrokom. Z uvedbo enotne obvezne osem- letne šole torej nikakor ne sme pasti raven pouka, temveč na- sprotno: vzgoja in izobrazba se morata poglobiti, pri tem pa na- darjenim otrokom nuditi vse mož- nosti za najširši razmah. Najti pravilne oblike za tak nov šolski sistem in razvoj bodočega šolstva pa so v glavnem problemi, o ka- terih naj v zvezi z reformo šol- stva diskutira vsa naša javnost. Diskusije o šolski reformi so to- rej pokazale, da je ta pojem pri posameznikih zelo različen in da so nekako obšli bistvo ter prešli v drugo fazo v razvoju šolske re- forme — na šolske programe, konkretne oblike pouka, materi- alne pogoje itd., namesto da bi se najprej poglobili v bistvo osnov- nih principov. Zato bo treba na bodočih sestankih razpravljati predvsem o teh vprašanjih in nujno bi bilo, da bi vse naše usta- nove, organizacije, podjetja — vsa naša javnost podala svoje mne- nje, kakšno obvezno enotno šolo hočemo imeti. lunija okrajni zlet Partizana ob VelenisJicm jezeru 8. JUNIJA 1956 — STEV. 23 STRAN 3 Pred II. celjskim turističnim tednom Pred nekaj dnevi je Olepševalno in; turistično društvo Celje razpisalo na i celjskem učiteljišču nagradno šolsko j nalogo »Kako mdslim kot bodoči učitelj] o turizmu«. Naloge so na splošno pravi Àûbiq ter smo z mnenjem o turizmuJ ki ga imajo naši bodoči vzgojitelji, lah- ko prav zadovoljni. Najboljše naloge bodo nagrajene. Objavljamo drugo na- grajeno nalogo, ki je izmed vseh na- grajenih nalog najbolj originalna. Crček Briffita, dijakinja V. b razreda celjskega učiteljišča Kako mislim kot bodoča učiteljica o turizmu Vsekakor je to težko vprašanje. Mar ne? Vsaj zame. Samo poglejmo! Do se- daj kot dijakinja, stisnjena med stene šolskih sob, nisem imela možnosti, da bi si ogledala našo domovino. In ker nisem potovala, se tudi nisem seznanila z našimi turističnimi posebnostmi ozi- roma s tem, kakšen je bil pravzaprav napredek na polju turizma, kaj mora- mo pravzaprav storiti, da bo turizem tisto, kar nam bo prinašalo lepe do- hodke, od česar bomo imeli koristi. Ko- risti? Ce hočemo biti odkritosrčni, mo- ramo priznati, da si hočemo s turizmom ustvariti neki vir stalnih dohodkov. Seveda vem, da je turizem tista de- javnost, ki je povezana s potovanji in se ji pravi tudi tujski promet. To sem Celje je izhodišče za obisk številnih turističnih postojank se naučila pri tisti urici zemljepisa, ko smo kratko našteli nekaj zdravilišč, povzdignili v »nebesa« 'naše Alpe ia sinji Jadran in — končali. Toda to še ni vse. Tudi slike posameznih turistič- nih točk sem si ogledala v časopisih in brala, da je vsaka najboljša, naj- lepša in ima vsaka kar se da visoko ceno. (Toda to ni pisalo zraven). Pa še tu in tam kakšen članek in virov za moje znanje turizma je zmanjkalo. Ostalih, ki jih ne poznam m ki niso dostopni široki množici turistov, se bom pa pKJslužila takrat, ko bom zbirala »jurje« za moj prvi turistični podvig. Upam, da kmalu. Sedaj pa ravno k stvari. Ce bi me kdo vprašal bolj konkretno, s čim bi skušala pospešiti turizem, bi odgovo- rila, da s poudarkom značilnosti, lepot dežele, z uvedbo dobrih prometnih zvez, s primernimi dostojnimi turističnimi gostišči, dobro postrežbo ter prilagodit- vijo cen žepu naših ljudi. Tako je lepa naša dežela! Sicer po- znam le delček te lepote, svojo ožjo domačijo; toda drugi ljudje so mi pra- vili o njej in se nad njo navduševali. Vendar, čudno se mi zdi, so vedno govorili le o Jadranu, kopanju m son- čenju in o kakšnem podvigu v naših Alpah. To pa še ni vsa Jugoslavija. V čem je krivda, da drugi predeli ne slove tako? Pa se vendarle vsak odlikuje po svoji značilni lepoti, ki jo je treba le pravilno dojeti, doživeti. Marsikdo od nas bi si zaželel mirnega kotička, kjer bi se lahko odpočil od dela, morda prav kje med vinorodnimi goricami Sloven- skih goric ali pa ob temnozeleni Krki aa Dolenjskem. Kaj sem hotela s tem povedati? To, da ni vse bučni Jadran, ampak tudi predeli, ki še niso znani turistom, ker njihova lepota ne bode tako v oči. V takih, doslej še neznanih krajih, bi morali zgraditi turistična go- stišča. Na Gorenjskem bi postavili ko- šato slovensko alpsko hišo z izrezlja- nimi hodniki in napušči ter nageljni. V nji bi streglo osebje, oblečeno v go- renjsko narodno nošo in prinašalo zna- čilne jedi za ta predel. Tako bi se pri- lagodili pokrajini, hkrati pa še ustva- rili okras zanjo. Ker sem že pri gostišču, bi poudarila, da je važno tudi to, kakšna je njegova aotranjost. Ni potrebno, da se leskeče v ne vem kakšnem blišču, temveč naj ustreza higienskim načelom in naj bo okusna in prijazna! Naj ustvarja takšno vzdušje, da bodo gostje dobro razpo- loženi! To pa je odvisno v veliki meri od strežnega osebja in kuhinje. Da, tudi kuhinje. Saj pravi neki pregovor, da dobra hrana hvali gostišče, še bolj pa tekne, če ti jo prijazno prinese. S tem ne mislim tega, da naj bo strežno oseb- je prilagojeno vsaki najmanjši gostovi muhi. Se nekaj je važno za vsako turistično točko. To so dobre prometne zveze. Ce mora turist capljati od najbližje pro- metne postaje do turistične postojanke dve uri, potem gotovo ni veselo raz- položen in ga drugič sigurno ne bo. Posebno so važne dobre prometne zve- ze za potnike na daljših potovanjih, ka- terih namen je, odgledati si več turi- stičnih znamenitosti, predvsem zgodo- vinskih. K turističnim točkam pa lahko šte- jemo tudi zdravilišča in razna kopali- šča, saj igrajo v turizmu dvojno vlogo: zdravijo človekove bolezni in člove- kovo utrujenost, povzročeno po napor- nem delu. Zato je pač važno, da jim posvetimo kar največ pozornosti. Ostane nam še en problem — pro- blem cen. Ce bi pregledali cenike go- stišč, bi videli, kako visoke so cene. Sedaj pa poglejmo dvoje nasprotij! Na eni strani visoke cene penzionov, na drugi strani pa skromne plače. Sedanje cene so previsoke. Te morejo plačati le inozemski turisti, ki prihajajo k nam. Pa tudi ti, lahko verjamete, vkljub vsem lepotam naše domovine, ki jim nudi res nepozabno doživetje, ne bodo več prišli, če se bodo cene dvigale. Kaj bo pa potem? Ne bo tujih, ne domačih gostov in rezultat — turizem bo postal ena izmed zadnjih gospodarskih panog v državi. Zato bi bilo pač potrebno, da bi se cene nekoliko prilagodile denar- nicam širokih ljudskih množic. Nazadnje bi še pripomnila tole, aß. dajmo čimveč možnosti našim ljudem za ogled tako pestre in zanimive do- movine. To je važno predvsem za iz- obrazbo ljudi, predvsem tistih, ki ne vidijo dalje, kot do domačega hišnega praga. S tem hočem povedati, da je ena važnih nalog turizma, da izobražuje ljudi, da jih moralno dviga v ponosne člane države, ki ima toliko naravnih lepot, a tudi del človeških rok. 9. in 10. junija bo oicrajni ziet društev Partizan v Velenju Te dni je na stadionu ob Velenjskem jezeru vse živo. Urejujejo stadion za okrajni nastop. Nad njim pripravljajo tudi igrišče za odbojko in rokomet. Pa tudi okolica stadiona, ki je ob Velenj- skem jezeru, bo te dni dobila svečano lice. V soboto, 9 j vrni ja ob 8. uri zvečer bo na razsvetljenem stadionu slavnost- na akademija, na kateri bodo sodelo- vala društva celjskega okraja z izbra- nimi točkami. Nedvomno bo privlačna ona, ki bo prikazala delo in zmage ve- lenjskega rudarja. Naslednji dan, 10. jvmija, bo dopol- dne glavna preizkušnja vseh nastopa- jočih. Računajo, da bo sodelovalo na zletu nad 2000 telovadcev. Pred glavnim nastopom, ki bo v ne- deljo popoldne, bo slavnostna povorka skozi staro in novo Velenje na stadion. Glavni nastop bo nudil vsakemu ne- kaj. Izvajali bodo zletne proste vaje za vse oddelke, vaje na orodju in akro- batiko. Na nastopu bodo sodelovale tudi edinice naše vojske, kar bo le še povečalo pestrost nastopa. Okrajni zlet društev Partizan v Ve- lenju bo veličastna manifestacija te- lesno vzgojne dejavnosti. Zato pohitite ta dan na nastop. Ob tej priliki si bo- ste lahko ogledali romantično velenj- sko jezero in bližajo okolico! Po temetìHih razprav&h mm zborih p&Uvcev je celisha obema sprejeta letosnfi dfttzbeni plan in proračun Nedavni zbori volivcev, ki so bili sklicani po vseh terenih :predvsem za- radi obravnave letošnjega družbenega plana in proračuna celjske občine, so bili z malo izjemami povsod zelo do- bro obiskani, za kar gre predvsem za- sluga dobri agitaciji odbornikov SZDL. Na vseh zborih je bila razprava plodna in pestra in je pokazala, da se volivci ^ivo zanimajo za gospodarske probleme svoje občine. Kljub temu, da prebi- valci celjske občine razumejo, da so težke prilike leto 1956 zaznamovale kot leto izredne štednje, vendar so spričo tako utesnjenega letošnjega proračuna marsikje pronikle na dan želje po več- jih zahtevkih. Pred sprejetjem družbe- nega plana in proračuna so na četrtko- vi seji ljudski odborniki celjske obči- ne sicer prikazovali želje državljanov z zborov volivcev in odborniki so tudi razmišljali, kje bi se dalo še kaj od- vzeti in komu dodati, da se bodo iz proračunske rezerve odnosno iz poso- jila kreditnega sklada — če bo le mo- goče — upoštevale najnujnejše in naj- upravičljivejše želje. Tako so na pri- mer Teharčani tožili zaradi kvarnih vplivov cinkamiških plinov in v zvezi s tem predlagali še znižanje odstotka občinske doklade. Štorjani so zaskrb- ljeni zaradi kanalizacije, ki bi jo bilo res nujno izvesti. V Zagradu tožijo za- radi zazidalnih načrtov, ki jih še ni- majo, v Škof j i vasi bodo morali najti sredstva za popravilo cest, tako tudi na Svetini ne morejo gradnjo ceste na- daljevati, ker jim je zmanjkalo sred- stev. Ljudski odbor celjske občine bo mnenja volivcev še proučil in v okvi- ru možnosti tudi pomagal, vendar so na seji sklenili, da bi naj krajevni od- bori (Svetina, Skofja vas) razpisali krajevni samoprispevek in s prosto- voljnim delom nadijevali najnujnejše gradnje. Pri socialni zaščiti bo treba sred- stva tudi posebno štedljivo in pazlji- vo obračati, saj so podpore in drugi izdatki v letošnjem proračunu isti kot lani, potrebe pa so mnogo večje. Ker so ti domovi zelo dragi, bi kazalo nekaj bremena prevaliti tudi na svojce. Odborniki so tudi iznesli mnenje, da se nam vzdrževanje Dečjega doma ne izplača (za 6 otrok 5 milijonov din let- no) in da bi tu lahko prihranili. Pred- lagali so, da bi ta dorp prevzela Otro- ška bolnišnica. ÍNadalje so ljudski odborniki raz- pravljali tudi o tem, da bo treba v znamenju letošnje štednje gledati, da bomo res povsod štedili. Zato bo treba povsod strožje kontrole, kako podjetja ravnajo z raznimi skladi. Vpadljive so bile v zadnjih letih predvsem nabave luksuznih avtomobilov, ko bi se dali marsikje še stari popraviti in s ì^tìom uporabljati. Sicer pa k predlogu o družbenem planu na seji ni bilo posebnih pri- pomb. Iz primerjalne tabele iz lan- skega leta je razvidno, da bo letos družbeni proizvod na prebivalca nara- sel za 7%. Na to povečanje bo v glav- nem vplivala ix)večana industrijska prozvodnja v Celju, povečana proiz- vodnja v obrti in večji promet v trgo- vini. Kot novo v letošnjem družbenen;i planu je uvedba občinskih doklad, ki se bodo določile povprečno v višini 7%. Vendar ta odstotek ne bo za celo področje enak, ker so tudi gospodarski vplivi z ozirom na bližino zemljišč, odnosno višino dohodkov, ustvarjenih na teh zemljiščih različni. Tako imamo področja, ki so zelo oddaljena od celj- skega trga in je tako cena realizirane- ga proizvoda iz kmetijske proizvodnje lahko različna. Zato je v predlogu na- veden trivrstni odstotek občinske do- klade, in to po rajonih. Za I. rajon zna- ša 10%, za II. 7%, za III. pa 5%. Hri- boviti