Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 17. številka JToliet, Illinois. 6. api*ila leta 1906. Imetnik XV 1 j ALI SE SKLENE MIR V KRATKEM? Premogarski štrajk vznemirja deželo, a morda je ne bo pi’edolgo. Vsepovsod govore o razsodišču. Indianapolis, 31. marca. — Izvr-sevalni odbor Združenih premogarjev ameriških je danes izdal povelje za splošen štrajk. Wilkesbarre, Pa., 1. apr. — Sinoči in danes so premogarji jemali svoje orodje in druge zaloge iz rudnikov. Premogarji in delavci celega distrikta se bodo sploh dela zdr-žavali tako dolgo, do*ler jim unija ne sporoči, naj gredo spet na delo. Pittsburg, Pa., 1. apr. — Brzojavke iz okolišev mehkega premoga poročajo, da so posestniki vzapadni Pennsylvaniji skoro splošno razglasili, da bodo premogarjeni dovolili zahtevano zvišanje plač za 5.55 odstotkov s tem, da se zopet uvede plačilna lestvica z leta 1903. * Phildelphia, 2. apr. — Po vseh poročilih iz okrajev trdega premoga so premogarji po odredbi ustavili delo kakor en mož. Rudniški posestniki so, kakor po navadi, vse pripravili za začetek dela. Ob navadni uri so zažvižgale parne piščali, a samo mašinisti in pumparji, ki niso prizadeti po strajku, so bili na svojih mestih. Premogarjev ni bilo. Med premogarji je razširjena misel, da bo štrajk trdovraten in dolgotrajen. Iz tega vzroka so se mnogi inozemski delavci odločili, vrniti se v Evropo, da tam počakajo konec štrajku. Povsod vlada popoln mir. Wilkesbarre, Pa., 2. apr.*— Od 160,000 premogarjev v okolišu trdega premoga ni danes niti enega v rovih. Samo 1000 druzih delavcev opravlja potrebne posle. Kansas City, Mo., 2. apr. — V vseh rudnikih mehkega premoga v Missouri, Kansasu, Arkansasu in Indian Territoriumu počiva delo popolnoma. Indianapolis, 2. apr. — Načelniki premogarske zveze čimdalje bolj mislijo, da bodo skoro vsi premogarji v okrajih mehkega premoga v 45 dneh zopet na delu, da bo pa štrajk v okoliših trdega premoga dolgotrajen. Zadnja pogajanja. New York, 2. apr. — Jutri se tu snide skupni odbor rudniških posestnikov in delavcev še enkrat, da se določi, so li možna nadaljnja po gajanja. Da li hočejo posestniki porabiti to priliko, da pretržejo z Mitchellom in njegovimi pristaši vsako zvezo in se izrečejo v prid “odprti delavnici” (open shop), še ni znano. A znano je, da so razni posestniki sklenili, vsekako,-tudi z velikimi žrtvami, streti unijo in uvesti “open shop”. Baje nameravajo, plačevati ljudem, ki jih žele pridržati, višje plače. Okraji mehkega premoga. Indianapolis, 3. apr. — Štrajk v v okolišu mehkega premoga je omejen, po ravnanju predsednika Rob-binsa iz pittsburškega distrikta, ki je privolil v premogarske zahteve, kakor znano, kakor tudi vsled tega, ker so temu vzgledu sledili drugi rudniški posestniki. Preračunjeno je že,'da bo od 40 do 45 odsto rudnikov že do konec tega tedna spet zaposlovalo. Iz Wheelinga se poroča, da bodo distrikti East Ohio, West Virginia in Pan Handle tudi zopet začeli z delom. Kaj pravi Mr. Baer. New York, 3. apr. — Posebna brzojavka iz Pliiladelphije poroča: “Gr. F. Baer je rekel sinoči, da ni-, kakor ne pričakuje zadovoljivih zaključkov od konference rudniških posestnikov in premogarskih zastop- nikov, ki se danes snide. Premogarji, „je rekel, lahko začenjajo vojno, a ne morejo napravili miru. S tem je hotel povedati, da premogarski odbor ni pooblaščen, sklepati in okleniti pogodbo, četudi bi stavili rudniški posestniki kak predlog. Mitchell nadepolii. New York, 8. apr.— Kmalu po 12. uri danes opoludne se je začela konferenca rudniških posestnikov in premogarskih zastopnikov. Seja je začasno tajna. Med člani konferenčnega odbora premogarskega se je pojavljalo pred konferenco veselo upanje, dasi predsednik Mitchell trdi, da se ne bo ničesar privolilo ali popustilo. Iz okrajev mehkega premoga je prejel predsednik Mitchell veliko število brzojavk, po katerih se položaj boljša od ure do ure. G. Mitchell misli, da se vkratkem povsod spet začne z delom. Popuščajo radi miru. New York, 4. apr. — Nocoj so splošno mislili tisti, ki natanko opazujejo položaj v tukajšnjem glavnem stanu antracitnih premogarjev, da so premogarji sklenili, zmanjšati svoje zahteve in jih jutri predložiti operatorjem. Potem je ti s kako pogodbo za tri leta. Ko je predsednik Mitchell cul, da je predsednik Roosevelt odklonil svoje vmešavanje v razporne zadeve v okrajih mehkega premoga, je bil jako zadovoljen. Roosevelt o komisiji. Columbus, O., 4. apr.—John H. Winder, predsednik združbe “Ohio Operators’ Association”, je prejel od predsednika Roosevelta pismo kot odgovor na vprašanje, da li bi imenoval komisijo v poravnavo premogarskega štrajka. Roosevelt piše: “Da, se imenuje komisija za zaslišanje premogarjev in operatorjev,. v to bi bilo treba sodelovanja od strani koDgresa. Dosedaj nisem še pripravljen povedati, kako naj se osebno potegnem za stvar.” Iz pittsburškega okoliša. Pittsburg, Pa., 4. apr—V pitts burškem distriktu se jd'sicer delalo v največ rudnikih; a v nobenem rudniku ni bilo popolno število delavcev, dasi so rudniški posestniki pričakovali, ko so podpisali plačilno- lestvico, da se vsi premogarji takoj vrnejo na delo. Delavci pa se menda obotavljajo zato, ker bi nekateri izmed njih pod novo plačilno lestvico manj zaslužili, nego poprej. Po ustmenem dogovoru med Mitchellom in Robbinsonom bi morala obsegati nova pogodba iste pogoje, kakor pogodba z 1. 1903., a pravijo, da ugodni pogoji za premogarje manjkajo v novi pogodbi. Puške pokajo. Irwin, Pa., 4. apr. —V soseščini Edna-rudnika Pennsylvania-kompa-nije je vladala sinoči razburjenost, ker je več sto štrajkarjev neprestano streljalo. Samo poveljnik kom-panijskih straž je bil zadet s kame-noru ob glavo. Rudniški posestniki nameravajo nastaviti 25 nadaljnjih straž. Nastavljanje štrajkolomcev se smatra za prav zelo nevarno. Illinois. Springfield, 111.f 4. apr.—Državno razsodišče je danes ponudilo operatorjem in premogarjem v državi Illinois^ svoje posredovanje. Razsodišče ponuja dvoja predloga. Prvi je, da naj imajo operatorji in premogarji konferenco v navzočnosti državnih razsodnikov in tako poskusijo poravnati svoja razporna vprašanja. Drugi predlog je, naj obe stranki izročita stvar državnemu razsodišču v poravnavo. Predsednik Perry od “United Mine Workers of Illinois” je izjavil, da KAKOR STRAHOVI PRIHAJAJO NA DAN, Zopet rešen eden od premogarjev, ki bili živi pokopani več tednov. Kraj nesreče bil na Francoskem. Lens, Francosko, 30. marca. — Od 1200*rudarjev, ki so bili pred dvajsetimi dnevi zasuti ob znani strašni nesreči v premogovem rud-•niku pri Courrieres, je danes prišlo na dan štirinajst živih. Med tem časom so se preživljali s krmo, ki' so jo našli v podzemskih hlevih, in z mrhovino cerknjenega konja. Že pred dvema tednoma se je bilo u-stavilo reševanje, ker se je opustilo upanje, najti še koga živega v rovih. Ko se je sedaj prikazal na površje prvi smrti utekli mož, je povzročil brezmejnozačudenje. Rešencišobili napol mrtvi, ko so jih odpeljali v bolnišnico. Pravijo, da je v rudniku še nekaj živih. Zopet edea rešea. Lens, 4. apr. — Zopet je bil najden in rešen en premogar, ki je preživel strašno rudniško nesrečo z dne 1,0. marca. Najdba 25 dnij pokopanega moža je vzbudila neizmerno razburjenost. Rešenee, Avgust Berton je njegovo ime, se primeroma dobro počuti in je manj trpel, kaktfr sam pravi, nego dne 30. marca na dan došli pokopanci. Ko se je vest o rešitvi Bertonovi razširila, je zavladala silna ogorčenost proti inženirjem, ki so imeli voditi pomožna dela. Ko je dospel rudniški uradnik Leon pred rov, ga je obkrožila množica in jela obsipati s psovkami in kletvami. Neka ženska ga je udarila. Strašna pripovedka. Ko je davi delal pomočni oddelek v 4. jami, je eden izmed reševalcev naenkrat začutil tujo roko na svoji rami in slišal besede: “Rešen sem!” Nagovorjenec se je obrnil in je spoznal Bertona. Čudom se je čudil. Bertona so takoj spravili na dan in potem poklicali zdravnikov in njegovo ženo. Ganljiv prizor je bil, ko se je žena oklenila svojega moža, ki je že za njim žalovala kot mrtvim. Berton je pripove doval svoje dogodke takole: “Delal sem skupaj s svojim strič-nikom. Ko se je pripetila eksplozija, sva se razšla. Jaz sem posku šal. tipajoč v temoti, najti svojo pot k rudniškemu oknu. Zadel sem ob konjsko mrhovino, a se je nisem mogel omrsiti. Pozneje sem našem več skrinjic, v katerih so imeli hra no tisti, ki so storili smrt ob eksploziji. Od tega živeža sem jedel. Hudo me je mučil mraz neprestano. Zato sem slekel nekatere mrliče in oblekel njih opravo. V tej sem našel tri ure in pa tudi 24 sous v gotovini. Enkrat me je zgrabil tak obup, da sem si hotel žile prerezati, da najdem smrt. Spal sem desetkrat Po moji cenitvi je minjrlo izza eksplozije samo osem dnij.” Ljudstvo ogorčeno. Ko so inženirji opoludne prišli iz pitduha, jih je množica skrajno razkačenih žen napadla z besedami: “Ubijte morilce!” Inženirji so bili v tako resni nevarnosti za življenje, da se jim je poslal škadron dragon cev v osvoboditev in «aščito. Ljudstvo misli, da trpi v rovih še več živih. Do tisoč žensk poskusa podreti močne ograje, ki zapiraj o vhod v rudnik. Vojaki in žandarji komaj brzdajo množico. Vsi rovi se sedaj noč in dan preiskujejo. Štrajk na Francoskem Lens, 2. apr. — Vsled znane rudniške nesreče pri Courrieres, ki so jo povzročili rudniški posestniki po svoji nebrižnosti za varnostne naprave, je zaštrajkalo do'slej 41,000 premogarjev. Dogajajo se resni izgredi. Maroko in mir. Algeciras, 31. marca. — Konferenca o maroških reformah je končana in dosežen je popolen sporazum. Razdelitev policije je sprejeta po riškem načrtu. Francija dobi policijsko nadzorstvo v štirih lukah in Španija v dveh. Sedaj se določi samo še besedilo dogovora. Prerokovane vojne med Francijo in Nemčijo radi Maroka torej ne bo. Nemci in Hotentoti. Berolin, 1. apr. — Uradna brzojavka iz Nemške jugozapadne Afrike potrjuje vest, da so Hotentoti dne 26. marca usmrtili l častnika in 10 mož nemškega oddelka. Trinoški Prnsaki. Berolin, 3. apr. — Verozakonski pouk v ljudskih šolah na nemškem Poljskem se vkratkem predrugači. Doslej se je poljska deca poučevala o verskih resnicah v poljskem jeziku, poslej se bode v nemškem. RUSKE VOLITVE SE VRŠE MIRNO. Združeni demokratje pridejo v državni zbor kot zmagalci. Japonija in Filipinski otoki. so premogarji pripravljeni, sprejeti prvi predlog za konferenco operatorjev in premogarjev v navzočnosti državnega razsodnjega odbora, in da bo takisto odgovoril odboru. Izjavil je tudi, da so štirje operatorji od združbe “Illinois Coal Operators’ Association” podpisali plačilno lestvico dosedaj, in da jo je danes podpisalo deset operatorjev, ki niso elani omenjene združbe. Trpinčenje vojakov. Monakovo (Muenehen), 31. marca. Ulan Beck od 1. ulanskega polka Bambergu, ki je bil grozovito trpinčen, se je ustrelil s svojo službeno puško. Ko je podčastnik Helos, ki je zakrivil obup Beckov, čul o samomoru, je zgrabil bližnjo puško in se tudi usmrtil. Sramota za prosveto. Berolin, 2. apr. — V državnem zboru je sociališki vodja Bebel rekel: “Razmere v nemški armadi so sramota za civilizacijo (prosveto)! Krutost častnikov in podčastnikov in nesmiselno večno ekserciranje duši zadnjo iskro domoljubja. Država ne potrebuje napol odrtih vojakov v paradne 3vrhe, nego armado, ki je tako izvežhana, da lahko brani domovino zoper napade od zunaj, t. j. ljudsko armado!” * Spet kronani glumač. Crefeld, 2. apr. — Ko je 1. 