Št. 49 (767) L. XV NOVO MESTO, četrtek. 10. decembra 1964 LIST POSEBNO OBVESTILO PREBIVAUtM KRŠKE OBČINE Občinski odbor SZDL v Krškem in uredništvo Dolenjskega lista v Novem mestu sporočata vsem prebivalcem krške občine, da bo Občinski odbor SZDL Krško s 1. januarjem 1965 obnovil svoje solastništvo pri Dolenjskem listu, glasilu občinskih odborov SZDL Dolenjske in Spodnjega Posavja. V prihodnjem letu ho imela občina Krško v Dolenjskem listu vsak teden svojo stran kot redno tedensko komunsko glasilo. Tako sodelovanje je omogočil nov način sofinanciranja našega medobčinskega pokrajinskega tednika, ki bo začel veljati prihodnje leto. Vsi nekdanji naročniki Dolenjskega lista, ki so naš tednik prejemali letos do konca maja, bodo v decembru 1964 brezplačno dobili na ogled vse številke Dolenjskega lista. Letna naročnina za 1965 ne bo spremenjena: znašala bo 600 dinarjev za pol leta; kakor doslej, jo bodo tudi v bodoče pobirali pismonoše ha domovih naših naročnikov. Občinski odbor SZDL Krško bo tudi vnaprej izdajal svoje mesečno glasilo NAŠI POGOVORI. Nujne objave in važne vesti bo krška občina poslej sporočala svojim občanom tudi prek lokalne radijske postaje v Brežicah. Obnovlje- no in povečano tedensko komunsko glasilo občine Krško v Dolenjskem listu pa bo sproti seznanjalo občane z vsem, kar potrebujejo za dobro upravljanje in za seznanjanje z življenjem v domači občini. Stopnja obveščenosti občanov se bo tako z novim letom znatno povečala. Občinski odbor SZDL Krško in uredništvo ter uprava Dolenjskega lista vabita vse nekdanje naročnike in bralce našega domačega pokrajinskega glasila Socialistične zveze, da se ta mesec dobro seznanijo z vsebino Dolenjskega lista in da si ga spet naročijo. Da bo odpadlo vse nepotrebno dopisovanje, naročanje in javljanje naslovov, bo uprava lista štela za obnovljene naročnike vse tiste, ki ji ne bodo vrnili zadnjih dveh decembrskih številk časnika. Podrobnejše obvestilo o zopet-nem solastništvu krške občine pri medobčinskem glasilu Socialistične zveze na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju bo objavila še prihodnja številka NAŠIH POGO-VOROV. Občinski odbor SZOl Krško Uredništvo Dolenjskega lista. Novo mesto Šentjernejčani že imajo krajevno skupnost Tovariš Stanko Ku.sl.ian. zaposlen v Iskri, je Da prvi seji 25-članskega sveta krajevne skupnosti I Šentjernej postal r»jen predsednik. Dela ne bo tnalo, saj je območje šeratjer-nejske skupnosti zelo raasež-Qo. Obsega namreč 10 bivših krajevnih odborov vasi Cadra- ze, Maharovec, Dobravioa, Šentjernej, Gor. VrhpoSje, Srrtarje, Drča, Dol. Stara vas, Ostrog in Zameško. Da bi delo kar najhitreje steklo, je bila imenovana posebna pomisija za sestavo delovnega nacrta in nalog, ki jih bo KS opravila v prvem letu in tudi v kasnejšem ob. dobju. Na ponovni seji sveta, predvidena je sokoli 20. decembra, bodo delovni načrt podrobneje obravnavali vsi člani. NOVA POŠTA V KRŠKEM Nova pošta v Krškem je pričela obratovati v stolpiču ** Vidmu 27. novembra popoldne. Izročili so jo prometu v počastitev dneva republike in so vložili vanjo n<*aj nad 25 milijonov dinarjev. Pošta ima tudi avtomatsko telefonsko centralo s 300 številkami, povečali Pa jih bodo lahko za 1000 naročnikov. — Več o nadalj-nJ'h načrtih za modernizacijo PTT prometa v krški °hčini in v Spodnjem Posavju sploh berite še na 5. strani