predeU in ipo cinkarniškem pli- nu prizadeti kraji bodo imeli 5% obre- menitev občinsike doklade. Srednje vi- šinski predeli bodo obremenjeni s 7% občinsko doklado, nižinski predeli ob- čin, zlasti predeli v bližini mesta, pa bodo obremenjeni z 10% doklado. Z obmejnimi občinami je dosežen spo- razum, da bodo kraji na mejah obre- menjeni z istim odstotkom občinske doklade. Iz družbenega plana je razvidno, da se bodo zaradi povečanih dohodkov kmečkega prebivalstva davki v celoti povečali za 10,5%. Proračunski skladi celjske občine bodo v letošnjem letu znašali skupno 373,816.000 dinarjev. Investicijski sklad znaša 130,787.000 dinarjev. Od tega je namenjenih 500.000 dinarjev za >ia- predek vasi, 70,000.000 dinarjev za razvoj obrti, 24 milijonov dinarjev za razvoj trgovine — za ostale panoge pa 29,287.000 dinarjev. S pripombami, ki so bile iznesene tako na zborih volivcev, kot na zase- danju obč. ljudskega odbora, so ljudski odborniki enotno glasovali za letošnji družbeni plan in proračun celjske ob- čine. v VRUNCEVI ulici bo treba nekaj urediti Pri zadnji hiši v Vrunčevi ulici je od- lagališče starega gradbenega materiala v takem stanju, da ga je nujno treba urediti. Zid ob tem prostoru, ki je ne- koč služil kot ograja, je zob časa že ta- ko nagrizel, da ga je potrebno odstrani- ti. Iritično materialno stanje v ŠPORTNIH DRUŠTVIH Svet za telesno vzgojo pri občini Celje je pred dnevi obravnaval pro- blematiko telesne vzgoje v šolah in društvih. Šolska telesna vzgoja na celjskih osn. šolah še ni dobila svojega pravega mesta. Za izvajanje pouka šole nimajo na razpolago letnih telovadišč vsaj s preprostimi napravami. Svet je sklenil, da bo treba v letošnjem letu pristopiti' k ureditvi letnega telovadišča pri I. osnovni šoli, kjer bo treba razstreliti zaklonišče in splanirati večjo površino zemljišča, ki ga ima šola na razpolago. Tudi pri II. osnovni šoli bo treba na- daljevati z gradnjo igrišča ob Kersni- kovi ulici. Pri vajenski šoli na Ljub- ljanski cesti si mladina poleg šole sama urejuje igrišče za odbojko in mali ro- komet. Svet se bo zavzel, da bodo tudi šole izven Cei j a dobile primerna zem- ljišča za ureditev preprostih igrišč, kjer se bo lahko vsaj v ugodnih vre- menskih razmerah načrtno izvajala šolska telesna vzgoja. Celjska. mladina bo s prostovoljnim delom pomagala pri urejanju teh igrišč, podjetja pa bi naj priskočila na pomoč zaradi omejenih sredstev, s katerimi razpolaga Svet za telesno vzgojo, vsaj z brezplačnimi pre- vozi potrebnega materiala. Da bi čim prej pristopili k urejanju šolskih igrišč, naj po šolah ustanovijo posebne odbore, katerih skrb bo gradnja teh igrišč. Z izboljšanjem materialnih pogojev šol- ske telesne vzgoje, bo Svet za telesno vzgojo z novim šolskim letom s pomoč- jo celjskega aktiva učiteljev in pro- fesorjev telesne vzgoje organiziral tudi seminarje za učitelje osnovnih šol, na katerih bodo predelovali učni načrt z dajanjem konkretnega gradiva za vad- bene ure. Ti seminarji bodo v jesen- skem in zimskem času. Drugi problem, s katerim se je Svet ukvarjal na seji, je bil izboljšanje ma- terialnega stanja v celjskih dobrovolj- nih društvih, ki so zašla v težko krizo in jih te težave močno ovirajo pri na- daljnjem uspešnem razvoju telesne vzgoje in športa. Po anketi, ki jo je Svet za tel. vzgojo izvedel v teh orga- nizacijah, je razvidno, da zajemajo vsa celjska društva 9268 članstva, med nji- mi 7462 aktivnih, 1439 podpornih in 388 funkcionarjev. Število je izredno raz- veseljivo, saj kaže na veliko stopnjo te- lesne kulture med celjskim prebival- stvom. Človeka preseneča le dejstvo, da je v petih društvih Partizan, ki skr- be za osnovno telesno vzgojo in bi po svojem ркзтепи morala biti najbolj množična, le 699 aktivnega članstva. Materialna analiza stanja v teh društ- vih pa ni nič kaj razveseljiva. Spričo novih gospodarskih predpisov podjetja vedno teže materialno podpirajo razvoj celjske telesne vzgoje in športa. Šport- ne naprave se ne vzdržujejo in njihov izgled (razen stadiona Borisa Kidriča) ni v ponos sicer urejenega mesta. Vsa društva v Celju s planinskim, taborni- ki in strelci so zadolžena za 14,193.459 din. Proračuni društev, ki zajemajo tu- di asanacijo dolgov iz zadnjih let in predvidevajo poleg potreb po rekvizi- tih in udeležbe na tekmovanjih najnuj- nejše investicije (brez plavalnega ba- zena znašajo 15,500.000 din!!!), pa ka- žejo znesek v višini 59,469.000 din. Kje dobiti sredstva in zagotoviti celjskemu športu in telesni vzgoji nemoten raz- voj, to so bila vprašanja, s katerimi se je Svet za tel! vzgojo mnogo ukvarjal. Občinski ljudski odbor nima v svojem proračunu sredstev, da bi lahko z do- tacijami znatno omilil nastajajočo kri- zo, saj je v predlogu novega prora- čuna za pomoč društvom predvidenih le nekaj nad 400.000 din! Člani sveta so si bili edini' v tem, da je vse telesno- vzgojne in športne naprave v mestu smatrati kot javne naprave, saj so vsa igrišča v Celju na razpKJiago vsem šo- lam in to brezplačno in da jih je ob- činski ljudski odbor dolžan urejati s svojimi proračunskimi sredstvi kot mestni park, zelene nasade, otroška igrišča itd. Ta ugotovitev je tembolj utemeljena z dejstvom, da je občinski odbor zadnja leta dajal za urejanje športnih naprav prec.ejšnja sredstva, danes pa propadajo, ker društva ni- so v stanju jih vzdrževati. Za vzdrže- vanje obstoječih športnih objektov in naprav bi potrebovali v letošnjem letu kar 11,797.400 din. Vse športne naprave v mestu Celju naj bi prišle pod upravo Sveta za komunalo. Anketa je nadalje pokazala, da so društva od gospodar- ske dejavnosti zbrala v zadnjem letu nad 8,000.000 din, PD Celje pa še po- sebej nad 6,000.000 dohodkov. S članari- no, vstopnino prireditev športnega zna- čaja, reklamo, tiskanjem brošur in po- dobno dejavnostjo so društva v zadnjem letu zbrala nad 26,000.000 din. Svet je bil mnenja, da je treba prekiniti z na- biranjem oglasov, izdajanjem raznih brošur in sličnimi akcijami. Podjetja bi naj podpirala športnike na drug način. Svet za tel. vzgojo bo predlagal občin- skemu odboru, da bi organiziral po- seben sklad, v katerega bi vlagala vsa celjska podjetja razpoložljiva sredstva za pomoč športnim društvom in ime- novala poseben odbor s predstavniki podjetij in društev, ki bi ta sredstva sorazmerno razdeljeval druytvom po- nj ihovem družbeno pomembnem delu. Svet je bil nadalje mnenja, da je tre- ba vsa društva opozoriti na večjo skrb pri ustvarjanju lastnih dohodkov, zlasti pri pobiranju članarine, ki je ne- katera društva sploh ne pobirajo, na večjo štednjo s sredstvi, ki jih včasih preveč razsipno trosijo in na skrbnejšo ravnanje z društvenimi rekviziti, ka- terim bi lahko podaljšali ob bolj vestni negi življenjsko dobo. Vsa aktivnost v organizacijah Parti- zan, športnih društev, strelstva in so- rodnih društev bo letos težavna, kajti vodstva društev se v vse večji meri morajo ukvarjati zgolj s problemom zbiranja materialnih sredstev, vzgojna in strokovna vprašanja, to je skrb za človeka, ki bi naj bila primarna v vseh društvih, pa so več ali manj po- tisnjena v ozadje. Ce hočemo, da bo- do celjski športniki tudi v letošnjem letu s svojimi storitvami utrjevali ugled našega mesta, bo treba zbrati po- trebna sredstva. Samo za tekmovanja in nastope doma in izven mesta je po- trebnih nad 8,000.000 din, za rekvizite 7,350.000 din, za honorarje inštruktor- jem in trenerjem nad 2,300.000 din, za nujno vzdrževanje obstoječih objektov z vsemi sanitarnimi napravami pa 11 milijonov 797.400 din. Svet za telesno vzgojo bo na prihodnjem zasedanju ob- činskega ljudskega odbora seznanil podrobneje ljudske odbornike s kritič- nim stanjem v teh organizacijah, da bodo zavzeli določena stališča in sklepe, ki bodo pripomogli nadaljnjemu uspeš- nemu delu na področju telesne vzgoje in športa v našem mestu, na področju, ki ima velik družben pomen. Kovinsko podjetje ШЏ Obveščamo vsa društva in ustanove, da smo po sklepu upravnega odbora ustavili vse dajatve v obliki daril in podpor ter na tovrstne vloge in prošnje tudi ne bomo več pismeno odgovarjali. STRAN 4 8. JUNIJA 1956 — STEV. 23 Življenje na naši vasi Delo kmetijske zadruge v Šoštanju je dobro zastavljeno Pred nedavnim je bil občni zbor Kmetijske zadruge Šoštanj. Lani so se šoštanjski zadrugi priključile še kme- tijske zadruge iz Družmirja, Lokovice, Raven in Topolšice. Kmetijska zadruga ima devet pospe- ševaLnih odsekov. Med njimi je bil naj- bolj delaven sadjarski, ki je lani orga- niziral zelo usipelo sadjarsko raz&tavo. Nadalje so izvedli zelo uspešen zbor sadjarjev, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Na njem so podelili desetim članom častne diplome za uspešno delo v sadjarstvu. Poljedelsko semenski od- bor je propagiral setev dobrega seme- nja in priporočal uporabo umetnih gnojil. Poleg sadjarskega odseka je najbolj delavna sekcija žena. Svoje us^pehe je pokazala pri sadjarski razstavi, kjer je razstavila vloženo in kuhano sadje. Sekcija je organizirala več tečajev za vkuhavanje sadja in zelenjave ter več enodnevnih tečajev za konserviranje mesa. Zene zadružnice bodo organizi- rale tudi sodobno obdelavo zadružnega vrta in izboljšale kokošjo pasmo z na- ročilom jajc štajerske pasme. Kulturno prosvetni odsek je skrbel za nemoteno poslovanje kmetijsko-go- spodarske šole, ki jo je letos obiskova- lo 36 gojenk. V zadružni knjižnici v Družmirju imajo nad 450 strokovnih in leposlovnih knjig. Za člane zadružnike so naročili 50 izvodov zbirke Naša knjiga. Promet v hranilno-kreditnem odseku je bil precej živahen. Člani KZ so samo lani vložili 2,654.880 dinarjev, posodili pa 354.000 dinarjev. Med odseki je imel le strojni pasivno bilanco, naj boi j pa je bil donosen lesni, ki je ustvaril največ dobička in odku- pil 3.613 m= lesa. Cisti dobiček zadruge je lani znašal 12,184.119 dinarjev. Uporabili ga bodo za kritje posojila za klavnico (10 mi- lijonov). Del sredstev bodo uporabili za preureditev klavnice in za gradnjo skladišča za kmetijske pridelke. V na- črtu še imajo gradnjo hmeljske sušil- nice, dograditev strojne lope v Druž- mirju in zadružnega doma v Lokovici. Vse to je v njihovem programu. V zadrugi se je razvil tudi aktiv mladili zadružnikov. Tako je organiza- cijska plat tega urejena, tipajo pa še za oblikami dela v krožkih. Soštanjska kmetijska zadruga je med •tistimi redkimi, ki je znala pravilno usmerili svojo dejavnost in zaostriti kontrolo nad delom odsekov. Vse to izkazuje tudi njena pozitivna bilanca: 12 milijonov dobička lani. Z OBČNEGA ZBORA KZ CELJE Med timeljarji premalo strokoi^nepai kadra Pred dnevi ¡c imela kmeliiska zadru- ga v Celju občni zbor. V poročilu uprav- nega odbora je bilo opisano delo za- družnikov in posameznih odsekov. Naj- boljši med njimi je bil aktiv mladih za- družnikov, ki so ga ustanovili pred kratkim. Organizirali so več poučnih ekskurzij in predavanj. Priredili so strojni tečaj z motornimi škropilnicami, dekleta pa so se seznanila z delom Vrtnarske šole v Medlogu. Živinorej- ski odsek je precej izh>oljšal svinjerejo. Nabavil je 15 svinj 5 merjascev, 125 rodovniških krav pa je bilo pod mleč- no kontrolo. Od lani se je povprečna molznost povečala za 500 litrov. Le- tos namerava ta odsek priskrbeti kme- tovalcem valilna jajca za štajersko ko- koš, ki je bila pri nas precej razšir- jena. Sklenili so, da bodo uvedli umet- no osemenjevanje, nabaviti še novo plemensko živino, izvedli bodo tuber- kulinizacijo goveje živine in preskrbe- li več krmilnih rastlin ter uredili ko- lobarjenje. Poljedelski odsek je ustanovil poseb- no komisijo za priznanje semenskih žit. Poskrbel je, da so poljedelci za je- sensko setev zamenjali pšenico. Lani so uporabili 17 vagonov umetnega gno- jila, vendar bi ga porabili več, če bi bila zaloga poleti večja. Poskrbeli so tudi za poljsko vrtnarstvo, ki bo dar jalo pridelke na celjski trg. Poškropili so vse sadno drevje in poskrbeli za zatiranje koloradskega hrošča. Kmeto- valci že precej uporabljajo zadružne stroje pri oranju, mlačvi, setvi itd. Hmeljarji so s škropljenjem pripo- mogli k boljši kakovosti hmelja, ki ga je na področju celjske zadruge precej. Vendar hmeljarji še niso dovolj stro- kovno izobraženi, zato so sklenili, da bodo organizirali predavanja in ogle- de vzornih hmeljskih nasadov, da se bodo člani hmeljarskega odseka stro- kovno izpopolnili. Večina hmeljarjev je' zavarovala svoj pridelek proti toči. Kreditni odsek, ustanovljen pred le- tom dni, ni imel mnogo dela, ker ni nihče vložil nili najmonjšega zneska vanj, da bi s tem pomagal šibt->Most, most, most...!