1903. nemški cesar obiskal mestece Crefeld, tudi zvano Kraehwinkel, so se mu pritožile tamošnje častne device, da nimajo pozimi plesalcev, ker ni v Crefeldu nobene posadke. Cesar se je namuznil in je obljubil od-pomoč.* In danes je prilomastil v mestece cel polk huzarjev in na čelu mu Nj. veličanstvo Viljem II. Celo mesto je znorelo od veselja.. Divjaki so dragi. Berolin, 31. marca. —Državni zbor je dovolil četrti dodatek za stroške, ki jih ima Nemčija v afriških kolonijah. Upori v jugozapadni Afriki so stali nemško državo do slej nič manj nego $150,000,000. Moskva, 4. apr. — General Mak, ruski zastopnik Rdečega* križa, se je ravnokar vrnil semkaj iz Japo-nije. Povedal je, da se Japonci spet pripravljajo za vojno, in dostavil, da nameravajo nastopiti zoper Ameriko in začeti vojno za Filipinske ptoke. Odesa, 4. apr.—General guverner Kavlbars je danes izjavil v razgovoru, da lahko trdi, da ne bo proti-židovskih izgredov med Velikono-čjo, a je dostavil, da pozneje ne more jamčiti za vzdržavanje miru, ker zavisi vse od izida volitev. Demokracija zmaguje. Petrograd, 4. apr. — Vsa znamenja kažejo, da bodo ustavoverni demokratje povsod sijajno zmagali ob volitvah za ruski parlament ali državni zbor. Takozvana stranka za politične reforme, ki jadra pod geslom “Za carja in svobodo in nekršljivost Rusije”, se je združila z ustavnimi demokrati. Vsi časopisi, izimši dva, podpirajo ustavne demokrate. Kitajci in Rusi. Petrograd, 3. apr.—Včcerajšnja brzojavka iz Harbina, Mandžurija, po kateri se začenjajo sovražljivosti med ruskimi in kitajskimi četami, se ne potrjuje. Pač pa se uradno zatrjuje, da pogajanja med Rusijo in Kitajem o mandžurskih zadevah nikakor ne uspevajo in da je razmerje med velesilama nekoliko napeto. Kitajce bržkone hujskajo Japonci, kakor mislijo tukajšnji diplomatje. Eksplozija v jeklarni. South Chicago, 111., 2. apr. — V tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kom-panije se je davi pripetila spet eksplozija, vsled katere je bilo mnoge delavcev ranjenih, med njimi štirje tako hudo, da. bodo bržkone podlegli ranam. Podrobnosti so uradniki prikrivali. Samo imena hude ranjenih so povedali. Ista so: John. Sowerski, Peter Anderson, John Chotek in Frank Monerpy. Nesreča se je pripetila ob plavžu št. 1® vsled počene vodne cevi. Tekoča ruda je brizgnila na vse strani in opekla delavce v soseščini. 310 krat aretirana pijanka. Chicago, 111., 31. marca. — Stella Fry, živeča zdaj tu zdaj tam oh Desplaines cesti, je bila 310 krat aretirana v 20 letih radi pijanosti, vlačuganja, nespodobnega obnašanja itd. Pred dvajsetimi leti je živela v srečnem zakonu z nekim kontraktorjem. Pa prišla je vmes druga ženska, s katero je mož utekel, in zapuščena žena je odkrat potapljala svojo skrb in tugo v pijači. Zarota zoper španskega kralja. Madrid, 2. apr. — Oblasti so odkrile zaroto, ki se je skovala v La-briji, 29 milj od Seville, v taborišču zloglasne “Črne roke”. Po načrtu se je imela nmoriti vsa španska kraljevska rodbina, t. j. kralj Alfonso, kraljica - vdova Kristina in sestra kraljeva, Marija Terezija,>med obiskom v Sevilli na veliki teden. Cenzura prepoveduje objavljati podrobnosti zarote. Volitev v Chicagi. Chicago, 111., 4. apr. — Včerajšnje mestne volitve so bile vroče. Izmed 36 izvoljenih aldermanov pripada 21 demokratski in 15 republikanski stranki. Večina od njih. je podpisala protestno izjavo, naperjeno zoper posiljevanje osebne svobode. Trije odlični zagovorniki visoke licence so bili poraženi. Novi mestni zbor šteje sedaj 36 demokratov in 84 republikancev. “Mount Weather”. Washington, D. C., 2. apr. — Ns, gori zvani “Mount Weather”, v državi Virginia, kacih 60 milj ju-gozapadno od zvezinega glavneg* mesta, postavljajo vremenski vešča-ki meteorologične (vremenoslovne) priprave najboljšega in najnovejšega sestava, da se bo v bodoče vremenska promena še natančneje prerokovala, nego doslej. Za cel mesec ho možno napovedati vreme. To bo koristno zlasti "za fariSarje. Vremenska postaja na gori “Mount Weather” se je oživotvorila šele pred tremi leti, a že nima na celem svetu para. Nesreča v rudniku. Duluth, Minn., 30. marca. —Iz Ironwooda, Mich., se poroča, da se je v Ottawa-rudniku pripetila nesre ča. Vzpenjača je ob dviganju zdrknila navzdol. Dva premogarja sta bila usmrčena in štirje so poškodovani. Superintendent ni ustregel zahtevi, da se delo ustavi, dokler se usmrčenca ne spravita na dan. Delavci so bili vsled tega ogorčeni.. Škof Spalding. Peoria, 111., 31. marca. — Škof John Lancaster Spalding od škofije Peoria se je danes vrnil semkaj. Bival je 3 mesece na jugu. Zdravje se mu je znatno zboljšalo. 23 ranjenih. Fort Wayne, lud., 30. marca — Ko se je bližal vlak Nickel Plate-železnice mestu South Whitley, je skočilo več vagonov s tira in se prekucnilo v jarek, vsled česar je bilo 23 oseb ranjenih, ena smrtno. Nadškof Ireland pri sv. očetu. Rim, 30. marca.—Papež je sprejel v zasebni avdijenci nadškofa Irelanda iz St. Paula in škofa J. Mc Golricka iz Dulutha. Papež je sprejel nadškofa Irelanda v svoji zasebni knjižnici, ga je pozdravil prav prijazno in mu ponudil stol oh bližnji mizi. Razgovarjal se je z ameriškim prelatom pol ure. Ko-nečno je izrazil željo, še večkrat vi deti nadškofa Irelanda med njegovim bivanjem v Rimu. Cerkev zgorela. Philadelphia, 29. marca.—Vsled bencinske eksplozije je tu zgorela katoliška cerkev sv. Frančiška Ksav. in klobukarna tvrdke H. Roelofs & Co. Ogenj je prizadel škode na tovarni $50,000 in na cer kvi $100,000. Škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino. Zastopniki za ! naš list s pravico pobiranja naročnine so: Za Springfield, 111 Za La Salle, 111.: g. Ignatz Jordan. Za Pittsburg, Pa. :.gg. Nick. G urdu.ii in Geo. Flajnik. Za Allegheny, Pa.: g. John Medosh. Za Milwaukee, Wis ..g. Frank S. Baudek. Za Calumet, Mich.: g .M. F. Kobe- Za Ely, Minn.: Za Tower in Soudan, Minn.:. . g. Frank Tancig. Za Youngstown, O.: Za Indianapolis, Ind.:...... . . . .. g .Jobu Hribernik. Za Chicago. Ill Za New York. N. Y ZaSteelton. Pa., in oknhco. . . .g. Jos. A Pibernik. Priporočamo jih nakionjeposu naših cen j. n a roč- nikov in vseh rojakov. UpravniHco “H. »S.” 1 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. "71 JI \\ Joliet, 111., 4. aprila. — Sv. misijon, ki je trajal v naši cerkvi od 18. marca do 1. aprila, je bil slovesno zaključen minolo nedeljo. Bil je to najimenitnejši in najbolje obiskani misijon, kar smo jih imeli v slovenski župniji sv. Jožefa. Vodil ga je č. g. F. X. Bajec iz St. Paula, Minn. On je pridigoval tekom štirinajstih dnij vsaki večer, poleg tega pa je imel še posebne stanovske pridige in sicer po dve ob sredah popoludne za žene, po dve zvečer za zakonske može, med tednom dvakrat za šolske otroke in ob nedeljah popoludne enkrat za dekleta, drugikrat za mladeniče, včasih je imel v jednem dnevu tri pridige. Daši smo imeli skoraj ves čas neugodno vreme, je bila udeležba pri vseh pridigah mnogobrojna. Lepo je bilo videti, kako so mladenči sami pri svoji stanovski pridigi napolnili prostorno cerkev, in isto tako možje gospodarji; da niso zaostajale žene in dekleta, se razume samo ob sebi. Pač živo znamenje, kako naš garod ceni in čisla milost sv, misijona. Gtvorni goVOl* V nedeljo dne 18. marca je imel č. g. Frančišek Jager, na sv. Jožefa dan je propo-vedoval ob slovesni sv. maši č. g. Dr. Seliškar in dva govora je imel č. g. J. Kranjec. Pa tudi k spovedi so pridno dohajali verniki zlasti, ker je bilo vedno dovolj slovenskih spovednikov na razpolago. Svetih obhajil je bilo prejetih štirinajststo. Dokaj rojakov iz bližnjih mest in vasij si je izkoristili priliko sv. misijona in bili so dobro došli. Vsaki dan je bila prva sv. maša ob S. uri in lepo število tovarniških delavcev in trgovcev je ni zamudilo nikdar, kar je trajal misijon. Nad vse slovesen je bil sklep zadnjo nedeljo. Že dolgo pred začetkom pobožnosti je bila cerkev napolnjena, mnogi so morali oditi vsled pomanjkanja prostora. Veliki oltar je bil okrašen s svežimi duhtečimi cveticami in mnogobrojnimi svečami, v prezbiteriju šobila postavljena bandera in zastave vseh naših moških in ženskih katoliških društev in vsa cerkev je blestela v blišču 700 tih električnih lučic. Po zaključni pridigi je na poziv misijonarjev vse ljudstvo vstalo, dvignilo svojo desnico ¿n na glas ponovilo krstno obljubo. Na to prikoraka pred oltar petdeset mašnih strežnikov v belih koretljih, z gorečimi svečami v rokah in svojim bandeiom in pričela se je slovesna procesija s sv. Reš. Telesom po cerkvi. Na čelu je šlo-krdelo vrlih Vitezov sv. Jurija, za njimi zastopniki vseh drugih društev s svojimi znaki, zastopnice Marijine družbe v brezmadežno belih oblačilih,za temi armada strežnikov, potem duhovščina v praznični cerkveni opravi in za njimi drugo krdelo Vitezov ve. Jurija. Iznad kora so doneli ubrani glasovi vrlega pevskega zbora, ki je tudi ves čas misijona z miloglasnim petjem poveličeval božjo službo. Po blagoslovu je cela cerkev zapela zahvalno pesem in tako se je končal misijon, ki nam gotovo ne izgine iz spomina. Obrodil je obilo dobrega sadu, marsikomu je milost besede božje pretresla in omehčala trdo srce in dal Bog, da bi ta sad bil stalen in trajen in se kazal v praktičnem življenju vseh faranov župnije sv. Jožefa. C. g. Bajcu se ne moremo zadostno zahvaliti za njegov veliki trud in le prosimo Boga, naj mu obilno poplača vse dobro, katero je storil med nami! — G. Math Nemanich je prejel iz Brownsa, Iowa, v ponedeljek brzojavko, da je v Beresfordu, S. D., istega dne umrl g. John Butala, star 60 let in neoženjen. Truplo so prepeljali v Browns, la./kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 5. t. m^ Pogreba se udeleži g. Math Nemanich s svojo go. soprogo,, ka-terej je bil pokojnik stric. Nadalje zapušča rajnik štiri brate in eno «estro. V Ameriko je prišel pred 46 leti ter si tu napravil lepo premoženje. Bil je zvest naročnik "Am. Movenca”. N. p. v m.! — ‘25 let stari Madžar Jos. Pap Gesci je bil zadnji teden aretiran v Mike Horwatovem salunu,500 Francis st. V -pijanosti se je večkrat bahal, da se ne boji živega vraga, najmanj pa naše policije. In da pokaže svojo korajžo, je izpovedal, da ga v stari domovini iščejo radi umora in da je že