današnje številke Dolenjskega lista! OD 10. DO 20. XII. Približno od 11. do 16. decembra nestalno s pogostnimi padavinami; sprva južno vreme z dežjem, sredi decembra spet ohladitev s snegom. Po IS. decembru nekaj suhih in hladnih dni, 30. ali 21. decembra pa zopet sneg. Dr. V. M. PO VELIKEM PRAZNIKU »ISKRE« v Semiču Med vinogradi in steljniki je zrasla tovarna z delavkami v belih haljah in s parketnim podom čez in čez. Pod spretnimi prsti setniških delavk nastajajo kondenzatorji, brez katerih si ni mogoče zamisliti razvoja in avtomatizacije industrije. Nobene proizvodnje ni na svetu, ki ne bi potrebovala kondenzatorjev. V glavnem izvažajo v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Indijo. Proizvodni plan za prihodnje leto predvideva 3 milijarde kosmatega dohodka V pomoč poplavljencem zbrano že 2,801.389 dinarjev V zadnjih štirinajstih dneh se je na posebnem tekočem računu, kjer se zbirajo sredstva za poinot poplavljencem. nabralo še dokaj prispevkov. Sindikalna ]>oUmznica N fekartM- III »llHilfllt "»"I" Illr-M" — 33.500 din; sindikalna podruatiick tovarne »Krka« — 110.045 din; sindikalna podružnica Centra za ' socialno delo in Zavoda za zaposlovanje delavcev — 12.000 din; Zavod za zaposlovanje delavcev Noto nest* je dal 100.000 din Center za socialno delo Novo mesto — 10.000 din, sindikalna po- družnica »Iskre« Šentjernej — »9.500 din; Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo Novo mesto - 9.000 din; sindikalna podružnica gostinskih in trgovinskih delavcev Novo mesto — 12.100 din; podjetj? »Kremen« 100.000 din; sindikalna podružnica podjetje Vodovod Novo mesto — 7800 din; sindikalna podružnica Kmetijske zadruge Novo mesto >— 9.400 din; sindikalna podružnica Zdravilišča Dolenjske Toplice — 51.400 din; sindikalna podružnica Splošne bolnišnice. Novo mesto — 81.725 din: sindikalna podružnica »Železninc« Novo mesto 14.100 ni narjev. V imenu mestne organizacije RK so zbrale: llelrua (iričar na Mestnih njivah — 500 din; Ana Zaje na Cesti v Ragov log in na Ragovski cesti — 4500 din; Marija Petrov v Žabji vasi in deloma na Zagrebški cesti — 7715 din; Marija Zupet na Cesti herojev — 1250 din. Krajevna organizacijii RK smilicl je zbrala — 9.677 din. Tudi podmladkarji RK so pridno zbirali denar in so imeli kar lope uspehe. V VI .a razredu osnovne šole Novo mesto je zbrala Boža Fadovan 1100 din; Podmladek RK na osnovni šoli Sml-hel - 2950 din; Podmladek RK na osnovni šoli Otočec — 1800 din; Podmladek RK na osnovni šoli Dol. Toplice - 8.150 din. Vadi prispevkov se je doslej zbrala 3.1M.3M din. Mimo tesat je bilo zbranih oblačil v vredao-sti 31.10« din. Posvetovanje o novi šoli v Kočevju Včeraj popoldne je bilo v* dvorani množičnih organizacij v Kočevju širše posvetovanje o gradnji nove šole. Posvetovanje je sklical občinski odbor Socialistične zveze v so. delovanju z ObSS in ObS, udeležili pa so se ga tudi zastopniki delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb. Verno, da je nova šola v Kočevju nujno potrebna in da so se na konferenci krajevne organizacije SZDL v mestu odločili za samoprispevek. Treba pa se je čimprej podrobno dogovoriti, kako bi Kočevje kar najhJtre. je prišlo do šole. Včerajšnji posvet je invei prav ta namen, o podrobnostih pa bomo poročali prihodnjič. Pozdrav VIII. kongresu ZKJ Ob zaključku konference mladinskih aktivov novomeške