« se je iztrgal krik iz stoterih grl pred tridesetimi leti, ko so iz deroče Savinje potegnili utop- ' Ijeno truplo vaščana. >-Mooooost...!« sta odjeknila gnev in zahteva, ko je Savinja pogoltnila že drugega moža. »Oh, ko bi bil most...!« so med voj- no vzdihovali partizani, ko so pozimi bredli mrzlo Savinjo. In potem je prišla svoboda. Vaščani so si oddahnili. Stiri leta strahu, tistega vražjega strahu, ki človeku žre živce in sivi lase. Stiri leta so trepetali, kdaj bo na vrat na nos prilomastil Gestapo. Vzela v roke seznam, tisti strašni se- znam, ki so ga sestavili izdajalci za nekaj sto mark. In na seznamu imena, toliko imen, da se je človeku zvrtelo. Vsaka hiša je imela koga v gozdu. Vsaka hiša je dala po nekaj pek kru- ha, prasca, teleta ali pa vsaj vrečo fi- žola. Toliko nogavic, toliko rokavic in druge obleke; toliko je bilo vsega, da se je v človeku naselila groza, kaj bi po- čeli Svabi, ko bi izvedeli. In pridejo po- noči, zaprezi konje in pelji. Ali pa ti na kozolec ali hlev dajo ranjenca in zdaj skrbi zanj, da bo čimprej sposo- ben za borbo. O, da. Toliko je bilo prestanega strahu, ne le zase, ne, za vsakega borca — zdaj pa naenkrat svo- boda! In kdo bi zdaj mislil na most! Veselje, radost, ljubezen do vsega, kar diši po naše. Da. zdaj smo vsi bratje in sestre, zdaj se širijo naša prsa, plju- ča zajemajo s polno paro. Mitingi, ve- selje, petje, vrisk, smeh — ha. svoboda! In — delajmo, krepko primimo za plug, čvrsto stisnimo kramp, lopato, sekiro. Ne bomo več igrali po kozolcih, ne bomo se shajali v hlevih, ne, zgradili bomo skupno hišo, nekaj velikega bomo zgra- dili in tisto bo last vseh. Da, vsi za enega, eden za vse! In le tisti, ki so vedno kinkali, se zvijali zdaj levo zdaj desno — le tisti, ki jih skoraj ni med sto procentnim številom, so hoteli pod- stavljati polena. Toda ljudski val je neugnana sila. Zmelje, pomandra vse, kar se upira pravici. In zrasel je za- družni dom, kakor zrase goba po dežju. Drugi, ki so gledali to delovno mrav- ljišče, so se čudili, zmajevali, kinkali, pritrjevali, debatirali, tipali, hlastali, tudi hujslîaci so se zaletavali z golo glavo v zid, in vendar, kar se je v vasi godilo, niso bile sanje, bila je resnica. Sredi tega silnega zagona je kot stre- la z jasnega zarezala pretresljiva vest. »Jožka je odneslo — Jožko se utap- lja — na pomoč ...!« Ljudski val se je zagnal na bregova narasle Savinje. Jok, stok, škripanje z zobmi in spet ogorčenje. »Most, ko bi bil most, ne bi bilo ne- sreče .. .\« Ženske so si brisale solze, tolažile vdovo Julko, gori na cesti sta jokala Micika in Anica in klicali: »Atek, moj atek ...!« Zaman, vse zaman. Voda je zlobnej- ša od ognja. Da, in če bi bil most, ne bi Savinja pogoltnila najboljšega vaščana, kar Sešče stojijo. Pravijo: čas celi rane. Zopet je bil tu čas premišljevanja, kovanja načrtov, zbadanja in zabavljanja, modrovanja in prepirov, kako zgraditi most preko Sa- vinje. Polno je bilo predlogov in na- črtov, toda most se sam ni in ni hotel zgraditi. Ivan pa, ki se je pred leti oženil z Seščanko, je premišljeval dne- ve in noči. Tuhtal je in delal v lastnih možganih načrte. Problemi, ki so ovi- rali, žrli in spodjedali njegov načrt, so se hitreje vrstili kot v modernem ra- čunskem stroju. Reševal jih je podnevi kot obratovodja v tovarni, reševal kot politični in gospodarski funkcionar na množičnih sestankih, reševal ponoči, ko ni mogel od prevelikih skrbi zatisniti oči. In na koncu vseh problemov se mu je ustavila misel ob enem samem: va- ščani, ki so toliko napravili za napre- dek vasi, ne bi mogli zgraditi tudi most? Da, na ljudi, na tiste ljudi, ki so za vaško skupnost prečuli stotero noči, se bo oprl, se z njimi posvetoval, pomodroval; morda pa bo le kaj ratalo. Najprej bo povedal svoje mnenje Vin- ku, potem Tonču in Francu. Ti so po- zitivni stebri vasi, ti so za vas največ koristnega napravili in pri poštenih va- ščanih imajo popolno zaupanje. In ko se bodo pomenili, bodo sklicali sesta- nek in potem, potem še načrt in kon- čno — treba se bo zagrazti v delo. Tako, najprej sestanek s tremi pri- jatelji, ki v vasi nekaj pomenijo in ve- ljajo kot borci za napredek socialistič- ne vasi. Potem sestanki z ljudmi. Ne eden, deset, dvajset. Sledijo razgovori in posvetovanja. Eni moledujejo, okle- vajo, imajo bolezen, bojijo se, da udar- niško delo nima več veljave, da je pro- stovoljna oddaja že davno iz mode. To- da večina je za Ivanov načrt in ta ve- čina je pritegnila še ostale zainteresi- rane vasi: Matke, Gornjo vas, Šempe- ter. In zopet sestanki, posvetovanja. In zopet so nekateri sebičneži zmajevali, grimali, jadikovali, gledali roke, pre- obračali denarnice in kaj vse niso ti konservativci počenjali. Žalec — središče zelene Savinjske doline. Ivan je ponoči gledal načrt, ki ga je napravil strokovnjak za nekaj sto ti- soč dinarjev. Načrt je narisan na košč- ku papirja, most pa bo tako velik! In ali bodo tako majcene stvari v mostu tudi tako drage? In pod načrtom pripis: dve sto kubičnih metrov lesa, preriti, stlačiti nekaj sto kubičnih metrov zem- lje, peska, kamenja. Potem železo, vi- jaki, žičniki in končno — delovna sila. In perspektiva stroškov: štirinajst mi- lijonov din! Ivan, Vinko, Tone in Franc so imeli pred očmi te pošastne šte- vilke, ko so se ponoči premetavali v postelji, ko so zajemali zajtrk, kosilo, večerjo. Ne, ne smejo omagati. Naslo- niti se je treba na ljudi, ki stvar ra- zumejo, jo gledajo s pravičnimi očmi» z očmi, ki gledajo tudi jutrišnji dan. Zapeli so krampi, rovnice, lopate. Za- brneli traktorji in tovarniški kamioni- Zasikale so v gozdovih sekire, zahre- ščale dolge žage — amerikanke. Le»» kamenje, zemlja, železo in sto potreb- nih stvari se je valilo proti kraju grad- nje. Kdo pravi, da je udarniško áel# zamrlo? Tega naj ugrizne pes, brcne petelin, naj mu usahne trebuh, ki ^ ga je zredil na račun poštenih držav- ljanov! (Nadaljevanje prihodnjič) Izrežite in stiranlte! IVov v^ozni red e. JUNIJA 1999 — 9TEV. 23 STRAN 5 V znamenju pesnika „STARE PRAVDE 2ivljenje in delo naših pesnikov in pisateljev, ki so bili v razdobjih slo- venskega narodnega prebujenja in borb za politično enakopravnost naši edini zares ljudski glasniki in vodite- lji, je bilo skozi vsa ta stoletja eden od stebrov pravega patriotizma, okrog katerih so se zgrinjale zdrave sile slovenskega ljudstva. Tudi Anton Aškerc, katerega rojstno stoletnico slavimo letos, je eden od teh sloven- skih knezov duha, Iklasik isiovenjske pripovedne pesmi in vzor neuklonlji- vega borca za svobodo mišljenja in de- lovanja. Zato je prav, da damo tem proslavam dovolj močan in zares vse- naroden poudarek, ne le zaradi plete- te in hvaležnosti do pesnika, ampak tudi zaradi tvorne vzpodbude, ki nam jo daje njegova neupogljiva dosled- nost. Mrzli zimski čas okrog 9. januarja ni bil pripraven za ta-ke množične .pro- slave, zato naj bi se raztegnile na vse leto in mu dajale jubilejni značaj. Res je poteklo od slover-skega narodnega prebujenja že toliko let, da sa zdaj ju- bileji, nekateri bolj častitljivi, drugi mlajši, kar vrste. Sem ter tje se člo- veku zazdi, kakor da nas preobilica raznih proslav skoraj preutruja in da izgubljamo čut za mero in kvaliteto. Bodi kakorkoli, letošnje leto še ni pri kraju, zato še vedno lahko dostojno plačamo tudi Aškercu svoj dolg hva- ležnosti, ki jo nedvomno zasluži, in se ob tej priiožnosti poskusimo znova okrei>čati ob njegovi značajnosti. Zelo prav je, da se bodo osrednje proslave vršile te dni prav na celjskem območju, v pokrajini, ki je Aškerca rodila in v kateri je prebil najlepša leta svojega življenja. Kakor je Aškerc kot največji reprezentant tega območja najodločneje potrdil in končal dolgo- trajni proces vraščanja te pokrajine v slovensko narodno kulturno celoto, ta- ko morajo tudi te proslave prerasti samo pokrajinski značaj. Spomenik, ki ga Celje kot prvo od slovenskih mest postavlja Aškercu, ni le pietetni poklon ožjemu rojaku, am- pak predvsem priznanje klasiku slo- venske pripovedne ipesmi in njegovi neupogljivi svobodoljubni borbenosti v tistih izmerah, do katerih je segal nje- gov vpliv, to je v imenu vsega sloven- skega naroda. Prav tak značaj ima otvoritev ob- novljene Aškerčeve domačije na Se- nožetih nad Rimskimi Toplicami, kjer je pesnik preživljal svojo mladost. Spo- minska soba z dokumenti pesnikovega življenja in dela ter njegovega rodu bo odslej siprejemala tako kakor Pre- šernova v Vrbi in Cankarjeva na Vrh- niki obiskovalce iz vse Slovenije in iz vseh plasti slovenskega ljudstva, ki ■zna ceniti svoje velike može, zlasti tako kremenite značaje, kakor je bil Aškerc. Z intimno domačnostjo pa bo k temu slavju prispevalo tudi odkritje spomin- ske plošče v Šmarju, kjer je Aškerc, ko je tam služboval, napisal svoje naj- močnejše pesmi, med njimi tudi ciklus »Stara pravda«. Gotovo se bo kmalu pridružilo k tem proslavam tudi Ve- lenje, kjer je Aškerc od blizu spoznal težko življenje prebujajočega se slo- venskega delavskega proletariata, ga združil z doživetji težke kmečke mla- dosti in zapel prve slovenske zavestno borbene socialne pesmi. In še nekaj je vredno omeniti. K tej proslavi bodo prispevali z delovnim vzdušjem tudi prosvetni delavci iz vse- ga celjskega okraja, ki se bodo v zna- menju ipesnikove stoletnice zbrali v Celju na zborovanju. S tem bodo oži- vili spomin na tiste napredne učitelje, ki so se kmalu po Aškerčevi smrti na svojem zborovanju v Šmarju spomnili pesnika prav zaradi njegove borbene svobodoumnosti in zakoreninjenosti v ljudstvu ter so morali zato prestati pre- ganjanje tedanjih avstrijskih klerikal- nih oblasti. Slovensko učiteljstvo. ki je z zdravo svobodomiselnostjo in s ču- tom za ljudske težnje zlasti na pode- želju odločilno pomagalo trgati sloven- ske množice iz vezi konservativnih, z versko mistiko oboroženih sil, je vedno rado krepilo svojo borbenost pri Ašker- čevem uporništvu. V zgodnji jeseni se bo tudi Ljubljana oddožila pesniku balad in romanc s spomenikom. Da bi bili sadovi stoletni- ce še trajnejši, bo Celje omogočilo iz- dajo »Aškerčevega zbornika«, v kate- rem bodo mnogi vidni slovenski lite- rarni in kulturni zgodovinarji z obja- vo novega gradiva in razprav o pesni- kovem življenju in delu ter njegovi dobi znanstveno utrdili in prevrednotili Aškerčevo mesto v slovenskem slov- stvenem in kulturno političnem razvo- ju. Tudi to ne bo le lokalno dejanje, saj bodo sodelovali v zborniku avtorji iz vse Slovenije. Toda to ni vse, kar