tudi v tej deželi, namreč v East Chicagi, Ind., skoraj umoril necega salunarja, ki ga je žalil. In zadnji teden se je Mr. Pap Gesci spet upijaniliin v imenovanem salunu spet postavljal, da je salunhrja obhajala zona. Telefoniral je po pripravnega policaja, in prišel je pravi hrust na lice mesta. Po kratkem boju se je moral “viteški” Madžar udati in peljati v policijsko kletko. Sedaj policija poizveduje in preiskuje, vkoliko so jetnikove izpovedi resnične. — Ali boipo v Jolietu občutili premogarski štrajk? Pravijo, da ne preveč, če ne bo trajal predolgo. Železnice so dobro založene s premogom. “E. J. E. Railroad” ga ima 90,000 ton v zalogi v East Jolietu in druge železnice imajo premoga baje za tri mesece. Kaznilnica, pošta in okrajna poslopja So založena za kacih šest tednov. Solarn premoga ne bo zmanjkalo. Kaj pa s tovarnami? “Illinois” Steel-kom panija pač porabi na dan 1,400 ton premoga, a je preskrbljena za dva mececa. “American Steel <& Wire”-kompanija je tudi dobro založena in ima poleg tega pogodbo z Rob-binsovimi rudniki, ki se ne zapro med tem štrajkom. Tovarna za peči (Joliet Stove Works)je preskrbljena s premogom za tri ali štiri mesece. Ostale tovarne, kakor Mc Keena Steel Co., Bates Machine Co. itd., so založene za dober mesec. Zasebnim družinam in salunom utegne bolj primanjkovati ledu nego premoga. Tako je ta reč, pravijo. — 15 let stari James McQuade je ukradel svoji sestri $20 in jih 6 svojim “najboljšim prijateljem” še istega popoludne zapil v Rockdalu, kamor sta nadepolna mladiča napravila izlet, seveda z buggyjem. V zvezi s tem so toženi trije salunarji, Mike Kelly, Wm. Malinowski in Geedeson & Brunner, da so točili upijanljivih pijač nedoletnikom. — Rockdalski župan Harry Geedeson nam je poslal prepis resolucije, ki se je izročila kongresniku H. M. Snappu v priznanje njegovih zaslug za zboljšavo poštne zveze in službe v Rockdalu, ki se je uvedla z dnem 1. t. m. Zahvalna resolucija se je predlagala in sprejela v seji občinskih odbornikov rockdal-skih. Kakor smo že poročali, dobivajo sedaj Rockdalčani pošto dvakrat na dan. — Včeraj, t. j. v torek je bila letna občinska volitev supervisorja in pomočnikov ter nekaterih drugih uradnikov. Ta volitev nima veli-cega pomena. Pri in po volitvi je vladal mir in pokoj. Nasproti so si stali republikanci iu socialisti, zmagali so prvi, seveda. Demo kratje so bitko samo gledali. — “Joliet Evening Herald” hudo napada Mr. Snappa in razdira njegovo ‘mašino’, ki je baje kriva, da je v Jolietu mestni davek tako visok, kakor v nobenem mestu v državi. Zato p.živa davkoplačevalce na odpor. I — Santa Fe železnica pričenja z delom za povzdig tirov. — V Rockdalu grade veliko tovarno. Postavlja jo “American Refractories Co”. Več o tem iz pregovorimo prihodnjič. — “Western United Gas and Electric Co.” pripravlja podrobne načrte za zboljšave v in ob plinarni na severni strani mestni, in ko jih pripravi, začne koj z delom. Za raznotere zboljšave in novotarije namerava kompanija potrošiti $1,-000,000. Polagala bo tudi v raznih pravcih nove cevi. Ko bo vse delo dovršeno, bo plinarna tako popolna in “up to-date”, kakor le možno. — Šestnajst salunarjev je bilo zatoženih, da so v nedeljo imeli svoje pivnice odprte. V ponedeljek so bili neprijetno presenečeni, ko so dobili pozive na odgovor zaradi kršenja nedeljske postave o krčmar-stvu. Med žrtvami so tudi nekateri naši rojaki. Je pač križ s to neumno | nedeljsko postavo, ki je največ kriva, če procvita v deželi tihotapstvo in kar je ž njim v sorodu. — Vlak Rock Island železnice je povozil 7 let starega Gustava Borga v nedeljo popoludne na mostu Hickory creeka ipri tovarni zvani Red mili. Deček je bil s svojim očetom na izprehodu, pa se je igral in zaostal, in nenadno pridrdravši vlak ga je strl. Nesrečni oče je Šved. — Mrs. Susan Berscheid, mati mestnega klerka Math Berscheida, je umrla v četrtek zvečer, v starosti 72 let. V Jolietu je živela 55 let in zapušča devet otrok. — Z dnem 1. aprila je “Joliet, Plainfield & Aurora Railroad C.” uvedla poletni vožnji red. Kare vozijo sedaj vsako uro. Prva zapušča Joliet ob 6. uri zjutraj in zadnja ob 10. uri zvečer v Auroro, a s^mo do Plainfielda ob 11. uri. — Majsko zasedanje porotnega sodišča se začne dne 7. maja. — Hickory cesto in Fourth avenue bo tlakovala z asfaltom ali zemeljsko smolo “R. F. Conway Paving Co.”; asfaltiranje prvoimenovane ceste bo stalo $14,770 a drugoime-hovane $7,408.70. — Zdravstveni department mestni bo te dni analiziral in kemično pre iskal vse vode v Jolietu in okolici v svrho, da določi, katere so pitne in katere ne. Vsakdo, ki ima svoj vodujak, lahko nese steklenico vode iz istega v rečeni department, da jo tam preiščejo in natanko določijo njeno vrednost, zlasti če je sumljiva, kar so neštete iolietske studenčnice. — Navsezgodaj pošiljati ognjega-see po ptičjega mleka, je malce neprimerna aprilska šala,a nekdo si jo je privoščil v nedeljo, ko je bila požarna bramba klicana na vogal Lincoln in Richards cest. Ognja ni bilo. —April je lepo nastopil. Prve tri dni njegove vlade smo kar plavali v veselju. S solnčnimi žarki nam je razigraval dušo in jo zazibal v majske sanje. A počasi! Danes se vreme spet kisa, in spet se skrivajo moskiti, ki so v nedeljo prvič' zabrneli. Se ne cveto rožice, še ni prave in pristne pomladi. «Tjv JJv. JJv *JjS* Jp» Jfm JJv wjw vjw JJs* •T'» Braidwood, 111., 2. apr. — Tukajšnji unijski premogarji so vznemirjeni, ker je blagajnik njihove unije Byers Miliner izginil in ž njim je izginilo do $2,000 iz unijske blagajne. Pravijo, da je pobegnil v Chicago. Denar je baje že dlje časa poneverjal, a sedaj je pobral ostanek in jo ubrisal. Pneblo, Colo., 31. marca.—Rev. P. Ciril Zupan, O. S. B., odpotuje prihodnji četrtek v Aspeti, Colo., da se ponudi rojakom tam priložnost opraviti velikonočno .spoved. Čast. gosp. ostane tam v petek, soboto in na cvetno nedeljo. — Boluiki. V bolnišnici pri čč. sestrah je opasno bolna Roza Virant, svakinja g. Jožefa Zalar. Deklice se je polotila vfočinska bolezen pred jednim mesecem, pri-šedše iz Eveletha, Minn. — V Min-netpia bolnišnici se nahaja Martin Humlan, ki je došel bolehen iz Leadville. V’ jeklarni je posloval le nekaj časa. istotam je Janez Jenič iz Crested Butte, Colo. Zdravi se precej hitro. — F. Roitz, dijak v .benedikt ko-legiju je nekaj obolel, pa kakor slišimo bo šel v ponedeljek zopet na svoj posel. Slovenski dijaki v novem kolegiju se dobro postavijo, prav vzgledno napredujejo v svojih predmedtih. — Dr. sv. Ane so se domenile že v predzadnji seji, da kupijo za prišli veliki teden Kristusa v grobu. Društvo je namreč sosebno v ta na namen ustanovljeno, da se poveli čuje cerkvena lepota in njena slovesnost. C. K. uči, da v slučaja opekline, praske, rane, zastrupljena ali bolečin vsled izpaha, otekline, živčnih bolečin ali revmatizma je prva, najboljša in najpametnejša stvar položiti na dotično mesto kos flanele namočene v I SEVEROVO I OLJE SV. GOTHARDA To je najboljše zdravilo v vseh potrebah. Cena 50c “-Pri delu sem dobil hudo prasko, toda rabil sem SEVEROVO OLJE NK. GOTHARDA, in moje praske so kmalu popolnoma in za vedno ozdravele.” MA TE VŽ. KO VAR O VIC, ČVecburgh, K. V. Bleda koža. Pogosto jebela koža znak slabega pribavljanja. So pa tudi drugi znaki boleznij na ledvicah in jeirah: zguba apetita, mrzenje, srčne bolečine, glavobol, bolečine v hrbtu, zlata žila, zaprtje itd. Ako si bolan, rabi pravo zdravilo, ki je . Severovo zdravilo za obisti in jetra. Cena 7Sc & $1.25. < Kožne bolezni. Da ima kri mnogo nečistosti v sebi, se kaže oči vidno, ko vidimo na toliko obrazih razdirajoče mehurčke in koze. Polagaj naravi izčistiti tvoje telo s tem, da rabiš zdravilo, ki je znamo kot izvrsten pripomoček za zdravje in olepševalec kože. Severov kričistilec. Cena $1.00. Zastavljeno-prebavljanje. Slab ukus v ustih, smrdljivo sopenje, bel jezik, mrzeDje, čut kot bi bila svinčena kroglja v želodcu so gotovi znaki kocega nereda, ki se more ozdraviti z rabo kacega zdravila, ki odstrani vse nerednosti in oživi vse telo. To zdravilo je Ali še kašljate? Kašelj je nevarna stvar. Nikdar ni pametno odlašati z zdravilom za kašelj, tiščanje v prsih, teško dihanje. bolečine v prsih, tedaj se lahko obvarujete hujših posledic z rabo Severovega Balzama za pluča. Cena25c and 50c. Severov Balzam življenja. Cena 75c. \ V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost * * W * * * * * * * * * * IAf ET Cci/cdi , CEDAR RAPIDS u ■ ■ OËVERI k WO. I0WA Pittshurg, Pa., 29. marca. — Umrl je v tukajšnji Mercy-bolniš-niči dne 22.t. m. Josip Vinski vsled poškodeb, zadobljenih v Vesta-rud niku it. 4 v NVashingtonu, Pa. Star je bil 39 let. Cleveland, 0., 2. apr. — Rojak Štefan Turk, star 54 let, je umrl po trikratni operaciji v St. Clair bolnišnici dne 20. marca. Rojen je bil v Loškem potoku. V Ameriko je prišel pred dvema letoma. V Dor-eki vasi zapušča vdovo in šest otrok. Pogreb so oskrbeli dobri rojaki. ,V. D. Calumet, Mich., 30. marca. — | Na konvenciji delegatov, katera se' je vršila zadnji petek, je bil slovenski kandidat g. Josip Simonič s sijajnim vspehom izvoljen kaudida- I torn za mesto občinskega blagajnika | (Township Treasurer) na Nomination ticketu. Ta dogodek je naše j nasprotnike, kateri si niso bili nik- j dar kaj tacega v svesti, presenetil i kakor strela z vedrega neba in s i strahom sedaj pričakujejo izid volitve. — 9500 čevljev dolgo ^železno vrv dobi sedaj sbaft št. 4 Calumet & Hecla rudnikov. Vrv bode služila za vspenjačo in skip ter bode dose-daj najdaljša vrv kar jih rabijo v rudnikih širom zemlje. — Prva slovenska predstava se vrši v mestnem Operahouse v nedeljo 1. aprila. Dramatično društvo “Slovenija” nastopi v nedeljo prvič v tukajšnjem gledališču, kjer se do sedaj sploh še ni igralo v slovenskem jeziku. — Iz Eveletha, MinD., se poroča, da je rojak Anton Matekovič, kateri je bil zaprt radi goljufije, ušel zadnji petek iz tamošnjih zaporov. s ~ Gl. Odprto pismo Slovencem. Dragi gosp. Dr. E. C. Collins M. I. New York. Naznanjam Vam, da sem prejel poslana zdravila od American Ex-pressa vse v redu. Po teh poslanih Vaših zdravilih sem po preteku 10 dni popolnoma ozdravil bolezni na očeh, za kar se Vam srčno zahva ljujem. Vas pozdravljajoč ostajam s spoštovanjem Jožef Cicigoi 2616 W. Vanut Str., Indianapolis, Ind. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard” « < Pozor, rojaki! Vsi skoro gotovo poznate • Jos. Brauna kateri bode nastopil kot ‘ kandidat za aldermana v 3. wardi. To veste, da je dober in značajen mož. dasi je iz demokratske stranke stopil sedaj zavoljo postave k neodvisni stranki. Toraj, ne pozabite ga voliti dne 17. aprila! Dobro vino od 35c do 45c gah, Staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slhotko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznanjam, da imam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu. Ce želite kupiti dobro loto oglasite se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. Ig. Česniku, R. F. D. No. 5. C. F.. ANTRAM, £ 205 Barber Bldg. JOLIET, ILL. ▲AAAAA ♦♦♦♦♦♦ Pasdertz & Terlip j? 1100 Broadway, Joliet, 111. SLOVENSKA - GOSTILNA, kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče emodke. Rojakom se priporočava v obilen poset. J. W. LOVE MIZAR Izdelujem vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna vrata, mize, stole in drugo pohištvo. Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajem tudi staro pohištvo. Tel. stanovanja N. W. 747. Bell Phone 1512. N. W. 180. 315 N. JOLIET ST. Joliet, Ul. ' KRANJSKO. — Smrt pod mlinskimi kolesi. Mlinar Jerina šel je 8. 'marca zju traj a svojo ženo v Ljubljano; pu stila sta svoje otroke doma. Otroci so bili brez varstva in se igrali po poslopjih in mlinarskih napravah. Po nesreči pade najmlajša hčer Marijanca med mlinska kolesa z glavo naprej. Kolesa so se ustavila, kmalu pa so našli mrtvo truplo pre-ljubljene hčerke viseče v kolesih. Grozna žalost je nastnla. Popoldan so se pripeljali starši domov in slišali so zvonenje mrliču z Žalostne gore. Radovedno so vpraševali po mrtvecu, zvedeli so pa na blazno žalost, da že leži njih pet let stara hčerka na mrtvaškem odru. — Izpred deželnega sodišča. Tatinski lovec Anton Sekne, kajžar, je dobil vsled prestopka proti lovski pravici 3 tedne in njegova tovariša Janez Premogar, posestnik in Jožef Gašperlin, hlapec vsak po 14 dni težke ječe. — Vsled tatvine je obsojen že večkrat iz istega vzroka kaznovani Aleksander Žgavec na 15 mesecev težke ječe. — Vsled prizadete teške telesne poškodbe bo sedel dva meseca Janez Štular, bajtarjev sin v Zalogu. — Zaradi tatvine je obsojen črevljar v Tržiču Janez Strniša na 4 mesece in njegov drug Rok Jagodic, ki ga je zapeljal na dva meseca.—Matija Vider in Lovrenc Jenko obsojena sta vsled težke telesne poškodbe. Prvi bo sedel 10 mesecev in drugi 4 v težki ječi. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Ivan Bračko, doma iz Gradca in stanujoč v Metliki je obsojen vsled prizadeteteške telesne poškodbe na trimesečno ječo, poostreno z enim postom —Franc Kramar iz Gorenjega Kamenja se je bil umaknil v Ameriko vojaški dolžnosti in je zato obsojen v sedemdnevno ječo s postom in mora plačati 10 kron denarne kazni. — France Bizjak iz Veriš je obdolžen težke telesne poškodbe, hudodelstva javnega nasilstva in poškodovanja tuje lastnine. Sedel bo 10 mesecev in plačal 200 K odškodnine — Marija Darovec je obtožena krive .izjave pred sodnijo. Obsojena je na tri mesece. — Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu je bil obsojen že star tat Gregor Blatnik, rojen v Škocjanu in stanujoč v Artičah, vsled raznih večjih in manjših tatvin na 3 leta težke ječe, poostrene s samotnim zaporom vsak gretji mesec. Po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. — Otvoritev železnice. Železniška proga Jesenice Huda Južna se otvori s 1. majem t. 1. s — Prvi semenj na Suhorju, ki se je vršil na pustni torek, se je slabo obnesel. Kupcev je bilo še precej ,a živine je bilo jako malo, zavoljo pomanjkanja pitne vode. , — Y konkurz je prišel trgovec Leopold Zakrajšek. — Samoumor. Dne 9. marca so našli v Malem grabnu utopljenega 37 letnega zlatarja v Židovskih ulicah v Ljubljani Karola Januša. — Avstrijski častnik v črnogorski službi. Zagrebški “Obzor” je priobčil vest, da je iz Kotora izginil neki avstrijski častnik, ki je sedaj poveljnik črnogorske artiljerije. — Ženska bolnica v Novem mestu. Za potrebno žefisko bolnico v Novem mestu so kupili zelo ugoden stavbeni prostor na parceli g. dr. Poznika pod tako zvanimi“Šan-cami.” Krasen je razgled proti jugu in 2apadu. Glavno pročelje bode M.je obrnjeno proti novi stavbi okraj, glavarstva s predvrti na dve strani, hiša Malovičeva bode tvorila nekak vogal, kar znaša njena dolgost, bode obsegal predvrt bolnice, na zgornjem kraju hiše zopet vrt s Stranskim vhodom v bolnico. — Stritarjeva sedemdesetletnica. Dne 6. marca je praznoval Josip Stritar sedemdesetletnico svojega rojstva. Stritar je v slovenski literaturi važen kot pisatelj, pesnik in urednik. Izčistil je obliko v slovenskem pesništvu, ustvaril gladek in fin slog ter podal zgled krepkega urednika, ki vodi okoli sebe zbrano pisateljsko družino. (Na mnoga leta! A. S.) — Iz umetniških krogov. Kipar Berneker je svoje delo za londonsko razstavo “Kranj ica v narodni noši” dovršil in odpotuje kmalu iz Ljubljane na Dunaj, kjer izdela*še slovenskega starca. Kipa bosta 70 cm visoka in ukrenjeno je tako, da se jih vlije kasneje večja množina in se omogoči razprodaja.—Razstave v Sofiji se udeleži večina slovenskih umetnikov. — “Rdeči” poučujejo stare. “R-deči prapor” piše: 11 mandatov na Kranjskem ni ravno malo. Ako se povrh računa, da dobe Slovenci en mandat v Trstu, enega v Istri, na Goriškem pa tri, da se poviša število slovenskih mandatov s 15 na 23, vseh jugoslovanskih od 27 na 36, tedaj je to že pač precejšen napredek.' Ako pri tem številu mandatov liberalci kot stara stranka ne dosežejo ničesar, tedaj pač nimajo pripisati neuspehov volilni reformi, temveč le sami seboj. — Ljubljanica dela škodo. Posestnik iz ljubljanske okolice piše: Čujemo, da že letos resno prično z uravnavo Ljubljanice. Skrajni čas je že, a ne samo ob gorenjem, ampak tudi ob spodnjem delu Ljubljanice. Ljubljanica teče že tikoma vasi Slape ter izpodjeda zemljo, da so hiše že v nevarnosti. Že mnogo let nam obetajo škarpo pa še do danes je ni. — Poizkušen samoumor. Duh se je omračil 5. marca radi neozdralji-ve bolezni hišnemu posestniku in pekovskemu mojstru g. Ivanu Bizjaku na'Poljanski cesti v Ljubljani. Okrog ene ure popoldne, ko je šla usmiljenka, ki mu je stregla, po juho, je zagrabil revolver in sprožil nase strel. Kroglja mu je šla skozi vrat in na desni strani čela prišla ven. Za ranami je g. Bizjak umrl. — Pri vojaškem naboru v Višnji-gori je bilo dne 5. marca 46, dne 6. marca pa 20 mladeničev potrjenih. — Iz Mokronoga se piše: Mokro-noški trg ima posebno srečo. Govorilo se je celo o električni razsvetljavi, a nima niti požarne hrambe. Pretečeni teden je sedanji načelnik odstopil, društvo pa se je prostovoljno razšlo ter izročilo vse imetje županstvu. — Ker jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi preje služil cesarja, je bil v Gorici obsojen na enomesečno ječo Ivan Sodja, doma iz Sela pri Črnomlju. Sodja je bil zaradi tega prestopka letos že v Ljubljani obsojen. — Iz Zatičine se poroča: Umrl je te dni v naši župniji vrl posestnik Jožef Podobnik. .— Iščite ob pravem času zdravniške pomoči. Mavsar Ivani z Loga pričela je otekati noga. Ker si ni poiskala takoj pomoči, slabšala se ji je noga tako, da so jo ji v bolnici pod kolenom odrezali. — Pomiloščena kaznjenca. V jetnisnici v Gradišču ob Soči sta bila 4. marca pomiloščena Avgust Černigoj, kaznovan radi zločina uboja na tri leta težke ječe, odpuščeno mu je 3 mesece in Bogomir Boskovič, kaznovan radi zloč. po-skušenega umora na lastni ženi, obsojen na 5letno težko ječo. Sojen je bil ta pred ljubljanskim porot, sodišču leta 1901, ker je večkrat ustrelil na lastno zakonsko ženo radi nezvestobe. Černigoj je v družbi svojih bratov radi prepira v krčmi nasprotnika napal in s kolom pobil. — Umrl je bivši lastnik Hafnerjeve pivovarne sedanji restavrater v Vevčah g. Hafner star. Zadela ga je kap. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer je umrl. — Umrl je v Koprivi tehnik g. Andrej Zega. — Vilharjev spomenik. Preteklo je že petintrideset let, odkar je umrl pesnik in skladatelj Miroslav Vilhar. Kmalu se utegne izvršiti misel, sprožena že pred tridesetimi leti, da se v Postojni postavi Vilharju spomenik po načrtih arhitekta Ivana Jagra. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akademični kipar gosp. Alojzij Repič. — Poizkušeni samoumor.7 Dne 10. marca se je, ustrelil v vojašnici na mostovžu prostak 17. pešpolka Anton Krištof. Zadel se je v desno stran prsi. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico, a ni upanja, da bi okreval. Vzrok poizkušenega samoumora je neznan. — Voliko kemično tovarno,ki bo razpolagala s 7 milijoni akcijskega kapitala, zgrade tujci v Mostah na posestvu g. Predovi^ča. — Promoeija. V četrtek 15. marca je bil na dunajskem vseučilišču doktorjem bogoslovja promoviran č. g. Josip Demšar, profesor in prefekt v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. — Obesil se je dne 9. marca v Starem trgu pri Ložu 30 let stari Frančišek Mule iz Otoka« Vzrok: neozdravljiva negnjusna bolezen, katero si je nakopal z razuzdanim življenjem. — Iz Suhora se poroča: Tukajšnji c. kr. stražmojster g. Alojzij Burja je na lastno prošnjo prestavljen na novo postajo v Domžale pri Kamniku. — Pobegnila je dne 8. marca bivša babica Ana Krašovec s svojim ljubimcem Jožefom Marnom nezna-nokam. Govori se, da sta baje šla v Sevnico na Štajersko, kjer bosta imela trgovino z mešanim blagom. Žena zapušča doma moža, pet otrok in svojo mater. — V župniji Suhor je dne 8. mar. odprl novo trgovino s špecerijskim blagom g. Jakob Petrovčič, trgovec iz Trebnjega. - «ÄTET Tí lil lili!-. . HHUiÙK. ■miü.iiüti "jifa! ^ : i bil to zaukazal le migljej iz nje-govibust. Ko krat» s rti rt ni hotela ponj, pokliče jo v svoji vsemoči sam glasno kličoč: ‘-Dopolnjeno je!” (Ivan 19, SO.) Sam si jo pokliče to rešilko vsu- liovrstuifi ¡ b oli. Na lo nagne glavo in potem ti en rje. It» glej : zagrinjale > med ntčjsvete- jim in «v< stem v tem: |i!ju se pretrga od vzgor na v?» pod; •/< julija sc stresa — 83 j uir úra ti ¡eni 'j. pispodar; sksl« pokajo^ 2 grobovi se o dpirajo.