občine so v nedeljo dopoldne iz Sindikalnega doma v Novem mestu poslali tole brzojavko: Delegatom VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije: Mladina novomeške občine, zbrana na redni letni konferenci, želi VIII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije veliko delovnih uspehov. Spominu brigade Fontanot ( 20. decembra bodo na šolskem poslopju j na Suhorju odkrili j ploščo v spomin na ustanovitev Italijan-1 ske brigade FONTA-\ NOT v tem kraju. Pri- | čakujejo okoli 120 tu- i jih in domačih g o- j stov. Člani občinskega | Združenja borcev NOV j bodo s sodelovanjem l množičnih organizacij \ pripravili gostom lep j sprejem in spored. Kako bomo plačevali davek na osebni dohodek ( Olajšave za davčne zavezance — Davčna osnova poslej 1,200.000 dinarjev Zvezni zbor zvezne skupščine je pred kratkim sprejel zakon o spremembah zakona o davku na osebni dohodek državljanov. Osebni dohodek, od katerega ne bo treba plačati davka, se poveča od sedanjih 900 tisoč dinarjev na 1,200.000 dinarjev. Zakon so spremenili v prvi vrsti zato, ker bi se ob dosedanji davčni osnovi znatno povečalo število davčnih zavezancev v primerjavi s prejšnjim letom. Junija 19G3 je imelo blizu 300 tisoč zaposlenih neto osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja v višini več kot 80.000 dinarjev (letno nad 960.000 dinarjev), v istem mesecu letos pa se je število zaposlenih, ki bi plačali davek, po-trojilo. Blizu 35.000 zaposlenih je namreč prejemalo iz rednega delovnega razmerja več kot 100 tisoč dinarjev mesečno. Zakonodajalec je upošteval tudi dejstvo, da so v prvih devetih mesecih letos narasli življenjski stroški povprečno za deset odstotkov (v septembru za' 15 odstotkov), tako da lahko za vse leto pričakujemo porast 12 odstotkov. Zato so tudi ublažili davčne stopnje, po katerih bodo plačevali davek na osebni dohodek, zlasti za državljane z nižjimi dohodki, ker je prav pri njih porast osebnih dohodkov rezultat večjega in boljšega dela. Novi zakon ukinja olajšavo o zmanjšanju davčne osnove za 50.000 dinarjev za vsakega člana v gospodinjstvu davčnega zavezanca, ki edini zasluži. Sodijo namreč, da za to olajšavo ni ekonomskega in socialnega opravičila. Zmanjšali so tudi progresivno davčno stopnjo za dohodke odvetniške dejavnosti, ki presega 1,200.000 dinarjev letno. Predpis se nanaša na dohodke, ustvarjene v letu 1964. Od 1. januarja 1965 bo to področje ureja! temeljni -zakon o prispevkih in (lav Kili državljanov. S SEJE VOLILNE KOMISIJE PRI 'OBČINSKEM ODBORU SZDL V NOVEM MESTU Kaj je to: evidentiranje kadrov? Na prihodnjih volitvah bomio prvič uresničili pri nas ustavno načelo o obvezni izmenjavi (rotaciji) odbornikov v občinskih skupščinah ter poslancev v republiških in v zvezni skupščini. Razumljivo je. da v zvezi z vse večjo demokracijo v javnem življenju in razvojem samoupravljanja, postajajo voljeni organi resnični predstavniki želja delovnih ljudi in uresničevalci njihovih teženj. Občanom in volivcem torej ne more biti vseeno, kdo bo izvoljen za opravljanje katerekoli dolžnosti, ki ima družbeni pomen. Izmenjava kadrov aH rotacija, kot pravimo temu, je ustavno določilo, ki občana spodbuja k lazinisljanju, kdo naj bo njegov izvoljeni predstavnik v občinski, republiški ali zvezni skupščinti, pa tudi v drugih voljenih OTga-nih. S tem, da omejuge ponovno izvolitev