v tem letu terja od nas spoštovanje do tega pesniškega klasika in živa kulturnoprosvetna po- treba. Ce bo Celje, ki niti nima svoje založbe, osikrbelo izdajo zbornika, bi morale aktivne založbe pokazati svojo odzivnost na konkretne prosvetne in kulturne naloge v letošnjem letu med drugim tudi z izdajo novega ljudskega izbora iz Aškerčeve poezije, ki bi lahko pesnika v luči novih družbenih vredno- tenj pokazal povsem od nove strani. Najmanj, kar bi lahko storili, pa je po- natis Pirjevčevega miniaturnega izbo- ra iz Aškerčevega pesniškega dela, ki je taki zamisli presenetljivo blizu. S takimi založniškimi dejanji bi še mnogo bolj kot s priložnostnimi slavnostnimi članki navezali današnje slovenske ge- neracije na Aškerca pesnika in Ašker- ca svobodoljubnega upornika. Ce mu hočemo biti po poštenju in nesebični požrtvovalnosti vsaj malo podobni, moramo predvsem dokazati, da znamo ceniti njegovo plemenito hotenje vsi, ves narod, ne le posamezniki. vin. Jugoslovanska praizvedba Eliotovega »Osebnega tajnika" (MG 23. v. 195«) Treba je priznati režiserju in igral- cem, da so bili tej praizvedbi kos. Re- žiser Weng je razgledan, domiseln, ob- enem pa globokomiseln režiser s tan- kim posluhom za duha in obliko dela, s preciznim razumevanjem vseibine in finim občutkom za stil. To je pokazal tudi pri Eliotu. Prepričan sem, da je bila njegova režija velika šola za igral- ce, kajti uspelo mu je, dobiti iz neka- terih najboljše, kar morejo dati, in to pri igri, ki povprečnemu nivoju naše- ga ansambla gotovo ne ieži. S tega stališča je prvi Eliot na jugoslovan- skem odru za celjsko gledališče usipeh. Tako se mi zdi, da je Cemetava z Eli- zabeto dala doslej svojo najboljšo vlo- go tako po intenzivnosti igre kakor po vnanjem igralskem izrazu. Tudi Krošl je s Colbyem odkril publiki nov obraz, ki ga nismo navajeni, say ponavadi ves zgori v zunanjih efektih, tu pa je s'ku- šal iti iz sebe v Eliotovo stvaritev. Je- rajeva je Lucasto suvereno obvladala in predstavljala najbolj izdelan igral- ski lik ta večer. Jeršin je dal svojega Clauda šablonsko kot nekoliko obrab- ljen kliše, vprašam pa se, kaj le neki več bi bil mogel dati. Rešil je svojo nalogo prijetno, duhovito, z dokaj raz- vitim smislom za takole konverzacijsko igro. Ddinar je dal z Eggersonom vsaj na zunaj preveč tog, zapet lik, med tem ko je Penko svojega Kaghana malce preveč sprostil. Goršičeva pa je svoj epski deus ex machina postavila na oder s solidno igro, ki razodeva njene igralske kvalitete. Scena Svete Jova- noviča je s preprostimi sredstvi ozna- čevala subtilnost avtorja. Tako dramaiturg kakor drugi, ki so govorili ali pisali o prvem Eliotu na jugoslovanskem odru, so opozorili pub- liko na težko prebavljivost te Eliotove drame. Naj se še jaz uvrstim med nje in z obema rokama podpišem to, kar so napisali in rekli, obenem pa avtorja opišem po »Angleški literarni zgodovi- ni A. D. 500^—1950«, ki sta jo spisala William J. Entv^ristle in Eric GiUet (prvič izšla 1943, zadnjič 1952). Tho- mas Stearns Eliot, rojen leta 188«, Amerikance, je 1. 1927 dobil angleško državljansko pravico in postal edea najbolj vidnih in nadarjenih ekspre- sionistov, to je, tistih literatov, ki so po prvi svetovni vojni izrazili globok« razočaranje nad civilizacijo in nad člo- vekom, ki ni mogel zgraditi boljseg» sveta. Eliot je odkrit, včasih zagone- ten, težko razumljiv, včasih suhoparea (po Brezniku je to nepotrebna izposo- jenka za — dolgočasen). Na str. 185 beremo celo, da so bile pesmi teh pes- nikov svobodnega verza sicer rahle, a mrzle in le včasih lepe, da so le v zbirki »Imagist Anthology« bili na vi- šini, kasneje pa ne več. Eliot ni pjesnik po naravi, temveč literarni poet razu- ma, avtorja te literarne zgodovine mu celo očitata nesmiselnost in nemoč, vendar bo nekaj pesmi prestalo pre- izkušnjo časa«. Zdi se jima, da ten- denca pri njem ni vedno jasna, da mu je izraz vse preveč iskan in da za izhod iz zagate po prvi svetovni vojni ni našel drugega izhoda kot religijo. Primerjata ga Ben Jonsonu, oboževa- nemu literarnemu diktatorju svoje do- be, ki úa je bil resničen poet, pa se mu je do danes obdržalo nad površine pozabi jenja le nekaj pesmi in iger. Očitata mu razdiranje tradicionalne pesniške oblike, ki je imela melodij« in čar. Ta nova pesniška oblika da je prav tako neprijetna ušesom kakor miselna in ideološka preobloženost. Ti pesniki so nespretni mojstri svojega talenta. Eliotu odrekata melodioznost, v »Umoru v katedrali« (1935) pogre- šata gtoboko čustvo, v »The Cootail Party« (1949), ki je z njo imel več uspeha, pa vidita težko in slabo zgra- jeno delo, v katerem je ponazoril »več- ne« krščanske resnice. Pravita, da je to dramsko delo brez bistvenih dra- matskih lastnosti. Dalje pravita, «la tudi ostala dramatska dela niso pre- pričala niti kritikov niti javnosti. Ne morem natanko razpravljati • tem, koliko sta angleška literarna zgo- dovinarja Eliotu v svoji sodbi pra- vična, ker ga premalo poznam. Sodeč po »Osebnem tajniku« nista daleč odi objektivne sodbe. Po svoje je to po- kazal tudi sprejem pri naši publiki. Problematična utegne biti ostra sodba nad Eliotovo obliko. Pristaše svobod- nega verza in notranjega ritma utegne ogorčiti. Stvar res ni preprosta, kajti vprašanja ritma so razsežna, filozofsko- pojmovna, psihološko - analitična in estetsko-kritična, ločiti pa je treba še opisno ritmiko od ritmične stilistike, ki proučuje ritem kot izrazno sredstvo. V tem pogledu smo pri nas še precej revni — po dosežkih, ki so jih pred leti dosegli inštituti v Franciji. Nem- čiji, na Češkem in drugod. Nam j* najtehtnejše delo o slovenskem verzu napisal tujec dr. Isačenko tik pred voj- no. Po Sieversovih poskusih je aku- stična oblika verza nekaj danega, verz sam omejuje in določa subjektivno in- terpretacijo. Verz brez vsega tradicio- nalnega dekorja je v nevarnosti, da je tik pred kvalitetaim skokom v prozo ali pa je tak skok že opravljen. Kon«c koncev ima sleherna vzorno spregovor- jena in zapisana beseda svojo dikcijo, svoj ritem, če hočete. Določeno števil« poudarkov in nedoločeno število ne- poudarjenih zlogov imajo tudi ritmič- no čudovite Prešernove pesmi tipa »Ri- bič«, vendar je njihov ritem takoj fi- zikalno zaznaven. Pri Eliotu akustič- nega vtisa, da poslušamo verz, nima- mo. Sunt certi denique fines, so dolo- čene meje tudi pri sproščanju verza in to velja tudi za anarhično razpolo- žene poete po prvi svetovni vojni. Rezultat: Thomas Stearns Eliot »i doživel v Celju takega sprejema, ki bi nas lahko veselil. Mislim, da p« pravici. T. O. C Б L ] A Ш I I počastimo spomin našega pesnika Antona Aškerca ob stoletnici njegovega rojstva s čimvečjo udeležbo na jubilejnih svečanostih: danes, 8. junija ob 20. uri: SLAVNOSTNA AKADEMIJA V NARODNEM DOMU jutri, 9. junija ob 17. uri: ODKRITJE SPOMENIKA V VODNIKOVI ULICI v nedeljo, 10. junija v Šmarju pri Jelšah ob 9. uri: ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA BIVSi ČITALNICI istega dne ob 12. uri na Senožetih nad Rimskimi Toplicami: OTVORITEV PRENOVLJENE ASKERCEVE DOMACIJE, NATO LJUDSKA VESELICA PRI STARI POSTI V RIMSKIH TOPLICAH Odbor za proslavo stoletnice Aškerčevega rojstva v Celju Šmarje pri Jelšah ob Aškerčevi 100-letnici v sklopu proslav, ki bodo te dni po vsej Sloveniji v počastitev 100-letnice rojstva pesnika Antona Aškerca, bodo tudi v Šmarju pri Jelšah odkrili v ne- deljo, 10. junija ob 9 dopoldne temu vehkemu narodnemu buditelju in bor- cu za slovenski nacionalni obstoj siw- minsko ploščo. Šmarje je bolj kot drugi kraji pove- zano z Aškerčevim ustvarjalnim de- lom, saj so tu nastajale njegove naj- boljše in tudi najnaprednejša pesmi. Od leta 1893 pa do leta 1899, ko je Aškerc živel v Šmarju, se je njegova pesem, posebno balada, izklesala do ta- ke stopnje, da ga pozneje ni nihče več presegel. Šmarje in okolica pa sta ga navdihnila tudi za celo vrsto pogum- nih socialnih pesmi, v katerih je izpo- vedal svoje globoko človeško prepri- čanje, da sta socialno in nacionalno zatiranje v vzročni zvezi. Njegova bor- ba proti »Schulverinu« in ustanovitev čitalnice je zato z zlatimi črkami za- pisana v zgodovini Šmarja. Današnja generacija, ki je napadal- nost Nemcev in njihovo sovraštvo do slovenstva bridko občutila na svoji koži, šele sedaj spoznava veličino Aškerčeve borbe. Skromna oddolžitev bo odkritje spominske plošče na hiši, v kateri je bila nekoč čitalnica. Za ta veliki dogodek tee Smairje temeljito pripravlja. Pod vodstvom neumornega predsednika prosvetnega društva tov. Vide Lorgerjeve in ob pomoči tov. Roma Viktorja, ravnatelja gimnazije in vseh ostalih organizacij, skuša ta dan proslaviti čim bolj svečano. Pri- pravljalni odbor ima polne roke dela, da bi se števuni gostje v Šmarju pri- jetno počutili. Slavnostni govor ob od- kritju plošče bo imel uni v. prof. dr. Slodnjak, nastopil pa bo tudi Komorni Zbor iz Celja, pod vodstvom prof. Ku- neja, železničarska godba na pihala iz Celja, pevski zbor nižje gimnazije iz Šmarja in recitatorji iz osnovne šole in nižje gimnazije. Po pripravah sodeč, se bo Šmarje dostojno oddolžilo spominu pesnika Aškerca, zato vabimo vse prebivalstvo, da se udeleži odkritja spominske plo- šče. J. Vajenska šola L organizira RAZSTAVO IN REVIJO Kljub preobilici dela, ki ga ima vsa- ka šola ob zaključku šolskega leta v zvezi s klasifikacijo in zaključnimi iz- piti, so se v Vajenski šoli I. v Celju vse zadnje tedne temeljito pripravljali za razstavo najrazličnejših izdelkov svo- jih učencev. Razstava bo v okviru Celj- skega tedna odprta v vseh prostorih Vajenske šole I. od 9. do 13. tega me- seca. Svečana otvoritev bo v soboto ob 10. uri dopoldne. Svoje izdelke bodo razstavljali vajenci iz Celja in bližnje okolice. Tako bodo sodelovah: kovinar- ji, lesna stroka, oblačilna, frizerji in vse mešane stroke, od živilcev do kamno- sekov. S to razstavo je imel organizator na- men pokazati velike uspehe naše va- jenske mladine in ji vliti več samo- zavesti in poguma za nadaljnje delo. Obiskovalci razstave pa bodo lahko da- li priznanje tudi tistim obrtnim de- lavnicam, kjer so vajenci s pomočjo dobre volje, velike prizadevnosti in pra- vim, socialističnim odnosom mojstrov do vajenca dosegli tako lepe uspehe. Končno je namen razstave tudi ta, da bi za razne stroke dobila več zani- manja tudi ostala mladina, predvsem ona, ki morda prav te dni ob zaključku šolskega leta razmišlja, za kateri po- klic bi se odločila. Zato je važno, da bi si to razstavo ogledale vse šole. Mla- dina in starši, ki bodo obiskali razsta- vo, bodo lahko od strokovnega vodstva, ki bo zastopano vse dni na razstavi^ dobili najrazhčnejša pojasnila o pred- nostih teh in onih poklicev. Pri aranžiranju razstave bodo največ pomagali vajenci trgovske stroke (pod vodstvom tovariša Laha) in vajenci Vrtnarske šole iz Medloga (pod vod- stvom tov. Dermola). Na razstavi bodo gotovo vzbujali po- zornost tudi izdelki gojencev Vzgojno poboljševalnega zavoda iz Radeč, ki bo- do zavzemali precejšen razstavni pro- stor. (O življenju in delu gojencev te- ga zavoda smo nedavno obširneje po- ročali v našem listu, zato bodo Celjane tembolj zanimali njihovi prikazani uspehi). Pohvaliti je treba tudi dejstvo, da se je pripravljalni odbor za razstavo iz- delkov vajenske mladine opogumil s tem v zvezi organizirati tudi revijo va- jenske mladine. Na tej prvi tovrstni re- viji v našem okraju bodo mladi obla- čilci in frizerji pokazali svojo umet- nost. Sprva je bila ta revija zamišljena bolj šolsko. Ko pa so z veliko priza- devnostjo priskočili na pomoč priznani celjski kulturni delavci — člani Mest- nega in Ljudskega gledališča — lahko Celjani pričakujemo pestro razvedrilo in prijetno presenečenje. Revija bo v Narodnem domu v soboto ob 6. in 8. uri zvečer. FR. KS. MESKO o ASKERCU »O Aškercu bi ne mogel več napisati kaj posebnega, česar že nisem napisal. Morda to, kak preplah je nastal v Ljubljani med literati, ko se je zasli- šalo, da bi Aškerc dobil Nobelovo na- grado. Morda res, ker si je bil velik prijatelj z grofom Snoilskim, tajnikom Nobelove nagrade. Namesto da bi se tega veselili in se še potrudili, da bi se kaj slišalo v svetu tudi o Slovencih, so bili vsi preplašeni in so delali le proti.