- Ičini- »ki r k. pa ob kri ižu, ko vidi to, nekrivi eni k, naj nedolžnostneji, vseh ljudi — prvi po svoji krivdi, drugi po svoji darežljivosti, oba sta bila istega imena — prvi Adam : naš grešni očak, drugi, bolji Adam: naš odreštelj. Stari Adam je bil, obsojen na smrt; a novi, bolji Adam — Kristus je mesto njega hitel v stnrt — v smrt za nas vse, za človeški rod. In še le, ko je Kristus šel v smrt za nas vse — pravičnik za nepra-vičnike — še le takrat so spoznali nepravičuiki, da so prav za prav oni zaslužili smrt; a ne ta, ki je bil nedolžen — Kristus. Se le, ko je Kristus umrl na sv. križu, še le takrat je izrekel nejeverski stotnik za vse vernike,na veke imenitne besede: “Zares, to je bil Sin božji”. * * * Ko je mladega Tobija angelj pri peljal domu do starega Tobija, očeta, premišljevala sta oba: koliko naj bi se plačila dalo spremljevalcu. Tudi polovico premoženja bi darovala. — A ko je izvedel oče, da je bil augelj ta spremljevalec, sklonil se je na obraz, ni mu mogel pogledati v obličje in tudi ni imel pripravnih zahvalnih besedi. In kakošen naj bo našemu Odrešeniku naš zahvalni dar? Ali morda pol srca — prav kakor je bil stari Tobija angelju-spremljevalcu dati namenjen pol svojega premoženja? Ne pol srca, dragi, vse svoje srce— vse svoje dušne in vse svoje telesne moči: vse naj bodo Gospodove — ki je zares Sin božji. Danica. Gustava Adolfa hčer— katoličanka. Švedski kralj Gustav Adolf je bil zaklet sovražnik katoličanov; njegovi vojaki so razdejali na tisoče katoliških vasij, mest, cerkva, samostanov in sv. krajev ter pomorili na desettisoče katoličanov, duhovnikov in laj-ikov, moških, žensk in otrok Edini otrok tega srašnega moža se je pa pokatoličanil. Skoro neverjetno se zdi to, ampak vendar je neovržno dejstvo. To je božje maščevanje, kajti Bog podeljuje milosti po sjoji volji in svojem načrtu in ne po človeških nazorih. Gustava Adolfa edini otrok, Kristina Avgusta Aleksandra, je bil rojen dne 8. decembra 1626 v Šved ski stolici Stockholm. Ko je bila deklica štiri leta stara, je odrinil njen oče na Nemško v vojno in že čizdve leti je ležal ustreljen na bojišču pri Lužiuu (Luelzen) 1632. Šestletna Kristina je bila kronana ki t kraljica švedska, petero ministrov je /anjo vladalo, dočim se je morala kraljica šele odgojiii za svoj visoki urad. Bila je prav iz ve n redno nadarjena. Z desetimi leti ježe popolnoma govorila iu pisala švedski, nemški, francoski, holandski in latinski. Nekaj let pozneje se je naučila tudi italijanščine, grič ne in nekoliko hebrejskega, arabskega in sirskega jezika. Učila se je kaj pridno: Vsakega dopoludne sest ur in istotako . vsakega popoludne šefi ur je posvečala kn jiga.in. Kr -stinasc-jc naučila tudi jezditi in b otri, je poznala težave v t 'borišču, je trpela po vrč dni) lakoto in žejo, jo mur-lr, la in šotorila v vro krive. To jo je osupnilo. Priskrbela si je spise najstarejših cerkvenih učenjakov, zlasti sv. Gregorja Nacjanškega, in jih tajno čitala. Tedaj je po daljšem prou-čavanju izprevidela, da je bila v svoji veri osleparjena. Razgovarjala se j% potem tajno po cele ure s svojimi protestantskimi dvornimi učenjaki, a ti ji niso mogli odgovoriti na to, kar je zahtevala: pet let je razpravljala s svojimi protestantskimi bogoslovci. Zaključek je bil sedaj: Kristina je sklenila, ostati protestantinja, a čez dve leti so se verski dvomi vzbudili iznova in še silneje. Tedaj je dala tajno pisati v Rim po učenih katoliških duhovnikov, da bi se mogla razgovoriti ž njimi. Prišla sta dva redovnika iz družbe Jezusove; že leta 1652. je pisala kraljica v Rim, da se hoče pokatoličaniti. A kaj pa s krono? Odložila jo je resnici na ljubo dne 6. junija 1654, si pridržala letno plačo in je zapustila deželo — bila je 28 let stara. V Bruslju je na Božič 1654 skrivaj sprejela katoli-liško vero, potem je šla v Rim; med potom je tudi javno spričala katoliško vero in to v Inomostu; papež Aleksander VII. jo je sprejel s kraljevskimi častmi. Od 1655 do 1660 je bivala Kristina na Švedskem, da uredi svoje začasne zadeve. Potem se je nastanila za več let v Hamburgu. 1669 se je vrnila v Rim. Papež ji je določil 9600 mark plače, ker niso Švedi skoro nič več plačevali. Leta 1683., ko je bil Dunaj v največji nevarnosti pred Turki, je dala Kristina tudi to plačo za rešitev Dunaja. Na obrekovanje, ki se je širilo od protestantske strani sedaj tako glasno kakor poprej njeno proslavljanje, je odgovarjala s tem, da ni sama govorila nobene zlobne besede o nobenem bližnjiku, niti je trpela, a vse obrekovance neglede je vero je branila in zagovarjala, Dne 16. aprila 1689 je umrla hči Gustava Adolfa, deviška kraljica, velika spreobrnjenka švedska Kristina, v starosti 63 let. Njen grob je v Rimu — v Petrovi cerkvi. O ironija usode! bi človek vzkliknil, če primerja švedskega kralja Gustava Adolfa in njegovo hčer Kristino. V pojasnilo *) rojakom udorn družbe sv. Mohorja v Ameriki. Celovec, dne 14. sui-ci 1906. Ker prihajajo pritožbe, da so knjige družbe sv. Mohorja za 1 dolar predrage in nekateri hočejo za ta denar imeti molitvenik vezan, vam povejno račun: En i/.tis knjig stane z nevezanim molitvenikom: 1. Knjige same (letnina) K 2.— 2. poštnina in rekomandacija najmanj K 2 25. 3. ztvitek in opravilni stroški K — .73, toraj s kupaj K 5.— , za 1 dolar pa nam plača banka tuka j samo K 4 80, i »ošta K 4.90. Ceuejše pa knjig ne moreni o dajs iti, k er se je letos za 1 0 °¡c podražil p •n p ir, za rav- no toliko plače staieet r in drngib delavcev. zvišali davki ¡i i Lani je C. B. Bii ‘ ll .tr 1 (u 1-rO. 2 li General Kuropatkin polaga odgovornost za ruske poraze na “birokraško” (uradniško) vlado zadnjih petdeset let. Največja pristanišča Združ. 0*C(H*Ot0 |mali oglasi.? uw. li. — ——.-p——- 4 S KABAJI IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kuj dejujega, imat* kaj naprodaj, ¿elite. /caj kupiti, i. t. d. denite U) med male ogla »e v našem listu .ki votlin» prinašaj» uspeh. Cena za jedru* uri uče fije e ogbis ne obsega reč ho 7 mr št, S5r, za Akro ti ut pa 75c. Ce obsega oglas 7ut d 7 Trst, • t za jedila v mrščenje 50c% in za hkratno $1.50. Računa haj se povprečno po 6 besed najedti» vrsto. Stoto je poslati z oglasom naprej. NA PttOpAJ KDEXA.TST DEL-nio amerbko slovenskejra i.iskovnpira ilrustva iz zapiwt'in« pokojnecra John Kukarjn. Voi: pove p^ob alienee te ZApii&ftinG, .bunos O'Connor, Cor. Scott amt Cass Sr. , Joliot. III. cll7t4. NA PRODAJ LEPO UPE JEX A {rrncorîja in ZMÎcira vsejra v losvrho s pa^taj ove «ra blaga. Vor povo Mikp Hožlč cor. Kuby ami li.uiT Sts. JoHot, ROBT F. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET Popravnica ur in druge zlatnine. V naši veliki prodajalni je eden oddelek posebej odločen za popravljanje ur in druge zlatnine. Naši takozvani popravni ki ur so možje, kateri to delo posebno dobro razumejo in prav dobro delajo. Vsak popravek bodisi ure ali druge zlatnine vam jamčimo. POMISLITE! Ako daste svojo uro dobremu možu v popravo gotovo si prihranite nepotrebne sitnosti in denar. Dobro delo, a nizke cene je naše geslo. Tie Joliet JalioMl Baal Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,00 0. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Pozlačena ura za $3.98 še nikoli ni bila ponujana. Mi vam pošljemo za prost pre-14 karatno zlato uro z pok ro vam a, z gornjim navijakoin in z nafinejSem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jamcena je za 30 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna kakor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železuigke uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam poSljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111 John Stefanie na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žvanj» ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 318. JOLIET. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "The U. noc. in :‘Meerscilaum,, 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo na na 108 Jefferson cesti v Joliet, llis. vi slovensko - lir vaši • 6 li afl rt /t i r J J i j? r V • t r Jiot-kdn Io Ttll« 7.\ rslllil eüttSÎH Url druge pij» , . . • . j s , v . . t i n r: 41 n IT *7 ¡ r ! 1/ I 1 «J lIoIjtili [ ¡jlíiiK i lasisiif Cb • 4 05* USTANOVLJENA 1871. OF JOLIFTe ILLINOIS, Kapital in vreoetaa^k SSOO.OOO. 00 K______ Prejema raznovrstno denarne uloire tor pošilja denar na vso dole sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALIXJTT. blagajnik SLOVENCEM in HRVATOM naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvHuo Elk Branit IZ NOVE PIWABP ‘JOLIET CITIZENS’ BREWERY.' I’m lajam tudi izvrstno žganje, ivhi-i.kije in lepoilišače smodke. • \ iibim vso rojake uti kozarček novega piva. Mike Kockevar N. IV. Telefon. 809 AMERIKANSKI SLOVEN ÏCC 6. APRILA 190«. 040*!Hy ■ u ts pr. o. Dr. š. 322 članov, eopold Ltvsin, 24. Dr š. 128 članov. Klančnik, 12. . š. 45 članov. olja, roj. 1 «S3, da se ga je preveč nalezel. Daši je živel nad trideset let v vasi, pa le ni mogel najti poti do svojega stanovanja. Ker ni vedel, kje je, je strašno zaklel in rekel mimogredo-čcmu: “Zgrešil sem pot, kam pa grem?” Nagovorjenec je bil pravi kristijan, ki je poznal pijančka in ga najgloblje pomiloval. Ko je čul vprašanje, je prav resno odgovoril: “Pogubi nasproti!”—Ubogi guga-vec ga je nekaj hipov strmo in zmedeno gledal, pa mu ječe odgovoril: “To je res!”—“Pojdite z mano”, je rekel drugi prav prijazno, “povedem Vas domov!” — Boter Janez si ni mogel več izbiti iz glave tistih besed: “Pogubi nasproti”. Šepetal je: “Res je, pogubi hodim nasproti. Bog mi pomagaj in me reši!” Ta beseda je bila povod za njegovo spreobrnjenje. Ostal je možato pri besedi ter ni nikdar več pokusil ni kapljice žganja. Ako bi si ob začetku novega leta ta in tisti na vprašanje: “Kam pa grem?” sam odgovarjal po verskih načelih, tp tudi moral reči: “V pogubo!” Torej! 040+0+040+0*0+0+0+0*0+0+0+040+0*040+0+040+04*0+0«0*C L. ŠTERN 6č SON 903, 905 N. CHICAGO ST. in 1023 N. COLLINS ST. JOLIET,ILL. / „ IS članic. ! omet, Mich., 271 18 K dr tvit sv. Petra 30, Cr 79, spr. 5/apr. 1960. Ivu Jezus Dober Pastir 49. Sharpsburg, '. roj 1876, apr. 5. apr. 1906. uai Ovci čeki ru Dr. š. 96 članic. I Pa., 2714 Muipi Rado-Dr. š. 9 članic. K društvu Mariin ¡Sedem Ž dosti 81,. Pittsburg, Pa., 2715 Birbara Petan, roj 1879, spr. 5. apr. 1900. Dr. š. 62 član e. Sjispeiihovnne članice: Gd društva sv. Cifila in Metoda 4, Tower, Minu., 1017 Katarina Pez-dero, 26. marci 1906. ‘Dr. š. 50 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Golobitsh Bidg.T .Joliet, 11’. £ Društven e vesti. \ ❖oc Iromrood, Mie(i., 2. aprila.— Naše društvo sv. 'Janeza Krstnika ¿■t. 20. K. S. K. .1. je imelo svojo velikonočno spoved dne 31. marca in 1. t. m. zjutraj ter sv', obhajilo pri piVi sv. maši ob 8. uri, ko so vsi tukajšnji udje našega društva pristo] ispodovi. Brate člane izven Ironwooda opominjam, da tudi, store svojo velikonočno dolžnost. S pozdravom! Peter Vard jan, tajnik. I»iwabik, Mlnn., 2. apr. — Društvo sv. Janezi Krst. št. 13.',K. S. K. J. je sklenilo'pri zadnji redni mesečni seji dne 1. t. m., da lioiho imeli skupno sv. obha jilo na velikonočno nedeljo, t. j. dne 15. t. m. pri prvi sv. .maši ob poide,veti uri i zjutraj in da si vsak član, spadajoč j • ' J Bonanza, Can., 14 marca —Kr j posebnega sicer nimam poročati, u vendar sem prijel za pero, da bo tudi od tukaj kak dopis v “A. S.”. Prošla zima je bila najbol j mrzla, kar jih tukajšnji ljudje pomnijo. Kajti bil# je od 6t) do 70 stopinj pod ničlo kake'tri tedne in to od 3. dp 25. januarja. . Bilo je toliko snega, da so lovci mogli uieti mir.