« (Iz Meškovega pisma našemu sode- lavcu G. G.) RESNIČNO Učitelj: »Povej mi najvažnejši del človeškega telesa!« Učenec: »Prosim... koža.« učitelj: »Zakaj pa?« Učenec: »Ker drži vse drugo skupaj!«i Na obeh celjskih gimnazijah sta v tednu pred zaključkom šolskega leta odprti razstavi risarskih izdelkov, mo- ških in ženskih ročnih del in izdelkov interesnih krožkov. Prav je, da starši in ostali ljubitelji mladine vidijo na- predek in uspehe naših dijakov in di- jakinj, kako se pri njih poleg duševnih sposobnosti razvijajo tudi njihove roč- ne spretnosti, smisel za umetnost in uporabna vrednost različnih izdelkov. Na I. gimnaziji so risarski in slikar- s.ki izdelki razporejeni v dveh sobah skupaj z ostalimi i2;delki ročnega dela. Čeprav je risarski pouk omejen sam« na 4 nižje razrede, je že dosegel nad- povprečno ustvarjalno silo mladih ri- sarjev in slikarjev. Na II. gimnaziji je razstava razdelje- na na tri oddelke: risarski ter po en odd. za deška in ženska ročna dela. Poleg lepih uspehov risarjev in slikarjev vi- dimo v oddelku moških izdelkov velik poudarek na izdelovanju učil. Posebn« pozornost vzbuja zložljiv lutkovni oder z lutkami. Razstavljena ženska ročna dela odpirajo obiskovalcu rastave vp«- gled v mnogoličnost ženske ročne spretnosti, z vzgojo okusa in čuta za lepoto, zlasti pa vrednotenje in praktič- no uporabnost lastnega izdelka. Obe razstavi sta dokaz velikega pri- zadevanja mladine in njenih vzgojite- ljev. Obiskovalci razstave jim izrekaj« svoje zadovoljstvo ih priznanje. LITERAKNO-GLASBENI VECER V CELJU V okviru II. Celjskega turističnega tedna bo v petek, 15. junija ob 20. uri v sejni dvorani LOMO v Celju, Gre- gorčičeva ulica, literarno-glasbeni ve- čer. Svoja dela — prozo in pesmi — bodo brali literati — književniki iz Ce- lja in bližnje okolice: Vladimir Lev- stik (bere prof. G. Grobelnik), Dane Debič, Herbert Grün (esej), Andrej Hieng, Izidor Horvat, Drago Kumer, Fran Roš, Ivan Seničarin Stane Ter- čak. Z literati bo sodeloval Celjski go- dalni kvartet pod vodstvom porf. Du- šana Sancina (M. Videnšek, P. Cremož- nik, D. Sancin, K. Korent), ki bo iz- vajal Webrovo Koračnico, Dvoiakov Valček in Slovaško ter Mozartov Me- nuet. RAZPIS VPISA r SOLO ЕпоШпл tploina kmetijska šola Šent- jur pri Celju sprejema za iolsko letm 1956-57 učence pod naslednjimi pogoji: 1. Utp^no dooršena Kmetijsko-gosp0- darska šola ali osaj 6 razredov osnovne šole, oziroma II. razred gimnazije. 2. Starost nad i? let. Prošnji je treba priložiti: 1. rejttni lisi, 2. zadnje šolsko spričevalo, j. zdrav- niško spričevalo, 4. izjavo o plačevanju vzdrieoalnine. Vodrievalnina znaša JOtO din mtsečn: — Prošnje j« treba vložiti pri ravnatelj- stvu ielt d» i. eoguâta. Ravnaieljstvm STRAN 6 8. JUNIJA 1956 — STEV. 23 iZ CELJA Tudi brez vina je la^ko čioeek dobre velie Preteklo soboto zvečer je Okranji od- bor Rdečega križa priredil v dvorani Narodnega doma v Celju brezalkohol- no veselico. To je bila prva taka pri- reditev v Celju in je dobro uspela, če- prav so ji nekateri prerokovali neu- speh. Na prireditvi so gostom stregli po- leg jedil in slaščic samo z brezalko- holnimi pijačami. Podjetje Mleko iz Celja je nudilo gostom razne mlečne izdelke kot je sir, maslo, jogurt več vrst in mleka, tovarna Celeia-Sad odlične sadne sokove vseh vrst, slaščičarna Zve- zda najrazličnejša peciva in slaščice, re- stavracija Savinja pa razna jedila. Dvorana je bila kar lepo zasedena in gostje so se pri osvežujočih pijačah kar dobro počutili. Za prijetno razpoloženje je prireditelj preskrbel tudi kratek za- bavno-kulturni program, vmes pa je bi- lo tudi šaljivo in zanimivo nagradno žrebanje lepih dobitkov, ki so jih go- stom pripravila podjetja Mleko, Celeia- Sad in Trgovsko podjetje OZZ v Celju. Poleg recitatoriev — članov Mestnega gledališča v Celju, ki so v programu nastopali, je gostom zlasti ugajal s ša- ljivimi točkami tov. Aleksander Hra- šovec, ki je mnoge spravil v smeh in dobro voljo. Ljubiteljem plesa pa je pridno služil orkester Oskarja Leskov- ška s svojo moderno in poskočno god- bo. Kljub temu, da na prireditvi niso to- čili alkoholnih pijač, kot je pri nas na- vada, so bili vsi gostje dobro razpo- loženi, saj je bilo poleg osvežujočih pi- jač tudi zdravega razvedrila dovolj. Žal je bilo na prireditvi zapaziti premalo mladine, ki bi morala v prvi vrsti obi- skati take prireditve. Čeprav nekateri menijo, da brez vi- na ne gre, je ta prireditev zgovorno do- kazala, da je človek tudi brez vina lah- ko dobre volje. Želeti bi bilo, da bi bilo takih pri- reditev več, vsekakor pa naj bi slične prireditve v Celju priredili vsaj en- krat na leto. DESET LET CELJSKEGA PLESNEGA ORKESTRA V poletju 1946. leta se je zbrala v Skalni kleti — v prejšnjih letih znana tudi pod imenom Žabja vas — manjša skupina mladih glasbenikov, ki so naj- prej igrali v svojo zabavo, pozneje pa tudi na mladinskih sestankih in končno na prireditvah množičnih organizacij. Glede na kraj, si je ta prva skupina nadela ime »Plesni orkester Žabja vas«, pozneje pa so to ime skrajšali v »Žabe«. Tudi to ime ni bilo najbolj primerno, zato je bilo kmalu odstranjeno in že v letu 1951 naletimo na »Kladivarjev plesni orkester«; zdaj pa nam je ta ansambel znan pod imenom »Celjski plesni orkester«, in ga vodi Videč Ven- di. Od prvotne skromne zasedbe je or- kester tudi številčno rasel tako. da je v zasedbi 10 mladincev sodeloval na vseh večjih prireditvah v Celju; celoten orkester pa je sodeloval tudi pri grad- nji ceste »Bratstva in enotnosti« in to v sklopu .II. celjske trikrat udarne delovne brigade. Vsi člani orkestra so čez dan delah kot vsi ostali brigadirji, v času počitka pa so vzeli v roke in- štrumente ter se vadili, zvečer pa za- bavali druge. Do danes je v orkestru sodelovalo že okoli 50 godbenikov in pevcev, or- kester pa je v veliki zasedbi igral na približno 80 prireditvah. Jutri bo Celjski plesni orkester so- deloval na oblačilni reviji učencev I. vajenske šole. S trenutno zasedbo, ki šteje 10 godbenikov, namerava orke- ster delati tudi v bodoče. KDO PREGANJA PTICE PEVKE V MESTNEM PARKU? Zadnje čase so sprehajalci v Mestnem parku večkrat opazili nekaj pobalinov, kako s fračami ubijajo in preganjajo ptice pevke. Ni dolgo od tega, ko se je eden od teh pobalinov celo predrznil vreči kamen v avtomobil celjske poli- klinike na Ljubljanski cesti. Posledica tega je bila razbita šipa na avtomobilu, kamen pa je zadel dr. Cerina, ki je se- del v avtomobilu. Razni malopridneži povzročajo poleg metanja kamenja s fračo tudi drugo škodo. Hodijo po gredah v parku, trgajo cvetlice in lomijo klopi. Pazniki te malopridneže deloma že poznajo in bodo prej ko slej, če bodo nadaljevali s svojim škodljivim početjem, zasačeni. Prav bi bilo, da bi poleg šol, tudi starši opozorili svoje otroke, naj ne po- čenjajo takega vandalizma, obiskovalci pa naj bi take šl^dljivce prijavili naj- bližji postaji Ljudske milice. CENE NA CELJSKEM TRGU y TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor Krompir, stari 15—16 (18—20), krom- pir, novi 70 (—); čebula, stara — (160); čebula, nova 50—90 (50—80); česen, stari — (130); česen, novi 100 (80—100); fižol, visoki 75 (80); fižol, nizki 50 (50—65); grah, str. 70 (—); solata 50 (50—90); špinača — (80—100); zelje, sve- že 60—66 (—); zelje, rib. 35 (40); pe- teršilj — (100—150); zelena — (200); korenček 190 (40—120); redkvica — (40—50); pomaranče 200—250 (—); li- mone 200—240 (—); fige, suhe 150—166 (—); sadje, suho — (80—100); rozine 400 (—); črešnje 60—70 (50—60); jabolka 40 (30—50); jajca — (15—16); mleko — (32); skuta — (120—130); smetana — (200—240); maslo — (500—520); vino —• (130); žganje — (350); pšenica — (50— —60); koruza — (50—55); koleraba 80— —100 (100—120); kumare 130—150 (—); ječm. kaša — (90); proso — (70); ja- gode — (200); radič — (100). LETNA SKUPŠČINA OBČINSKEGA ODBORA ZVVI V CELJU . Pred dnevti je bila v Celju redna let- na skupščina Občinskega odbora ZVVI. Občinski odbor vojnih invalidov v Celju je bil ustanovljen šele lani ter sodeluje že vse leto z vsemi množični- mi organizacijama, posebno z Občin- skim odborov ZB. Živahna razprava na skupščini je prikazala vse dobre strani in pomanjkljlivosti v organizaciji. Po- udarili so pomen vzgoje otrok padlih borcev. Delegat iz Štor je omenil, da ima v njihovi organizaciji vsak otrok padlega borca svojega vaTuha, ki je v povezavi s šolskim svetom in skrbi za otrokovo socialno stanje in življenje sploh. Na občnem zboru so sklenili, da bi naj organizacijsko delali tudi mlajši invalidi, ki se ponekod izmikajo delu. Mnogim invalidom manjka tudi poli- tične razgledanosti. Zastopnik okraj- nega odbora ZVVI za Celje, tov. Per- novšek, je grajal odbor, ki nudi premalo pomoči osnovnim crganizadijam. Tajnik občinskega odbora ZB, tov. Riko Presinger, je pripomnil, da je ma- terialna stran za skrb otrok padlih bor- cev zagotovljena, saj daje družba v ta namen ogromne zneske. F. K, MLADINCI IZ KRUŠEVCA SO GOSTOVALI V CELJU V okviru Tedna ljudske mladine je pred dnevi gostovalo v Celju mladinsko kulturnoprosvetno društvo iz Kruševca. Spored je obsegal srbske in makedon- ske narodne pesmi, recitacije ter razne folklorne plese. Za zaključek prireditve so uprizorili dvodeJanko s starim, za naše južne kraje značilnim motivom. Najbolj je vsem ugajal ples trojke s spremljavo bobna, kar so izvajali z ne- verjetno spretnostjo in z lahkoto obvla- dali tudi največje detajle in najtežje gibe. Vse pesmi je prevevala značilna orientalska otožnost in melodioznost. Gledalci, med katerimi je bilo največ srednješolske mladine, so bili s spore- dom zelo zadovoljni. SESTANEK STARIH CELJSKIH VOJAKOV Pred nekaj dnevi so se pri Turški mački sestali nekdanji vojaki bivšega 87. pešpolka, okrog 40 po številu. Že- leli so osvežiti staro tovarištvo in obu- diti spomine na mlade in težke čase, ko je Slovence še tiščal avstro-ogrski jarçm, in zlasti na slîupno trpljenje v prvi svetovni vojni. Ta celjski polli, v svojem moštvu slioraj povsem sloven- ski, je dal tedaj mnogo dokazov o svoji narodni in politični zavednosti in jo tudi s krvjo zapečatil v borbi za Slo- venslco Koroško. Med udeleženci so bili tudi koroški in solunski borci. Velik del vseh teh je tudi v času NOB do- prinesel precejšen delež v žrtvah za ustanovitev nove, socialistične Jugosla- vije, kar je bilo na tem sestanku po- novno poudarjeno. Nekateri izmed njih, zlasti pa njihova mladina, so se za našo osvoboditev borili tudi z orožjem. Sestanek je uspešno pripravil tov. Plahuta, v središču pozornosti pa sta bila tov. Orel, ki se je tudi v avstrijski dobi z dejanii kazal zvestega Slovenca, in tov. Doiinšek iz Hrastnika. Družabni sestanek je potekel v lepi ubranosti in vedrem razpoloženju ter je vsekakor dosegel svoj namen. V času od 26. maja do 2. junija 1956 je bilo rojenih 40 