-ikaten-¡T i sevoi m -m. jelei^ii. ki ni-'mogel j beza,ti v velikem snegu. Volkovi so j bili kaj predrzni, kajti prihajali so prav do hiš ponoči ter pomorili in! pojedli več psov, pa napadali so tjidi ¡ Dne 9. t. ni. jq b i velik požar v Daavfoim. Med drugimi poslopji j jr-¡zgorel Ilo#el Arela*, v katerem ; je bil znani • Montu Gario Saloon, Í kavarna in prodaja smod k* Lansko leto je Slo od tukaj v Alasko do reke Tanano in potem dalje v velikem čolnu sedem ljudij, ki so se vsi potopili. Ledovje je čoln zajelo in požrlo. Doscdij ni bil še nobeden najden, kajti veliko leda je še na reki Yukson. Družili zanimivosti j sedaj ne vem nič, kakor še to, da se je nekdo podal na pot dne 18. januarja, ki je b l najiprzlejši dan, iz Dominion Croeka v Duwson, a Se pred.no ]e prišel na pol pota, so mu začela pljuča otekati od mrzlega zraka, ki ga je dihal, iu drugi dan potem je umrl. Iz m t zlega severja pošiljam toplih pozdravov vsem Slovencem! Ernest Podboj. Koliko premore poštenost in radodarnost. Ob Portland-cesti v Manches-teru na Angleškem stoji velikanska nakladalnica. Živahno je tu ko na kakem kolodvoru. Železnični vlaki vseh angleških črt t* iztekajo in dotekajo. V dolgih vrstah leže sive bombaževe butare visoko ua-gromadene. Na stotine ljudij je tu upoelenilj. Izlaga, sklada, razpošilja se brez prestanka. Tvrdka oskrblja najdaljnejše dežele. Tu so “panamski klobuki” za ameriške naselnike, konjska sedla za brazilske jezdece, korobači za mehiške mularje, kositerni vrči za prebivalce na otokih Južnega morja, uha* ni za osrednjeafriške dežeiane, uku-hano blago za kmete v neizmerni Sibiriji, ribolovno orodje za Canado in lasnice za ženske v Patagoniji na južnem koncu Južne Amerike. Svetovna tvrdka s prometom, da ji Di para. Samo ena prodajalnica prodaja ne leto tkanin v dolgosti 30 milijonov jardov. Kaj je naredilo to tvrdko tako veliko? Gotovo: mnogo dela in sijajna kupčijska nadarjenost u-stanoviteljeva. Samo to? Nikakor ne. Kaj pa? Poslušaj! Prvotni ustanovitelj je bil mladi, smeli Alexander Henry. O njem jd pisal po njegovi smrti velik newyorski kupčijski list (‘Hunts Merchants Migaziue,’ febr. 1840): “Njegov nastop ko trgovca nasproti drugim ljudem je nosil znak stroge, neomadeževane čistosti in poštenosti. Vse svoje žive dni je vedno in povsod najstrože družil breznu.• dežna kupčijska načela in plemenito radodarnost.” Torej dvoji stvari stu to svetovno tvrdko predvsem podpirali in dvigali: stroga p o š t fino s t in •veleiušna radodarnost! Donesli sta božji blagoslov! Imouitao kosilo. Iv» je s mat potrdil zakon o. čisti hrani, je profesor T. B. Stilhnan, kemik vešotk, istegv dne \>r;redi( •' iz samih umet-1 ie z raznimi, j .ulili, in kazal kemične tvarine, iz kote rib sn jedila narejena. To je Zastopniki za 18 linij. Banka in parobrodna poslovnica. Denar pošiljamo pri nas zanesljivo, ceno in 5 . hitro v staro domovino. 040» J-»0»0»CX&»Q^C>»0»C>»0»0»G»0-»0»C>»0-»»0»Ol>»Cs»-»0-»-0»0»0 Importirani duhan prodajem na debelo in drobno. V zalogi imam najboljšega importiranega ruskega in hercegovskega duliana za eigarete in pipe. Turški duhau po $1.50, $1.75, $2, $2.50, $3, in $4 eden funt. - ' Ruski duhan po 45o, 55c, 65c, 75c in $1 eden funt. Pravi importirani francoski in turški papir za cigarete. 1 ducat po 24c, 30c, 40c, 65c in 75c. Naročila pišite v slovenskem jeziku. CHAS. STE1NGARD, 523 Mihvankee Ave. CHICAGO. ILL. Joliet Citizens’ Brewing Co. ij( Collins Street Joliet, Illinois Izdelovalci najboljšega piva v sodčkih in steklenicah. I rxxx5o*oooíx>^exx>e^í00ooooc‘ cooof.vxîoooooooooooocxjooooo Kje ie najbolj varno naložen denar? Hranilnih nlogje: m i lija n d v kron. llrztTviif ga zaklada je: 7 o0,000 kron. T ‘ ; ' * -...----—------------------------------------------------------------------- -- ------- obe liili lVsllv .1 o o sr I Mestna HŠaiiiiisica iiubliatisk <* v loujaii) katerimi n t med asu, di čudeuo gledali in vztrepetava h strahu. Na ponarejena živilaiu zdravila bi sc gitovu moralo skrbno paziti. Mnogo slučajev smo doživeli, da so brezvestneži ponarejati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, najboljše zdravilo za želodec, in poskušali vsiljevati nedolžnim Iji-d -m svojo ničvredno brozgo. Vsi vemo, d.i je to g ozdno zdravilo naravni kričistilec ih tonika za živca, edino zdravilo, ki gi lahko rabi vsak član družine o vsakem času. Uživaj ga, br ko zapaziš pojemanje teka ali peša e je svoje navadne moči in trudol jubt vesti. V lekarnah, .los, Triuer, 799 So. Ashland Ave., Chicag >, 111. Pogubi utekel. Necega večera se je boter Janez trudil, najti pot domov. Njegova! opouča iu majava hoja je izdajala. I uTa zastonj Kr;»s a mu z zgornjim na vijak« m in dobrini a mehiški m ¡vojesovjniu. »«•»krov je junic-" . «11 ne očrni. U r.: .jo podobna uri vredni $30. • er ilvži «¡»s jorij-v «iobr<>. Dam-, jo z «ston j če r.i z jjfodi .r.■* 21 kosov, naše izvrstne zlatnine o > l(}a Naročite 24 iv>so*r z atnine kakor h trb jj mogoč* m kii isto nrodate #2.4 i iMnU bodete^po , osti \ain poslat.<> kr i snu uro /a*to n j- .ie« NATIONAL JRWFLttY COMPANY, D.-rt. 47, Ctl.ca^o, l.I. je naj večji in naj umi-n rji I slioii i ki <’o tu i.i zavedite K , vrste p« vsem Shitruskem. x O Sprejema uiogb in jih obrc.stuje po 4' i.čsioi ke. li.cn t n i ifiivrk plačuj, n hranilnica ¡.ainn. * / > O Vluesljil ltriitil«i’.'i je najvaracj« nnlnžrn lienar. Za v:iruoct vseh 'p, 'g u!ogjam)i nji-a Ilegali zaklad, a pol. g tr a m- mrstu ijuiij.na z lseni Q ‘b svojim prsni ž nj -m iu z vsa sva;« da ri > m >.-j >. Varnostjo m rej tntik«, H 5 ‘h* lihigatelji no morejo nikditr in.li i < I < i c itjfi).. 'i o iiip/tnva g' rj itržava s ¡losjlniim z iioaam in zut,» c. k. s * 1 i s Č i nalngaja denar umi«* q letnih otrok in vurovt^icev le v liranilaiei, k r jele hniu.l.ile.i, a i:e pusv j iiiniei, pupilaiTio varen denarni zavod. ‘A Rojaki v Ameriki! Mestna hianilnii n. ljubljanska vam daje trdno Q varnost za vaš denar. | Hfjjtia hranilaica Ijnliljasisla Dosinjc ? S70ji palači 7 PrsIernoTili ulicah § Nas ža ip-iik v Zdni/i^nih dr/.avali jo žo veo let nas rojak FRANK SAKSER, | 109 «REES iVICU ST RK HI, NEW YORK, IX XJEHOVA BANČNA 1*0- DÍÍÜZ.STCA IÎ7S SI. UL UR ST.. CbEVKIONl), O. X Sr>oo^nocs«hf>i5cs'KWx'Ä:xxxNrjcxxxx>ct30bbcöo«300C>r>-yxKXXXXK'?... Xoi*i,hwpstcrn 8G1 Res. Chicago Phone CCo 108 .3 ofireson . JitLlKT II.L. O n v o r i m n j>o it o, m s hf o. -Odporto po dnevi in po-noči. | SASK 'SLOVEHSKE GOSPODINJE VEDO .la, so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava-še nadalje svoio novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekaje-■i i m mesom. Naša doma scvrta mast I« zelo okusna ter je garautiraua ’'ista, JOHN & ANTON PESDERTZ \ I Od r\. H roadway. Joliet, III. NorUiwcbieru L’tiun« J Mii. / Cii t s..igo P oope 4.531 / Vstal .je, Vencelj Plahuta, mladi grajski | vrat, zunaj vdovec, je sedel v široki dvorani žalostno, prvega nadstropja svojega samotnega gradu. Gledal je proti oknu Ija na konec vrta, misli so bile nejasne, Vlačile so se po duši kakor segle, kadar pride jesen in se zniža aebo tako zelo, da hi ga človek .iosegel z roko. Niso prijetne tiste megle., ki se vlačijo pod nizkim jesenskim nebom, kakor tudi ne misli, ki so se plazile po izpraznjeni iuši. Čudno je bilo v srcu, pusto je bilo, kakor v izbi, kjer je ležala Itolna mati, zdaj pa je umrla naglo-spa, odnesli so jo in pokopali. Se atoji postelja v izbi, 'še ni na novo pregrnjena, še stoji mrtvaški oder, ugasnjena sveča še stoji v motno Miščečem svečniku. , Jesen je bila zunaj — tisti čas, io je nebo nizko, da bi človek sle-g-ail roko in ga prijel. Mrak je prihajal in tako je bilo, kakor bi prihajala žalost v deželo. Tako je hilo, kakor bi se bližal v tistem hipu grenkega slovesa žalostni čas, treba M bilo poseči v roke, posloviti se od veselja, od sreče, od zale nevestice, asidnjič ji poseči v roko, poljubiti »osne oči, vse uboge in drhteče ust-aice . . . Vencelj Plahuta je gledal pri ok-3U stoječ—tja proti koncu vrta in j* mislil na svoje življenje, na tisti kratki čas od zime do jeseni. Ni kilo prej življenja, bilo je le samo- hodil je od okna do je cvililo, jokalo zelo “Ne da miru, spominja neprene koma in mori srce ...” In proti jutru je sklenil in storil. Sklenil je in vbil belega psa. “Ne bo toliko spominov in ne bo jokalo več, noči bodo mirne ...” II. iarenje, in ne bo poslej življenja, aatnotarenje bo, žalostno umiranje. Tako je bilo vse kratko, komaj je minil tisti dan, ko je peljal nevesto na grajščino, komaj ji je dobro po gledal v oči, že so se zaprle in na mrtvaškem odru je ležala lepa in mlada grajska gospa. Vencelj Plahuta je stal pri oknu fn je gledal proti koncu vrta. Jesen jfe bila v deželi, nizka megla se je plazila po tleh, zapihalo je od severa h&.je zašumelo po drevju. Listje se je veni o, polsuho in preperelo, zaplesalo je sredi megle, zbežalo je iol proti dolini. Tam na koncu vrta je stal kostanj, samoten in žalosten je stal, pol gole veje je stezal v-mrak, pod njim je stalaklop in na ¡klopi je ležal, nič se ni ganil, am-pjik ee je prišel človek mimo, je videl široko odprte veliki oči, vse solzne, zroče v daljavo. In to je MI pes pokojne grajske gospe in to jfe bil kostanj, pod katerim je prebedela toliko ur. Plahuta je gledal in žalost v njegovem srcu se je množila. Gostejši je bil zunaj mrak, zganilo se je pod kostanjem, sedelo je tam, gledalo v iolino. “Ona je . . .” Že se je bil storil temen večer in Plahuta je šel in je pogledal pod kostanjem. Na klopi je ležal beli pes popolnoma mirno, samo velike arne oči so. bile široko odprte in vse solzne so strmele v daljavo. Plahuta je prijel psa za ovratnik, a sabo ga je peljal in ga je prikle .»il v veži. Potem je odšel v veliko Drugo noč pa je bilo tiho. Več ni jokalo zunaj, sapa je bila mirnejša. Samo redko kedaj je zašumelo po kostanjih, zganile so se dolge in žalostne veje, padli so na tla zadnji orumeneli listi. In proti polnoči so se razšli oblaki, pokazalo se je nebo in zvezde in posijala je luna. Posvetila je v sobo in Plahuta je vstal in je stopil k oknu Zdelo se mu je, da je tista noč zelo čpdovita, po vrtu hodi ona in oh njej stopa beli pes. Stal je pri oknu in je gledal. In tam na koncu je stal samoten kostanj, žalostno je stezal veje, sence pod njim so bile nemirne in plašne. In sta prišla po rebri gor — ona in pes. In pes je bil po glavi ves krvav od udarca, kadila se je vroča kri, tekla je po ušesih dol, po očeh, da so bile vse zakrite velike črne <*či. In njena roka je bila krvava od te krvi in njena obleka, in sta sedla tam pod kostanj in ona je vzela psa v naročje, z belim robcem je brisala z glave kri, ki je tekla curkoma in hujše in hujše . . . “Ne morem gledati, opresti, greh sem storil ...” Plahuta se je obrnil stran od okna, sedel je na zofo in je zakril z rokami obraz. “Vse uničim, kostanj, klop, zakaj strašno je ... ” Roke je tiščal na obraz, vse obupano je bilo 81-cs, divja je bila duša. In ko se je storil dan, so podrli hlapci klop, posekali so kostanj in so ga odpeljali v dolino. Samo še štor je ostal tam, širok je bil in močen in tudi tistega so izkopali in odpeljali. III. In tretjo noč ni bilo ničesar več. Daleč tja se je videlo po dolini, ni zadrževal kostanj pogledov, m cvilil na klopi ranjeni pes. Plahuta pa je čakal, da pride pozna ura in zelo mirno je