dečkov in 50 deklic. Poročili so se: Vincenc Gajšek, nočni čuvaj iz Gaja pri Celju in Marija Rajšp, bolničarka iz Celja. Franc Krajne, strojni ključavničar in Ana Simonišek, natakarica, oba iz Lokrovca pri Celju. Alojz Sinko, poljedelec iz Jurija, obč. Cankova in Jožefa Ilari, poljedelka iz Vojni- ka. Maksimiljan, Krajne, skladiščnik iz Lopate pri Celju in Terezija Krajne, delavka iz Lo- krovca pri Celju. Anton Peter Lesjak, profe- sor in Bnvdaž Milena, vzgojiteljica, oba iz Brežic. Avgust Kolar, čuvaj koles in Marija Romih, pomož. delavka, oba iz Celja. Umrli so: Virgilja Ana Gajšek, gospodinja iz Celja, stara 54 let. Sonja Kočar, otrok iz Podgrada, stara 4 mes. Anton Dimec. upokojenec iz Št. Janža pri Velenju, star 66 let. Evgenija Ma- rek, upokojenka iz Celja, stara 75 let. Marija Goličnik. otrok iz Radegunde, stara 1 dan. Simon Gajšek. električar iz Kompol. star 39 let. Dr. Watzke Emil Anton, zdravnik iz Ce- lja, star 76 let. ___....... Starši^ diet ne bo prepozno I že desetletja vsako leto zdravstveni organi izvajajo javno cepljenje otrok in odraslih proti nekaterim nalezlji- vim boleznim kot so črne koze, davica, tifus, tetanus itd. V zadnjem času izvajajo ponekod še cepljenje proti oslovskemu kašlju in otroški paralizi. Uspehi teh preventiv- nih ukrepov so nadvse prepričljivi. Čeprav epidemije črnih koz na vzhodu sveta še razsaja, te bolezni pri nas več ne poznamo, kakor ne bomo kmalu 'xx>- znali davice, ki je še pred nedav- nim zahtevala marsikatero otroško živ- ljenje. Nalezljive bolezni še niso v svetu izumrle ter je nekaterih še mnogo tu- di pri nas. Pri današnji povezanosti dežel in prometa se kaj lahko hitro prenesejo iz drugih krajev. Le budno- sti in dobri organizaciji cepljenj proti tem boleznim je treba zahvaliti, da ni večjih in težjih žrtev, zaradi eventu- alnih epidemij. Zanimiva je naslednja ugotovitev. Otroci, ki niso bili cepljeni proti da- vici, obole ob okužbi zelo nevarno, po- ¿:c3to smrtno. Zato je prva skrb star- šev, da otroku s cepljenjem zaščitijo zdravje. Necepljeni otrok je kakor va- ba za davične bacile. Za obvarovanje pred da vico je potrebno trikratno cep- ljenje otrok, in sicer v prvih dveh le- tih starosti in pozneje, ko otrok začne hoditi v šolo. Letos se v celjskem okraju vrši cepljenje proti trem bo- leznim istočasno in sicer proti kozam, davici in tetanusu. Za dosego imunitete proti davici in tetanusu so potrebne še dve injekciji v razmahu enega meseca oziroma ene- ga leta. Otroci letnika 1955 so torej cepljeni proti kozam, davici in teta- nusu, otroci letnika 1954 i>a revakcini- rani pioti davici in tetanusu. Znano je, da dojenčki in otroci do dveh let najlaže prenašajo cepljenja proti tem boleznim. Oni sicer reagirajo na cep- ljenje z vročino celo do 40° in nekaj dni slabo spijo, vendar je to neškod- ljivo za otroka. V tem času namreč prebolevajo bolezen v malem. Na našem področju so bili šolski otroci že cepljeni. Dojenčki in mali otroci so bili pozvani preko svojih ob- čin ■poimensko. V kolikor starši teh ,po- pozivov niso prejeli, naj odnesejo v do- ločenih terminih otroke k zdravnikom v cepljenje. V mestu Celju so bili dojenčki in mali otroci prvič cepljeni 14. maja, drugič pa bodo cepljeni 11. junija. Cepljenje bo ves dan v zdravstvenem domu. Pozivamo starše, da tega dne kwivedejo svoje otroke-zamudnike k cepljenju, ki je nadvse potrebno-za obvarovanje pred boleznijo. Cepljenje je sicer zakonito predpisano in bi se moral proti onim redkim staršem, ki teh predpisov ne upoštevajo, uvesti kazenski postopek. Prepričani smo, da to ne bo potrebno spričo koristi, ki jih imajo cepljeni otroci. Dr. I. P. TABORNI OGENJ »GORSKIH BOROV^ Kljub slabemu vremenu so mladi ta- borniki iz rodu »-Gorskih borov« prire- dili pred dnevi v okviru Tedna ljudske mladine taborni ogenj. Te prireditve so se udeležili tudi gostje, brigadirji iz Kruševca in taborniki iz Hrastnika, ki so sodelovali preteklo nedeljo tudi na paradi mladosti. Tabornemu ognju so prisostvovali tudi starosta celjskih ta- bornikov, tovariš Ambrož, ki je prejel srebrni znak Zveze tabornikov Sloveni- je in član okrajnega komiteja LMS to- variš Frido Gradišnik. Ta je v svojem govoru poudaril pomen taborniške or- ganizacija pri vzgoji mladine. L. M. V predzadnji številki smo objavili, da so našli na cesti v Kapli pri Ta- boru nezavestnega Ludvika Gregla in da ga je najbrž podrl kak avtomobilist. Tovariš Gregi nam sporoča, da ga ni podrl avtomobilist, ampak da so ga v gostilni Planine Helene napadli Drča Franc, Drča Karel in Jamnikar Anton. Nezavestnega so nato zavlekli na cesto in tako hoteli krivdo vreči na šoferje. V Socki pri Strmcu je sekala drva Ana Brečko. Pri tem si je odsekala prst na levi roki. S kolesom je padel Gabriel Zupane iz Celja. Utrpel je pri padcu težje poškodbe na glavi. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico Jože Pirš iz Tovarniške ulice. Pri nogometu si je zlomil levo nogo Boris Terglav iz Zg. Grušovelj pri Šempetru. V rudniku Pečovnik je padel šest metrov globoko rudar Vinko Cakš iz Košnice. Utrpel je lîretres možganov in težje poškodbe na glavi. Marija Travner iz Zaloga pri Pe- trovčah je padla s kolesom. Nezavest- no so prepeljali v bolnišnico. Po nesrečnem naključju se je s sa- mokresom ustrelila v prsa Dušanka Lubičič iz Veselove ulice. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico. iN ZALEDJA Al! bi kazalo Dem Уеге Slandreve na Poizili tikmiti? Žalska občina si v zadnjem času beli glavo, ali ne bi kazalo Dom Vere Šlan- drove na Polzeli razpusiiii, ker slane en oskrbovanec občino polnih 14.000 dinarjev. Doslej so občine plačevale mesečno oskrbnino za enega otroka 12.000 din (kar je bila tudi visoka šte- vilka!), vendar ustanova s temi sred- stvi ne more izhajati in so v zadnjem času oskrbovalnino zvišali na 14.000 di- narjev. Ker se dom nahaja pač na pod- ročju žalske občine, je to občinska ustanova, žalska občina pa ima v tem domu samo 4 oskrbovance. Poleg oskrbnine za te 4 oskrbovance plačuje občina še za vzdrževanje doma letno 2,800.000 din (za vzgojno osebje). Jasno je, da ti izdatki močno bremenijo nji- hov občinski proračun. Izgleda pa, da tudi druge občine, ki imajo v tem do- mu svoje oskrbovance, zanje ne bodo mogle plačevati tako visokih mesečnih zneskov. Zato na žalski občini razmiš- ljajo, da bi se bilo dobro sporazu- meti z republiko, da bi ali dom sprejela kot republiško ustanovo, ali pa ga raz- pustijo. Občine, z žalsko vred, pa so pripravljene, da bi svoje oskrbovan- ce raje oddale dobrim družinam, ki bi otroke sprejele proti manjši mesečni vzdrževalnini. 2e dalj časa govorimo v celjskem okraju, da bi bilo treba rejniško mrežo pri nas okrepiti in razširiti, vendar v tem pogledu ni bilo do danes kdo ve koliko storjenega. Morda bo ta »priiisk« uprave doma Vere Šlandrove (v koli- kor je bil upravičen ali ne, na tem me- stu ne bomo razpravljali) občine le pre- dramil, da bodo bolj organizirano pri- stopile k delu rejniške službe. ŠOFERJI SE OGLAŠAJO , 2e dalja časa je želja vseh šoferjev in avtomehanikov na področju mest Šo- štanja in Velenja po ustanovitvi stro- kovne organizacije, ki bi zastopala in- terese našega težkega in odgovornega poklica ter nudila svojim članom vse pogoje za strokovno usposabljanje in razvoj v naši naglo se razvijajoči teh- niki avtomobilizma. Ta želja je prišla še bolj do izraza ob priliki koristnega predavanja o cest- no prometnih predpisih, ki ga je zelo uspešno vodil tov. Stane Turk iz Celja. Ob tej priliki je spregovoril tudi pred- sednik celjske podružnice zadruženja šoferjev in avtomehanikov tov. Kari Poiane o pomenu in potrebi strokovne organizacije. Predavanje je bilo zelo koristno. Na- vzoči šoferji so predavatelja toplo po- zdravili z željo, da jih tov. Stane še večkrat obišče, saj se bodo s tem iz- boljšali varnostni pogoji ter okrepila prometna disciplina med šoferji in osta- limi koristniki našega še precej zaosta- lega cestnega prometa, kar bo nedvom- no vplivalo na zmanjšanje prometnih nesreč. Obenem so navzoči izvolili iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor združenja šofer- jev in avtomehanikov. Zbor je določen za naslednjo nedeljo, dne 10. junija v rudniški čitalnici v Velenju s pričet- kom ob 9. uri. K. P. HUDI DEŽEVNI NALIVI POVZROČILI POPLAVO V ŠALEŠKI DOLINI Močni deževni nalivi, ki so pričeli petek 1. junija 1.1. zjutraj in z ma- limi presledki trajali do sobote opol- dne, so 'P>ovzročili, da je reka Paka v soboto zjutraj prestopila svojo strugo in povzročila močno poplavo vseskozi cd Šaleka pa do njenega izliva v Sa- vinjo. Najbolj je bilo prizadeto mesto Šoštanj. -j Dočim i e Paka v reguliranem delu struge ob Termoelektrarni Šoštanj spro- ti odtekala in tam ni povzročila večje škode, se je zaustavila ob prehodu v neregulirani del struge, ki je ni mogel pravočasno odvajati. V Šoštanju je v celoti poplavila Aškerčevo cesto, delno pa tudi Trg Svobode in Glavni trg. Voda, ki je pričela polagoma upadati šele v soboto popoldne je povzročila precej škode v stanovanjih in lokalih poplavljenih poslopij, prav tako tudi v tovarni usnja. Močno je poškodova- no tudi nekaj cest, odneslo pa je nekaj manjših mostov in brvi. Znatna škoda je nastala na poplavljenih njivah in travnikih, kamor je naneslo pesek in mivko in so tako nekatere kmetijske kulttire povsem uničene. Reševalna dela so bua pravočasno organizirana in so se gasilci, PLZ, eno- te predvojaške vzgoje in organi LM pri reševanju zelo dobro izkazali. Pri občinskemu ljudskemu odboru je bil organiziran odbor za odstranjevanje posledic poplave, ki je tudi takoj pri- čel z delom. Letošnja poplava, ki je že druga v zadnjih dveh letih, je resen opomin pristojnim organom, da poskrbijo zato, da se bo regulacija Pake čimprej na- daljevala, kajti škoda, ki jo povzroči ena sama taka poplava, je nekajkrat večja, kot pa bi znašala sredstva, ki bi bila potrebna za nadaljevanje re- gulacije Pake. (-ič) Z VRANSKEGA Pionirski odred je imel tu pred šti- rinajstimi dnevi razvitje prapora. Obe- nem so imeli tudi proslavo v počastitev Titovega rojstnega dneva. Prapor je razvil tovariš Viktor Šoštar, prvoborec, po katerem se pionirski odred tudi ime- nuje. Po razvitju prapora so sprejeli cicibane med pionirje. Proslave so se udeležili predstavniki krajevnih orga- nizacij ter ustanov in podjetij, pogre- šali pa so starše. G. F. POSTAVILI BODO SPOMENIK V Šentjurju pri Celju bodo letos od- krili 5,60 m visok spomenik padlim za svobodo. Na podstavku tega spomenika bodo razen imen 120 padlih žrtev fa- šističnega nasilja vklesali še ime ko- roškega borca in šentjurskega doma- čina Franca Malgaja, ki je padel na Koroškem ob plebiscitu leta 1919. Bro- nast kip talca bo izdelal akademski ki- par Cesar. TONE FAJFAR KANDIDAT ZA POSLANCA V LJUDSKO SKUPŠČINO LRS V 113 VOLILNI ENOTI Za ljudskega poslanca v Ljudsko skupščino LRS pri nadomestnih volit- vah v 113 volilni enoti, ki obsega pod- ročje bivše občine Velenje, ki bodo dne 17. junija 1.1., bo kandidiral tov. Tone Fa j far, predsednik Sveta za so- cialno varstvo LRS. Tov. Fajfarja so soglasno predlagali za kandidta voliv- ci te dni na zborih volivcev, kandida- turo pa i e potrdila že tudi okrajna vo- lilna komisija. SLOVESNA OTVORITEV MOSTA V ŠEŠCAH V nedeljo, 10. junija ob 3. uri po- poldne bodo v Šeščah otvorili novo- zgrajeni most čez Savinjo. Les za ta most so dali domačini, most pa je zgradila inženirska edinica majorja Samardica iz Celja. Most je za tamkajšnje prebivalce ve- lika pridobitev, saj si bodo skrajšali pot od Šešč do Šempetra kar za 6 km. Domačini so nadvse zahvalni enotam JLA za tako izdatno pomoč in vabijo Savin j cane na svečano otvoritev. V ŠOŠTANJU JE PREKO 2400 ČLANOV RDECEGA KRIŽA Na področju šoštanjske občine je 18 krajevnih in 2 mestna odbora Rdeče- ga križa. Pri vseh se lahko opazi bolj- ši in sistematični način dela. Organi- zacija dosega zadnje čase zadovoljive rezultate, predvsem zaradi aktivnih in požrtvovalnih odbornikov. Krajevni odbor RK Pes j e pri Velenju pripravlja v prihodnjih dneh prireditev s srečo- lovom v korist ubogih. Občinski odbor RK dela po komisi- jah, od katerih je najboljša komisija za borbo proti TBC in za dajanje krvi. Na vse načine se trudi, da zajame čim- več prostovoljcev. V organizacijo je vključenih 2453 članov ter 970 članov podmladka. Najbolje deluje i>odmladek na gimnaziji v Velenju. L. C. VELIKA POPLAVA JE ŠMARTNO ZOPET MOCNO PRIZADELA 2. junij 1956 bo ostal prebivalcem bivše občine Šmartno ob Paki zopet v žalostnem spominu. Hudi nalivi od 1. na 2. junij so povzročili močno nara- ščanje Pake. Ko pa se je nekje nad Mislinjem odtrgal oblak, so začele vo- de hitro naraščati. Paka je začela že dopoldne s svojim razdiralnim delom. Odnašala je s seboj vse, kar ji je bilo v napoto. 