bilo njegovo srce. Čakalo je nestrpno, zakaj vedel je, da zraste kostanj še tisto noč tam na koncu vrta, da bo stala pod njim klop in bo prišla ona vsa krvava od težko-ranjenega psa. In čakal je pri oknu in je pričakal. Ko je bila ura enajst, je pričel rasti kostanj in je zrastel mahoma. Mlad je bil, svež, kakor na spomlad, ptiči so letali po njem, peli so, kakor kadar pride v deželo mesec maj. Klop se je dvignila iz tal, prišla je ona v čisti, beli oblek in je sedla in veselo je priskakal za njo lepooki beli pes. Skakal je, mahal je s košatim ropom, lajal je od veselja, valjal se je po tleh in se je vspenjal v njeno naročje. Plahuta je gledal s široko odprti ¡drugače bi se zrušila in brezmejne | i vode bi pokrile celo dolino. V tem jezeru sredi gore je bil pred davnim časom strašen zmaj. In če bi ušel ta zmaj iz jezera, tedaj bi se stemnilo nebo, strele bi šviga le, jezero bi se razlilo in drevje in kamenje bi se razlilo in drevje in kamenje bi hitelo za njim, da ga po bije. Da pa ne pride iz jezera in ne nastane strašna nevihta, morali so mu dajati prebivalci iz okolice vsako pomlad najlepšo deklico, katero so ovenčali in vrgli v globoko jezero. Vsako leto, ko je zapihal topli ; ug in je začelo po holmcih zeleneti drevje, je razburkal zmaj gorsko jezero in zahteval vnovič svojo j žrtev. Matere * pa so plakale za | svojimi hčerami, točile so solze za j lepimi deklicami in ihtele proti ne-1 bu. Tako je minulo leto za letom, j In zopet je prišla topla pomlad, po brdih in logih so zacvetele rumene trobentice in višnjeve vijolice so razlivale omamljajoči vonj. Iu ozelenele so stare bukve po Konjiški gori ter naznanjale, da bo treba prinesti zmaju novo žrtev. Pod goro, kjer je stala krasna palača, so so zbirali ljudje, hodili so tiho v grad in zopet odhajali. Prišli so sorodniki in prihitele so prijateljice grajske hčerke, da vzamejo slovo od nje — edinice konjiškega grofa. V gradu so jokali in ihteli . . . Graščak pa je slonel ob mizi, glavo si je podpiral z roko ter se globoko zamislil. Ljubil je svojo edinico bolj nego vse na svetu, sedaj je prišel trenutek strašne ločitve. Umrl bi rajši, kakor da mora doživeti usodepolpi trenutek. In sklenil je upreti se požrešnemu zmaju in odtegniti mu nedolžno žrtev. Ljudje pa so stali v gručah pod gradom ter čakalioveačane devojke, da jo spremijo v grozno smrt. A minila je deveta, minila dvanajsta ura, grajščakove edinke pa ni bilo iz grada. In ko je odbilo poldne, stemnilo se je za Konjiško goro, temni oblaki so sehipomana kupičili, začelo se je bliskati in strašen grom je pretresal temno ozračje. Nastala je silna nevihta in močan vihar je pulil iz zemlje mogočne hraste. Iz gore pa je začela liti voda in kamenje se je valilo z gromovitim bučanjem za — ubeglim zmajem. Ljudstvo pa je tarnalo in molilo, in glej, sredi doline se je prikazal kraseu vitez, sedel je na belem konju, pri sebi pa je imel meč in sulico. Iu hipoma se je vspel konj proti zmaju in z enim mahom mu je odsekal vitez sedmero glav. Pod dvorano, sedel je za zofo in je strmel i m; očmi, bled je bil obraz, čudno ]>red-se. Zdaj je bilo otopelo že od j čustvo je preplavljalo srce. žalosti potrto srce, na obrazu ni bi- j “Grem”, se je predramil naenkrat Io ne veselja net ožbe, bledo lice je | in 8e je domislil, strmelo v črno noč. In se je oglasi- “Grem . . . križem svet io zunaj, pes je cvilil v veži, kakor Vstal je, hodil po sobi, napravil se bi jokal, se je čulo. Ni bilo pasje evilenje, pravi jok je bil in Plahuta je pomislil, da je to mogoče ona. V veži je, strah je revice, ko je tema tako gosta in veža tako dolga in brezdanja . . . Vstal je mahoma, prižgal je svežo in je šel po stopujicah dol. Tam v kotu je cvilil privezani beli pes, gledal je s prosečimi očmi iu Plakata je pristopil in ga odvezal. Pes je odšel čez vrata, Plahuta je po- j Kadar se pripravlja k deževnemu gledal za njim iu je videl, kako je vremenu in se temni oblaki zbirajo je in odšel. Videli so ga ljudje, in zdel se jim je čuden. Izginil je bil nagloma, niso ga videli nikoli več in govorili so čudno o njem. Ne kateri, da si je vzel življenje sam drugi, da je umrl od žalosti, tretji da je zblaznel . . . Zadnje pa je bi la menda resnica Pravljica o zmaju. Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre- JOJSEPH TmWER'Ü bavljanja, ker «*EGISTEREI> Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prehavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredb^z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. OoImm* okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. Močni živci. Močne mišice. I >ol¿»o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! ■— Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS; 799 South Ashland Avenue, TRINER, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. vetili svojemu rešitelju —sv. Jurju. Še dandanes pa vidiš ob Dravinji, kake četrt ure od Konjiške gore na travniku precej veliko jamo, kjer se je pogreznil pred davnimi časi strašen zmaj. Pastirji pa se plašno izogibljejo tega kraja, kajti slišali so že pač, da se je pogreznil ondi nekoč kmet z vozom in voli in izginil je za vedno v globočinah zemlje. — Nesreča v Rablju. V rabelj-njim pa se je odprla zemija in po- skem rudniku je bilo 8. marca ubi žrla zmaja v neizmerne globočine. V zahvalo osvobodenja od groznega zmaja, pa so postavili kristjani pozneje pod goro cerkev ter pos- tih pet rudarjev, med njimi mladi inženir Lackner. Ponesrečeni rudarji so: Wallas, Pickerle, Sternik, Isen. odšel tja pod kostanj, kako je legel aa klop in je gledal v dolino. Pusta je bila tista noč, močna sapa je tulila zunaj, šumelo je drevje in ko je bila ura polnoči, je zajokalo zunaj zelo pretresljivo. In ua obzorju, se čuje v Konjiški gori čudno gromenje, kakor da bi se hotela odpreti gora in bljuvati v doline žarečo lavo. Narodna pravljica pravi, da je v gori globoko jezero, ki se pa ob nevihti razburka in pov-neprenehoma je potem jokalo do! zroča silno bobnenje. In pastirji, jutra in Plahuta je bedel vso noč in 80 pasli ovce in koze po Konjiški | gori, pripovedujejo celo, da je gora zbita z velikanskim železjem, ker ai imel mjru. “Pes je, po njej joče Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros. C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred*. W. G. Wilcox, k&sir. ioil Kapital *100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci PAL ALE IN LONDON PORTER *** Posebnost je Pale WienerBier. JOSEPH STtlKEL, avs. zastopnik. JOLIET, ILLINOI Smrtne težave slonove. Sedaj, ko potniki lahko zahajajo v osrednjo Afriko, kaj hitro uničujejo lovci tamošnjo zverad. Za dovoljenje streljati slone, povodue konje, bivole in antilope računa egiptovska vlada potniku 500 frankov. Levi in krokodili niso tako dragi, kajti dovoljenje »a usmrčanje istih stane samo 50 frankov. NAZNANILO Vsled razširjenja naše dosedanje trgovine na 606 M a sonic Temple, preselili smo radi pre-malega prostora našo trgovino na 1114 Heyworth Building. V novem prostoru imamo sedaj obilo zalogo razne zlatnine, nr, verižic, nrstanov i. t. d. S spoštovanjem Matija Pogerelc, 1114 Heyworth Building, CHICAGO, IL1 Ta $30 zlata ura, za $1.50 ua mesec. Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za milili denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jamcena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Dfe pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako.uam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vam lepo verižico in uro ua naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom. M- Rech & Co., .Jewel"rs, Dept. 282, Chicago, 111. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča. Pioskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Gor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnÿ po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Srnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander haras,*? Chicago telef. 3794 U N. W, telet. 927 122 Jefferson Street:::::J0LIET, ILL Izreži to, pa donesi v Aiidcrson s Studio '06^icago in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po najno-vejšem načinu. JOLIET, ILL. J. 3?. ICIUSTCt Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. Delavska agentura. Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača. M. PHILBIN 515 CASS STREET Chi. Phone 3932 N. W. 5 Stanovanje 3541 Chicago Phone. HRVATE IN SLOVENCE ujjudno vabim v svojo moderno GOSTILNO Izborna pijača, importirana žganja, .iz vrstne smodke so vsakemu na razpolago. Mike Božič Cor. Ruby ahd Bluff Streets JOLIET, ILL. (P « Henrik H. & Menno H. STASSEN Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. J ,A_ ~V JVT NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. tloTori nemško in angleško. os< Ä£Äy'‘ Bal Boite. and Porter. o J. O SIMIITEE BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. i PREMOG ♦ TRD IN MEHEK, TER | ♦ i kok in drva ! ZA KURJAVO 4 prodaja v Jolietu po najnižjih Z ▼ cenah. T 1 Stefan Kukar, ^ % N. W. Telefon 348 in 1479. % ♦ . ❖ t SIHOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi lee, late, eederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines nlicl blizu novega kanala. Prednc kupiš LrstBB oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in tl prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET. Vas vseh uljudno vabi, da ga posostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. JQi“Proe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravlja) Rev. Pastor*Koenig, iz Fort Wayne, In d., a sedaj ga priredu ja KOENIG MEDICINE CO., CHICAGO, ILL. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jolietu ga je dobiti v Holžhauerjevi lekarni na Chicago St. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.55 100 kron, za $ 41.00 200 kron, I 204.50 ......... ,1000 kron, za $1021.75 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Iianj< Draft. FRANK SAKSER, (GlasNarodal 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Vsak Slovenec ali Hrvat naj pije i v korist svojega zdravja “TRIG JLj AT” zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi-se pri: Triglav (¡Meti Wls. 508 XV. ISth St., Chicago, 111. Zalogo imajo: ALOIS RECHER. 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LINČEK, 501 llth Ave., So. Lorain, O. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. ¿t. Točim vedno sveie pivo, tino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. "2 2 5 2. 1012 N. Broadway, Joliet, tliš. M. BS. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih odzna-■kov (badtres), regalij, kap. banden in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoui, Jacob Pleše MESNICA. S 911 North Scott Street. 5lllHHillllillHllllll!H||l J JOLIET, ILLINOIS. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. Pozor, rojaki! Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni. da sem otvoril prve vrste „ Phoenix C Buffet Gostilno DR. STRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS. ♦04040«l4040»Ot004da mi smo hoteli zvedeti resnico. On je zopet rekel, da ni prav nič videl. Položili smo ga zopet na tla in mu dali še več vode, in sedaj z dobrim uspehom, kajti poprosil nas je, naj prenehamo, ker hoče govoriti. Mi smo prenehali in ga postavili na noge, in on nam je začel pripovedovati, da so sovražniki bili v tem mestu dan poprej, in da je bil z njimi sam poglavar, general Mal-var, in nam je tudi povedal, da je izvedel od vojakov o našem boju, in da so uporniki zgubili nad tristo mrtvih in mnogo ranjenih, in da so sedaj bežali pred nami doli proti jugu, da bi se tam združili z generalom Lukban-om. Vprašali smo ga, da nam naj pove, po kateri poti so šli in nam je odgovoril, da so imeli namen, kakor je bil slišal, iti po vrhu gorovja doli proti mestu Ba-tangas, in potem proti jugovzhodu v provincijo Tajabas. Bilo je videti, da sedaj je govoril resnico, kajti zbal se je smrti, ki mu je pretila zaradi našega “water-cure” ali zdravila z vodo, kakor se imenuje to sredstvo od vojakov. Moram reči, da to sredstvo je bilo zares precej kruto in nikakor prijetno, toda ne nevarno za bolnika, toda je bilo jsdino, s kojim smo lahko prisilili Malajce govoriti. Takoj smo izpustili poglavarja tega mesta, toda poprej smo mu še zažugali, da mu bode slaba pretila, ako nam je povedal neresnico. Naš poveljnik je nato poklical svoje častnike in ti so se posvetovali, kaj bi bilo najboljše storiti. Naposled so sklenili, da bi bilo najboljše, sesti na konje in hiteti proti jugu oh vznožju gora, in prestreči upornike, ako mogoče. Storili smo to, in takoj ko smo zavžili malo in se pokrepčali, smo zasedli -svoje konje in, hajd proti jugu. V treh urah smo dospeli v mesto Batangas, in tam smo se ustavili. Poizvedovali smo od vojakov, ki so ostali tukaj, ako so videli kaj o upornikih, in rekli so nam, da ne. Nato smo pustili naše konje v mestu Batangas in se obrnili peš proti vzhodu, zopet v gore. Po dolgem trudu smo dospeli na vrh gora, toda nismo videli nič sovražnikov. Ostali smo tukaj celo noč, ne da bi spali preveč, kajti mislili smo, da morebiti sovražniki še niso dospeli do tukaj in jih bode mogoče prestreči. Toda ker nismo videli nikogar, dasiravno smo jih čakali celo noč, vedno pripravljeni, smo ,se obrnili prihodnje jutro zopet nazaj v Batangas, in tam smo ostali celo jutro, da smo se mogli malo odpočiti. Sovražniki so nam ušli ta č^s, in mi smo sklenili, povrniti se nazaj v Lipo, pustivši tu vojake, ki so pripadali temu mestu. Od jedni popoludne smo zapustili Batangas in smo dospeli v Lipo ob štirih popoludne, kjer smo bili veselo sprejeti. Bili smo precej utrujeni, in naš poveljnik nam je naročil, da ostanemo tu še tri dni, da moremo zopet iti na izlet proti sovražnikom, ako - se kaj sliši o njih. (Dalje prih.) Prav nizke cene! V zalogi imamo veliko zalogo UR IN ZLATNINE. V zalogi imamo tudi fine “SOLID GOLD” URE. Ako kupujete pri nas si Dnhranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroki spadajoča deia/pc najnižjih cenah, naše dol) vam jamčimo. !®“Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezikfe. 910 N. Chicago Stretfl JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO IN HVALIJO DR. LEONARDA EANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva. Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr.. Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistenc v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi. Ni Človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh. V se notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni-w glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne ks ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škr®-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmodernejši stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravih Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino. Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorkn 140 East 22nd Street, živeči. Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdrav« nik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni take obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po uajnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočamo sam, da st obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vredei in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mm pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y. Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljak od 9 dopoludne do 3 popoludne. VELIKA RAZPRODAJA 50 FT. VELIKIH S LOT za polovico njih prave vrednosti. Lote so v bližini liii.jvecjib toTarn v Jolielii; leže ofe Hickory St. Car progi. $200 in višje na lahke obroke. Pismeno izjavo ali poroštvo dajemo z vsako loto, (Warranty Deed and Abstract of Title.) Prodajo se prav hitro. Kupi sedajjin imel bodeš svoje domovje prej kot si misliš. Te lote so bile zamenjene, za eno veliko oikaško poslopje,zato jife moramo prodati kakor hitro mogoče. Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad L. Stern Son. Vprašajte svojega mesarja za j katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Jeliet ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Mid wiie.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. Chicago Phone 2941. N. W. Phone 428. 1023 N. Cotlins St., zastopnik za FRED H. BARTLE1 P & CO., 100 Washington St., Chicago, Illinois. Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, 111. Grayhek & Ferkû MESNICA 207 Indiana St. Joliet, HI. Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišifceipo cehik. Imamo veliko zalogosvežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA. N. W. Phone 606 ---o---- Chicago Phone 1531 BARRETT S FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Oba telet. 26. ANTON NEMANIČU 305-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrebnišKi zavod in koiijuinica. Chicago Phone 2273. # Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodiei po dnevi ali po noči se točno ustreza. S*t anoA Hiijo 913 ]>’. Noott Street, Northwestern Telephoue 844. VELIKONOČNA ŠTEVILKA “A. Slovenca” gotovo razveseli vsakega naročnika in nam donese novih, ali ne? Prečitaj jo vsak rojak. Izide prihodnji teden. “Stransky” kuhinjska priprava iz Nemčije. KRIVA SREČA. Dobili smo veliko zalogo KUHINJSKIH PRIPRAV, katero smo še pred šestimi meseci naročili. Taksnega blaga še nismo imeli v prodajalni- Pridite in okrbite si nekaj kosov tega blaga za vašo kuhinjo, Ker gotovo bodete zadovoljni ž njim. Pridite in oglejte si našo zalogo! ODKRITOSRČEN POGOVOR. 209 JEFFERSON STREET. G. Sardinski: “O smola! Tako dolgo sva potovala do našega nove ga domovanja, a ključ od konvic sem pozabil v stari hiši!” M, E. Sahler Sc Co. Dollar AWeekWill p Furnish your' Home M. E. SAHLER in drugi hišni pripravi, ker vse zimsko blago mora biti nado-mesteno z poletnim. Pri nas dobite boljše blago kot kje drugje za mal denar. Naši vozički za otroke so prav krasni. Cena $1.90 in višje. V zalogi imamo najboljše razte-gaineimize. Cena $16.00. Okrogla miza, cena $4.92 in i višje do $15.00. Blago prodajamo za gotov de-i nar ali na lahke obroke. & CO. On:»“Pač srečen, kdor zna spretno pikati in zbadati.” 200 Jefferson St. Ona: “Nikakor ne, kajti s tako spretnostjo izgubite vse prijatelje, JOLIET, ILL. razuu tistih, k: so predebeli, da bi čutili ostrino Vaših opazk.” Možato odgovoril. Sin premožnega trgovca je dobil v dar dve krasno vezani knjigi od bogatega strica z Dunaja. Ko jih pregleduje, najde v njih nespodobne in protiverske stvari. Mladenič, dobro vzgojen, takoj zavije obe knji gi ter je vrne stricu z opazko: “Slabe knjige so najhujši strup za mlado srce. Zato se lepo zahvaljujem za tak strup ” Stric se je čutil razžaljenega, zato je pisal očetu, češ. to je sramotno za mladeniča, da ne mara takih knjig. “Kaj?’ odgovarja oče, “sramotno je, ako noče pošten mladenič slabih knjig. Je li more biti častno, vedonia požirati strup zato, da se ga spozna? Raje vidim mrtvega svojega sina, nego brezvernega bogotajca, brez vesti, brez pokorščine in brez kreposti. Ne! nočem grajati sinu radi tega! Hvalim le Boga,da mi ga je do zdaj-ohranil tako nepokvarjenega!” — In ta pošteni mladenič je sedaj najbogatejši trgovec na Moravskem. Potniki vzhodno od Chicage v Fort Wayne, Findlay, Fostorio, Cleveland, Erie, Buffalo, New V ork City, Boston in vse druge vzhodne točke store najbolje, da se vozijo po Nickel Plate železnici vzhodno od Chicage. Po trije vlaki vozijo vsak dan, z naravnostnimi vagoni v New York City, in moderni pulU manski spalni vagoni do cilja. Voz nina vedno najnižja, in nobenih preplačil na nobenem vlaku. Moderni obedni vagoni, z Individual Club-obedi, od 35c do enega dolarja; tudi obedi a la carte. Vprašaj za tikete po Nickel Plate železnici. Chicaški kolodvor na voglu LaSalle in Van Buren cest, edini kolodvo v Chicagi na Elevated Loopu. Mestni urad za tikete v Chicagi: 11] Adams st. Za podrobnosti piši na: John Y. Calaban, General Agent, 113 Adams st., Room 298, Chicago. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Blnff Str., JOLIET. ILL. Naša prodajalna je odprta zvečer do ostne ure. EAGLE Naše blago je najboljše in naše cene so vedno najnižje. •Sedaj je cas, da si- kupite obleko za velikonoč. ■v Nekateri so si je že kupili a vaša pa še tu čaka na vas. Velika zaloga OBLEK za Š O L, ARJE, stdrosti JI 5 let. Cena $1.50, #2.00, $2.50, $3, $4 in $5. Mi imamo v zalogi najlepšo in po naj-novejči modi šito spomladno obleko. Pridite in oglejte si jo! Ako potrebujete lepih in močnih čevljev ne pozabite priti in ogle. dati si našo veliko zalogo čevljev CENA $1.50, $2, $2.50, $3 in $3.50. V zalogi imamo tudi krasne OBLEK ZA MLADE-NIČE, starosti 15 do 20 let. Gena $5, $7, #10, $12 in $15. Moške spomladne vrhnje^ suknje, raznih barv in delane po najnovejše m kroju kroju. Cena $10, $12, $15 and $20. Simonich, Strutzel & 406. 408, 410 N. Chicago St. • JOLIET, ILL. Ravno sedaj smo prejeli veli ko zalogo spomladnih oblek. Sedaj imamo največjo in najlepšo zalogo raznih oblek za može in dečke. Predno kupite svojo pomladno obleko pridite k nam, ker gotove imamo tudi za vas obleko katera se vam gotovo do-pade. Naše cene so vedno najnižje. Pri nas si zamorete kupiti spomladno obleko za $10, $12.50, $15. $18 in $25. Fiui moški klobuki najnovejše mode, cena $1.50, $2, $2.50 in $3.00. Naše spomladne srajce so že pripravljene za vas. Fine moške praznične srajce, cena 50c, 75c, $1. $1.25. $1.50, $2.00 in $3.00. COPYRIGHT 1905 OAVIO ADLER & SO*» CLOTHING CU MUWAUKtl V zalogi imamo tudi veliko novih spodnjih oblek, ovratnikov, ovratnic in še veliko drugih enakih reči, katere so neobhodno potrebne možem in dečkom C0Pvn»GnT 1905 ®AVID ADLER & » CLOTHING CO MILWAUKEE. -