2e od Gorenja se je začela hitro razlivati po poljih, okoli poldneva pa je dosegla svoj višek. Vsa dolina je izgledala kot veliko jezero. Daleč nao- koli je poplavila vse njive in travnike, vdrla v mnoga gospodarska poslopja in stanovanjska hiše, tako da so morali ljudje v vsej naglici reševati vse, kar se je rešiti dalo. Na našem območju je odnesla dve brvi ter raztrgala in od- nesla dva jezova, ki sta bila šele po predlanski povodnji obnovljena. Stanje vode je bilo le nekoliko nižje, ko pred dvema letoma. Posestniki, ki imajo svoje njive in travnike ob Paki, so hudo prizadeti, ker jim je voda uničila skoraj vse žito in krmo, nekaterim pa močno poško- dovala stanovanja. Škodo ocenjuje posebna komisija. CANKARJEVA PROSLAVA V ŽALCU Pred dnevi je žalska Svoboda prire- dila Cankarjevo proslavo v počastitev 80-letnice pisateljevega rojstva. V uvo- du je prof. Predanova orisala njegovo življenje in delo ter njegovo neizmerno ljubezen do matere. Sledile so recita- cije njegovih črtic (Lepa naša domo- vina. Sveto obhajilo), ki sta jih z občut- kom in tankim posluhom podala dijaka nižje gimnazije. Spored so poživile toč- ke s harmoniko. Proslava ni bila naj- bolje obiskana. Tako ni bilo niti pred- stavnikov oblasti, pogrešali pa so tudi zastopnike raznih organizacij in dru- štev. M. R. 8. JUNIJA 1956 — STEV. 23 STRAN 7 Nategnite meh, da se bo tudi na traku kaj slišalo • •. s FILMSKO KAMERO IN SKICIRKO MED UDELEŽENCI PARADE MLADOSTI . Ne vem. Ura je menda osem. Po dol- gih, utrujenih deževnih dneh je spet posijalo sonce. Godba igra po ulicah ]coračnice. Pravzaprav je budnico za- igrala že navsezgodaj. Ampak sedaj je že precej pozno. Na hišah in ulicah plapolajo velike zastave. Morje jih je. Pred postajo so prejšnji dan postavili tribuno. Vsa v rdečih zastavah je in na njej je velika mladinska značka. Na' idicah so ljudje. Ni jih še veliko. Ho- dijo po mestu in se razgledujejo. Sonce je močneje posijalo. Lep dan se obeta. Pred postajo je pridirjal sivorumen jeep. Zavore so neusmiljeno zacvilile. Se trenutek in avto se je sunkovito ustavil. Trije ljudje so bili v njem. Snemalec se razgleduje. Kaj posneti? Parade še ni. Ljudje radovedno posta- jajo in opazujejo. Vse gre z veliko na- glico. Izkoristim trenutek. Stopim k šo- ferju: »Bi bilo kaj prostora zame?« Ni mnogo časa. Poskačemo na odprt avto. Motor zabrni. Mislim, da smo čez hip bili že za drugira ovinkom. Ne pretiravam. Tu in tam se kdo radovedno ozre in postoji, dokler ne izginemo za novim oglom. Kam? Na Kmetijsko posestvo na Lavi. Tam je zbirališče udeležencev kmetij- skegđ] dela Parade mladosti. Vozimo skozi mesto. Vedno več ljudi je po ploč- nikih. Rdeče, bele in raznobarvne oble- ke ostajajo za nami. Častna tribuna na Kongresnem trgu še sameva. Še ura do pričetka parade. Drvimo mimo bol- nice. Snemalec ljubosumno stiska film- sko kamero, da mu ne zdrsi iz rok. Vsi se vneto in vztrajno držimo za sedeže. Prečkali smo železnico in zavozili med ljudmi in drevesi na dvorišče. Stop. Avto se je sunkovito ustavil, da nas je dvignilo s sedežev. Prvi trenutek se resda nismo znašli. Vse je bilo videti kot ena sama velika zmešnjava: Mu- kanje krav se je mešalo med glasove harmonike in kričanje ljudi. SNEMANJE. FANT Z ZAGORELIM OBRAZOM ME SPOMINJA NA KEKCA Zdelo se je, kot bi prišli na velik semenj: Vozovi, lepo okrašeni, in za njimi spet vozovi, polni cvetja, naj- različnejših dekoracij in veselih ljudi. Kje začeti? Gledamo. Snemalec je pri- pravljen. Beremo napise na vozovih. Tu so zbrani mladinci vseh kmetijskih zadrug celjskega okraja, razni mladin- ski aktivi itd. Nismo bili dolgo v zadre- gi. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Ampak saj je šele včeraj deževalo? Sa- mi smo komaj verjeli soncu in čudili smo se tem mladim ljudem, ki so prišli tako daleč. Nekateri so prevozili ure in ure. Toda sedaj so vsi tu. In to je glavno. Ura neutrudno priganja. Ni mnogo časa. Začeti moramo. Tamle na polvisokem vozu so predice v narodnih nošah. Smejijo se in gledajo čez dvo- rišče na suho, izmozgano kravo, pri- vezano za steber. Kamera zabrni. Ko- lovrat se je zavrtel in nit je stekla. Konec. Smeh. Okoli snemalca je na mah polno ljudi. Radovedni so. Tudi oni bi radi, da bi jih posneli na' filmski trak. Da. Na koncu dvorišča opazimo velikega fanta. Verjetno je pastir. Ima dolgo leskovo palico in slamnat klo- buk. Fant z zagorelim obrazom me spo- minja na Kekca. Ampak prevelik je. Pa nič zato. Snemanje. Metri filma ste- ko. Nekdo se je prišel pritožit: »Kaj pa mi? Nismo nič?« Mirijo ga. Toda nič ne pomaga. Pa poglejmo, kaj- je. Gledamo dolgo vrsto kolesljev, v ka- tere so vpreženi lepi, temnorjavi konji. Na vsakem vozu sedi par, kmečki fant in dekle v narodni noši. Pravzaprav to na uho, da jih je nekaj med njimi, ki že niso več mladeniči. Pa to ni važno. »Od kod ste?« vprašujemo zajetnega moža v črnem telovniku s svetlimi gumbi. Kadi pipo. Skornji so prašni. Klobuk s širokimi krajci mu varuje obraz proti soncu. Zavidam mu. »Torej odkod ste«? ponovi nekdo ne- strpno. »Laščani, to bi pa že lahko vedeli!* je resno odgovoril možak. »Le kako naj vse vemo! In kje pa sploh to piše, da ste res iz Laškega?« je nekdo zabrundal bolj zase. Pogovarjamo se, kamera medtem enakomerno brni. Marsikaj vedo po- vedati ti ljudje. Brnenje nenadoma utihne. Kaj se je zgodilo? Filma ni več. Moramo vstaviti nov trak. Temnica je primitivna. Na avtu je zaboj, pokrit s papirjem in dvema odejama. Roke snemalca nemirno, slepo iščejo pod odejo. Kmalu je kamera spet priprav- ljena za snemanje. Zašel sem med pi- sano množico vozov. (Konec prihodnjič) TAROK »Ali igrate nogomet, da imate na no- gah same modre lise?« »Ne, gospod doktor, ampak tarok, in če prinesem napačno karto, me moja žena opozori na ta način!« ZA NASE RAZMERE Prišla je misel taka pač ženici moji v glavo, da mora prav na vsak način v Ljubljano na razstavo. Saj tam se vidi, kaj nam je še drugega potrebno za gospodinjstvo in za dom in za komfort posebno. Vrnila se z razstave je v navdušenju žareča: »Zdaj vem, kaj manjka mi, da bi popolna moja sreča: Modema kuhinja tip-top, električni štedilnik, sesalec za smeti in prah, perilnik in hladilnik. Zdaj vem kako nesrečna sem ob možu s plačo nizko, zatorej glej, da hitro si saniraš žepno stisko! Iz tega stanovanja ven, ker je prestarodobno! Že jutri h komisiji greš po drugo, bolj udobno! Razstava ta mi vnela je želje marsikatere. Življenje s tabo, revežem, za naše ni razmere!« DODATEK Parcelo imam brez hi§ice, prav ozko in še kratko, da sejem tam čebulico, korenjček in solatko. Zato pravice nimam več do polnega dodatka in se mi strašno grenka zdi s parcele te solatka. Moj znanec vilo zidal si na bližnji je parceli, zato otroškega mu nič dodatka niso vzeli. O, da bi rojen bil kot polž že v hišo, brez zamere! ki bi primerna mi bilà za polževske razmere! Potem pravico bi imel do polnega dodatka, s parcelo pa brez hišice predraga je solatka. BREZ ODZDRAVA Otrok je stopil v trgovino s pozdravom glasnim »Dober dan.'«. Nihče na to mu nič ni rekel, nihče se tam ni zmenil zanj. Sele ko vsi odšli so kupci, je mogel reči, kaj želi. In končno v cekar si nadeval je moke, olja in soli. Račun je plačal in pozdravil je »Zdravo!« spet na glas zares. A tukaj vsi so le molčali, ko da brez ust so in ušes. Odšel je plaho skozi vrata naš sedemletni pionir, težko bilo mu je umeti, zakaj le njemu tak prezir. Tako so ga učili v šoli, da mnogo lep pozdrav velja. A zdaj na lepo mu besedo nihče odgovora ne dá. Doma ga čaka ljuba mati, ki ga pozdravljati uči. Hudo fontiču je z mladostjo, ki vredna še odzdrava ni! Med pozdravnim govorom predsednika Tita na Kijevski železniški postaji v, Moskvi i Razduoieno srce Primer Ivana Pirečnika je pred leti razgibal vso svetovno javnost. Toda zgodba sama ni ostala le v časopisnih stolpcih. Zamikala je pisatelje, med te- mi tudi našega znanega romanopisca Ingoliča. Pretresljiva zgodba pa je prodrla tudi v fihn. V tem pogledu so nas zunaj prehiteli. Znana angleška fihn- ska družba Artur Rank je pred letom začela snemati füm »Razdvojeno srce«, katerega glavni motiv je Pirečnikov primer. Film je bil dokončan že lani in je z velikim uspehom predvajan po vsem svetu. Pri nas ga je nabavilo ix)djetje »Vesna film«. Kdor pričakuje popolno doslednost pisca scenarija po resnični zgodbi, bo seveda našel precejšnjo razliko. Toda pisec, kot režiser, nista imela namena posneti dokumentamo-umetniški film. Od resnične zgodbe sta se v nekaterih prizorih precej oddaljila in s tem ustvarila delo, ob katerem je büo nuj- no potrebno povedati, da so osebe v filmu izmišljene, le državi, v katerih se kadri odvijajo, sta imenovani. V čem je torej ta razlika? Mi, ki smo razvoj dogodkov okoli Pirečnika budno zasledovali, bili pri tem močno prizadeti, bi se verjetno ne strinjali povsem, da so Ivanovi krušni starši (tudi v filmu nosi fant krstno ime Ivan) prikazani v tako simpatični luči, vsaj ne tako zelo. So tudi neka- tere druge netočnosti, ki pa niso bist- venega pomena. Ce se odrečemo zahtevku dosled- nosti, potem bomo morali vsi priznati, da je íüm mojstrovina, da je njegova vsebina süno močna in prepričljiva. Zr,g-dba odločno govori proti vojni, proti nečlovečiic^ii podivjaniii ljudi, ki se ne ustavijo niti pred nedolžnimi otroki. Ce sem prej dejal, da so otrokovi krušni starši pokazani v preveč sim- patični luči, nisem s tem mislil, da zgodba ne obsoja fašizma in njegovih nečloveških metod. Ta poanta je v filmu izredno močna. Prizore, ki sli- kajo fašistično nasilje, je režiser moj- strsko upodobil. Nepozaben je prizor, ko nemški učitelj otrokom v šoli narekuje stavke, v katerih hvali Hit- lerja kot velikega prijatelja otrok. Med njegovim narekom prodirajo v učiLni- co streli, pod katerimi se je prav ta- krat zrušil oče dveh učenk v- razredu in oče malega Ivana. Takih prizorov je v filmu še veliko. Angleži so glavne vloge zasedli z zelo dobrimi igralci. Nosilka vloge sloven- ske matere Mitchelova je s svojo igro dosegla nagrado za najboljšo filmsko vlogo v lanskem letu na Angleškem. Ona sama se je odločila, da bo v filmu govorila le v jeziku, ki ga govori pra- va Pirečnikova mati. Čeravno je njena slovenska govorica izgovarjana tuje, človeka pretrese ne samo njen usodni hk. temveč tudi prizadevnost in značaj umetnice same. Zunanji prizori filma so posneti de- loma v Skofji Loki in okolici, deloma pa v nekem planinskem kraju na Ti- rolskem. Ne glede na to, da nam je usoda Pi- rečnika tako blizu, tudi drugače je ta film za naše dvorane lepa pridobitev. Po priznanjih, ki jih je dobil ta film po vsem svetu, sodi med najboljše Ш- me v vrsti tistih, ki obsojajo vojno in s svojo pretresljivo vsebino oipozarjajo, da je človeštvo dolžno ohraniti mir, da bi se izognilo strahotam vojne. Prizor s fikna »Razdvojeno srce« ZGODBA IZ DIVJEGA SEVERA 33 Blisk je zacvilil. Hodil je okrog groba in vohal, kmalu je našel pot, ki je vo- dila stran od ladje in groba. Eno uro je šel Blisk po sledi, ko je končno začutil, da se onemu bitju približuje. Nenadoma je na vrhu ledenega grriča zagledal mla- do škotsko psico Kresnico. Videl jo je od strani, lepo, vitko postavo, pokrito z zlato dlako. Blisk je bil omamljen, iz grla la se mu je izvilo milo ječanje. Cvilil je ter se ji počasi obotavljajo se približevaL 34 Blisk je sklonil glavo, njegov smrček se je dotaknil svilene mehkobe dolge rumene dlake na njenem vratu in nato še smrček. Nežen glas je prišel iz Kres- ničinega grla in Blisk mu je odgovoril. Tiho se je v Bliska zopet vrnil duh prednika — psa Velikega Danca. Hotel se je odlikovati pred svojo družico, od- brzel je in se kmalu vrnil z majhnim belim zajčkom v gobcu, slaščico, ki jo je najtežje ujeti. Kresnica je dobro razumela pomen tega daru. 35 Minilo j8 mnogo dni skupnega življe- nja. Volk in psica sta se skupaj podila po Bliskovih velikih loviščih. Kresnica je postala divja zver, v njej so se zopet sprostili davno zabrisani nagoni njenih prednikov: strast za lovom in ubija- njem. Blisk se je veselil te spremembe, njegova sprva plaha tovarišica mu je postala najboljši tovariš pri lovu. Minila je zima in ponujala se je po- mlad. Tiste dni, preden se je začelo de- ževje, sta prispela na breg široke reke. 36 Tu sta že našla znanilce pomladi. Si- rolca struga reke je imela zelo malo vo- de, prvo cvetje se je že razcvetelo* popki topolov so se pričeli odpirati v nežno listje. Hrane je bilo obilo in nič več skrbi. Na nekem mestu, kjer je nizko rečno korito delalo koleno, je stal Kwahoo, velika ledeniška skala. To ime so ji dali indijanski lovci, ki so lovili tod okoli. Na tej skali sta Kresnica in Blisk našla suho in udobno prenočišče. Neke noči pa se je začelo ... STRAN 8 8. JUNIJA IflM — STEV. as šport Aileii m atíetinje Kiadivatfa — drugi v državi Zadnjo »obote in nedeljo je bilo т Ljubljani I. kolo ívexae atletske lige za prvenstvo FLRJ, v katerem so se srečali najboljši slovenski pred- stavniki atletskega športa. Celjski predstavniki so se na tem tekmovanju odlično odrezali. Atleti^ ILIadivarja so prepričevalno premagali vse slo- venske atletske kolektive in zbrali rekordno šte- vil« točk — 31.864! Vztrajnost in velika borbe- nost sta odlikovali slehernega celjskega atleta a tem tekmovanju. Nič čudnega, če so se te odlike odrazile v kvalitetnih rezultatih. Ko smo v pencdeljek čitali rezultate ie vse Jugoslavije • tem tekmovanju, zlasti pa iz Beograda, smo T velikim presenečenjem ugotovili, da je moška diipa Kladivarja po I. kolu trenutno na 2. me- stu v FLRJ! Pred Kladivarjem je le ekipa beo- grajskega Partizana, Crvena zvezda pa je zbrala okrog 500 točk manj od Celjanov. To je vseka- kor največje presenečenje L kola zvezne atlet- ske lige, saj so atleti Crvene zvezde v zadnjih letih bili ekipni prvak države. Res je, da je na programu še II. kolo v mesecu juliju in nate še finale v septembru, za celjske atlete pa predstavlja zadnji uspeh veliko moralno oporo ia zavest, da se bodo z nadaljnjo vestno vadbo tedi v finalu trdo spoprijeli z doslej nedoseg- ljivimi beograjskimi atleti. V vseh desetih letih, •dkar traja ekipno prvenstvo FLRJ, niso atleti iladivarja zbrali tako visokega števila točk. Ce so jim je to posrečilo že v prvem nastopu v, letožnjem letu, ko smo šele na pragu nove atlet- •ko sezone, lahko z velikim optimizmom priča- kujemo nadaljnja srečanja v tej konkurenci, saj , verne, da atleti še niso v polni formi in da s lahko od njih pričakujemo še večjih storitev. ; Junak I. kola je bil naš olimpijec Stanko Lor- j ger. ki je na 110 m čez ovire dosegel letošnji j ■ajboljši rezultat v Evropi 14,3 in je s tem že ' tretjič izenačil svoj državni rekord. Tudi na Î IM m je bil najhitrejši in s časom 10,6 izenačil ' dovcnski rekord. Lorger je Kladivarju prinesel ] io tretjo zmago na 200 m z 22,3, njegov veliki ' ielež pa je tudi pri zmagi štafete Kladivarja j ma 4 X 100 m s 45,6. Dve zmagi je Celjanom ' prinesel tudi Vipotnik, in to na 800 in 1900 m v (1:52.2 in 3:55,0), odlični tekač Važič na 5000 j iM 10.000 m (15:16,8 in 32:16,2), Lešek z novim slovenskim rekordom 4,02 v skoku s palico. Brodnik s 178 cm т višino. Kopitar s 6Л,58 т ше1и kopja, Kostrič z 49,55 v metu kladiva, Zu- ]iančič Igor s 50,6 v teku na 400 m in tekači Gajšek, Kopitar Marijan, Zupančič Igor in Vi- potnik v štafeti 4 X 400 m s 3:25,6, ki je bila majbolj razburljiva disciplina tega tekmovanja. Našteli smo le emagovEilce v tem velikem tek- movanju. Nič manj zaslug pri tem velikem uspehu pa nimajo tudi ostali celjski atleti, ki zavzemajo častna druga in ostala mesta, kot Muäkatevc, Male, Gole, Peterka, Kovač, Vučer, Iralj, Urbajs, Gogič in Zagore. Od ženske ekipe, ki je v letoänjem prvem nastopu bila nekako zakrpana z novimi močmi in močno pomlajena, pač nismo pričakovali večjih storitev. Naša zadnja prognoza pa ni bila na mestu. Dekleta so pokazala na stadionu Odreda, da še vedno spadajo na častno 2. mesto v FLRJ. Zbrale so v I. kolu 14.288 točk, toliko kot v preteklem letu v finalu državnega prven- 6*val Brez Celesnikove in Majcenove, dveh ste- brov Kladivarja, predstavlja nedeljski nastop ■aSe ženske ekipe drugo veliko presenečenje I. kola zvezne atletske lige FLRJ. Res je, da so atletinje Odreda daleč pred njimi (za BOOO točk), je pa prijetna že zavest, da so Celjanke ▼ I. kolu zbrale več točk od 6 letnih državnih prvakinj — Mladosti iz Zagreba. Nadaljnje borbe v zvezni ligi bodo vsekakor še močno zanimive im npajmo. da bodo Celjanke ^ II. kolu, ko bodo nastopile v močnejši postavi, dosegle še večje število točk. Junakinja I. kola je bila Sikovčeva, ki je zmagala na 100 in 200 m, na 109 m e časom 12.3 (izeaačen rekord LRS), na 200 pa s 25,6 ter je s tem ponovno potrdila, da je trenutno najhitrejša atletinja v Sloveniji, Slam- nikova je dosegla na 800 m izvrsten čas 2:19,0 in tretjo zmago Kladivarja. Več zmag atletinje Kladivarja niso dosegle, zadovoljile so se s slab- šimi mesti, pač pa s kvalitetnimi rezultati, ki so dali dovolj točk. Omenimo naj le najboljše — Rečnikovo, ki je v daljino prvič presegla 5 m znamko, Belajevo na 800 m (2:26,5), Pe- tauerjevo na zaprekah (12,7), Gradišarjevo v višino (140), Pristovškovo in Kačevo v metih. Poleg Rečnikove so se uveljavile tudi ostale mlajše moči — Lebnova, Reharjeva, Skornikova in Debeljakova. Celjskim atletom in atletinjam lahko le če- stitamo k njihovemu velikemu uspehu, ki so rezultat vsakodnevne vestne in marljive vadbe, solidnega športnega življenja in velike ljubezni do Kladivarja, mesta Celja in atletskega športa na sploh. Naj bi bili njihovi uspehi tudi vzpod- buda za vse ostale celjske športnike, ki se borijo z večjo ali manjšo srečo na ostalih igri- ščih, z zlatim naukom, da v športu ni nič po- darjenega in da si je treba uspehe priboriti s trdim znojem marljivega večmesečnega, pa celo večletnega prizadevanja in neumornega dela. Ce bi vsi celjski športniki gledali na svojo šport- no aktivnost skozi takšna očala, bi vsekakor lahko tudi v drugih športnih panogah in igrah pomenili v slovenskem in državnem merilu mnogo več kot danes in dostojno predstavljali celjski šport. FINALNA TEKMOVANJA MLADINSKIH AKTIVOV Za zaključek Tedna ljudske mladine so bila v soboto predvidena finalna tekmovanja mla- dinskih aktivov, prvakov občin, т raznih Šport- nih panogah in igrah. Celjska igrišča so bila poplavljena in tako je prireditelj moral odpo- vedati tekmovanje v atletiki in nogometu. Na Športnih terenih Betona sta bili tekmovanji v odbojki in streljanju z zračno puško. Nastopili »e mladinski prvaki 4 občin — Rogaška Sla- tina, Beton Celje, Šoštanj in Šempeter. Sreča- mja so dala naslednje izide — Šempeter : Ro- gaška Slatina 2:0 (15:6, 15:3). Beton : Šoštanj 2:8 (15:6, 15:0), Šempeter : Šoštanj 2:0 (15:4, 15:0) in Šempeter : Beton 2:0 (15:5. 15:4). Tako je postal zmagovalec mladinski aktiv iz Šempetra, sledijo mladinci Betona in Šoštanja. T ženski konkurenci ni bilo borb, saj je ekipa ESS bila brez nasprotnika. Sele ob 15. uri, ko je bilo tekmovanje moških ekip v največjem tempu, so prišle na teren mladinke iz Rogaške Slatine. Res Skoda, da nismo videli vsaj enega srečanja v ženski konkurenci. Strelci so se pomerili v streljanju z zračno puško. Zmagali so mladinci iz TEP e 399 krogi pred LMS iz Šentjurja s 326 krogi, najboljša posameznika pa sta bila Tržan Slavko in Do- bovičnik (oba TEP) z 87 oz. 85 krogi. Tekmovanje v košarki je bilo zaključeno že prejšnji teden, saj so v tej igri sodelovale le mladinske ekipe iz Celja. Zmagali so mladinci II. gimnazije pred I. gimnazijo, MIS Store, uči- trfjiSčem itd. CELJSKI SPORTNIKI Y KOZJEM Preteklo nedeljo smo kozjanski športniki sprejeli v Còste športnike — uslužbence okra- ja Celje in se spoprijeli z njimi v šahn, namiznem leniso, streljanja, kegljanja, od- bojki in noporaetn. Že borbe na šahovskih deskah so pokazale Celjanom, da Kozjane ne gre podcenjevati. Končni rezultat je bil 8:2 za Kozje. Tej zmagi so se pridružile še visoke zmage v namiznem tenisu, streljanju, keglja- nju in nogometa. Poraza v nogometa (1:6) niti stari nogometni veteran Cater ni mogel pre- Íreciti. Edino zmago so dosegli gostje v od- ojki (2:1). Kljub porazu so zapustili Celjani prijeten vtis in se predstavili kot borbeni športniki. Tažnejše kot so rezultati je dejstvo, da je tako tekmovanje zelo posrečena^ oblika sode- lovanja med mestom m p"- J""'^" 2" - Denis Fonvizim: BKIOAUIR — Gostovanje v Žalcu KINO UNION Od 7. do 11. junija: UJETNIK NA GRADU ZENDA, ameriški barvni film Od 12. do 16. junija: SMRT PRIHAJA, ameriški film KINO DOM Od 11. do 15. junija: EDVARD IN KAROLINA, francoski film Od 16. do 20. junija: POSLEDNJI APAČ, ameriški barvni film ZAHVALA Ob smrti naše dobre sestre in tete VIRGILIJE GAJŠEK se vsem prav prisrčno zahvaljujemo za obilne dokaze iskrenega sočutja, ko so nam s svojim so- čustvovanjem olajšali neizmerno bol. Topla zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, predvsem č. duhovščini in prof. Pavlicu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno se še zahvaljujemo dr. Lahu za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje in ne- umoren trnd, da bi še ohranil nam tako dra- goceno življenje. -V globoki žalosti rodbina Molan in ostalo sorodstvo »KOMISIJSKA TRGOVINA V CELJU« s svojimi poslovalnicami na Tomšičevem trgu št. 12 in 13 in Slomškovem trgu št. 1 obvešča vse svoje cenjene stranke, da od 10. junija do 1. julija 1956 ne bo spre- jemala v komisijsko prodajo, razen zlatnine in ur, nobenih pred- metov. Sprejem blaga smo omejili zaradi bližnje polletne inventure. . OPEKARNA LJUBEČNA-BUKOVŽLAK LjubeČna pri Celju razpisuje MESTO MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: dovršena srednja šola ali nedovršena srednja šola z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.