dosedanjih odbornikov in poslancev, omogoča ustavno načelo izmenjave (notacoje) večjemu številu občanov in delovnih ljudi, da se bodo zvrstili v voljenih organih in neposredno sodelovali pri opravljanju družbenih zadev. Ker bo izmenjava odbornikov in po-efencev odslej pogostejša, saj jo bomo dožlvEjali pri vsakih vciitvah, pa načelo rotacije spodbuja občana in volivca tudi k temu, da kar najbolj zavzeto in množično sodelufie pri izboru svojih vofljenćih predstavnikov. Slednje je toliko bolj ra-zumljuvo tudi zato, ker smo Že omenili, da so voljeni organi uresničevalci teženj in želja občanov. Občanu torej res ne more in ne sme biti vseeno, kdo je njegov voljeni predstavnik. Prav zato je v predvolilnih pripravah .najpomembnejše obdobje čas, ko razpravljamo o tem, kdo bo naš predstavnik v občinski skupščini in kdo poslanec v republiški in zvezni skupščini. Tokrat se ne bomo zbradj na zboru volivcev le nekaj dni pred tem, ko je treba iarooiti volilni komisiji predloge kandidatov za naše območje. S to pomembno, vsesplošno kadrovsko akcijo pričenjamo že zdaj, tako da bomo imeld kar dobra 2 meseca časa, da bomo pre-tehtavali, kdo bi bil najpri-meirnejiši za našega kandidata. Postopku kadrovske izbire občanov, ki po našem mišljenju pridejo v poštev za kandidate, pravimo evidentiranje kandidatov. V decembru in januarju bomo volilni komisiji pošiljalli predloge kandidatov, ki so po naši oceni primerni za odbornike in poslance, na zborih volivcev v februarju pa bomo nato izmed teh, v predvolilnih pripravah evidentiranih kandidatov, izbrali tiste najboljše, ki jih bomo v naši vođini enoti predlagali v kandidatno listo in izmed njih pozneje na volitvah izvolili odbornike in \ poslance. Izbira bo zato veliko bolj pretehtana kot doslej, kandidati, ki bodo prišli na listo, pa bodo resničen iaraz želja volivcev in občanov. Da bi bito evidentiranje kandidatov, kot najpomembnejši del predvolilnih priprav res množično in vsestransko, je volilna komisija pri ObO SZDL že razposlala vsem krajevnim organizacijam SZDL posebne vprašalnike, ki jih pra krajevnih organizacijah v volilnih enotah kjer bodo volitve, lahko dobe vse družbene organizacije in posamezni občani. Vsakdo, ki želi sodetovati pri evidentiranju kandidatov, lahko dvigne tak vprašalnik in vanj vpiše v odgovarjajoče rubrike zahtevane podatke o kandidatu, ki po njegovem mišljenju pride v poštev. Izpolnjeni vprašalnik odda nato krajevni organizaciji SZDL, ta pa ga bo piosrcliovalla vcCilni komisi- ji. Volilna komisija bo od časa do časa objavila sezname evidentiranih kandidatov po volilnih enotah, da bi imali vciiivci pregled in da bi lože premislili, kdo bi bil najprimernejši za njihovo listo kandidatov. Volilna komisija v Novem mestu se je poleg tega lotila ankete med odborniki občinske skupščine. Vsem odbor, nikom so razposlali anketne liste, v katerih bodo brez označbe imen odgovorili na vrsto vprašanj o svojem od-bomiškem delu. Iz zbranih odgovorov bo volilna komisija izluščila zanimive ugotovitve o dobrih straneh in po-mamkljUvostih, dosedanjega skupiščinskega dela. Z ugotovitvami bo seznanila občane, da bi lahko dosedanje iz- kušnje uporabili pri kadrovanju in evidentiranju novih odbornikov. -ol . ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Štirje problemi mučijo današnjo Indijo, veliko 475-milijonsko državo na jugu Azije. Spor za mejo na Himalaji, strehi sveta, spor s Pakistanom zaradi Kašmira, pomanjkanje hrane in kitajska atomska bomba. Indijski premier Šastri je prišel v London, da bi rešil nekatera gospodarska vprašanja in da bi si zagotovil pomoč v sporu s Kitajsko. Za Zahod je Indija zelo važna, če bo Indija premagala svoje težave, bo po mnenju Zahoda demokracija dokazala, da je sposobna rešiti tudi najtežje probleme v Aziji. Svetilnik in kažipot Azije bo postala Indija, ne Kitajska. Azija se bo prepričala, da je mirna evolucija (razvoj) boljša od krvave revolucije. Zato je Zahod pripravljen podpreti Indijo s krediti, pa tudi orožjem. Kitajska bomba je postavila Indijo pred zelo težko dilemo: za ali proti bombi, za nevtralno politiko ali za povezavo z zahodnim blokom. O teh in drugih vprašanjih je te dni razpravljal Šastri v Londonu. Vprašanje, ali naj ima tudi Indija atomsko bombo, ni toliko finančno kot načelno vprašanje. Znani indijski znanstvenik dr. Bhabha trdi, da je danes možno izdelati atomsko bombo že za 350.000 dolarjev. Za vojaške proračune velikih držav to ni tako velika žrtev. Vprašanje, za ali proti bombi, je za Indijo predvsem moralno. Lahko dežela Gandhija, Nehruja in drugih filozofov sploh misli na lastno atomsko bombo. Je to moralno, v skladu s tradicijo Indije? Vsi v Indiji se zavedajo, da je bomba v rokah Kitajske grožnja, vsi vedo, da je Kitajska ne bo uporabila, ventdar grožnja je tu. Že samo to dejstvo slabi indijske diplo- matske pozicije, njen ugled velike države, njen prestiž v Aziji. Vprašanje ima svojo moralno plat tudi zato, ker je v Indiji velika nezaposlenost in so velike težave s preskrbo. Riž, glavna brana Indij- Dva obiska cev, je vse dražji. To pa je težko breme za vse, kajti nacionalni dohodek povprečnega Indijca ni niti 70 dolarjev na leto — 55.000 din. Šastri je bil zdaj prvič v Londonu, to je bil sploh njegov prvi obisk na Zahodu. Očitno je, da želi novi premier obnoviti stike, ki jih je imela Indija za časa Nehruja. Pred-viden je tudi njegov obisk v Združenih državah in v Sovjetski zvezi. Toda Velika Britanija je in ostane najvažnejša dežela za Indijo. Od vseh direktnih tujih investicij v Indiji odpade na britanski kapital še vedno 80 %! Vsota britanskih investicij v Indiji znaša dobro milijardo dolarjev. Na tiskovni konferenci po svojih razgovorih v Londonu je Šastri izjavil, da bi morali sklicati konferenco, na kateri bi razpravljali o tem, kako preprečiti širjenje atomskega orožja na druge države. Šastri meni, da bi morala na tej konferenci sodelovati tudi Kitajska, a bi morala prej podpisati moskovski sporazum o prepovedi atomskih poskusov. To bi bil namreč dokaz njene dobre volje. Šastrijev obisk v Londonu je bil planiran že pred več tedni, obisk kongoškega premiera Combeja v Parizu pa je bil senzacija. Combeja jo koj po prihodu sprejel sam de Gaulle, govorila sta med štirimi očmi. Kaj — to je še tajna. Francoski komentatorji menijo, da se je Čombe vrnil domov s praznimi rokami, vsekakor pa ni mogel biti preveč zadovoljen. Francija prav gotovo ne bo žrtvovala svojega dobrega imena v Afriki zaradi Combeja. Izgubila bi več kot bi lahko dobila. Combe je dejal, da je razpravljal v Franciji o francoski tehnični pomoči, o strokovnjakih, ki bi jih lahko dala Francija. Toda vprašanje je, če lahko ti rešijo kongoške probleme. Nihče ne more niti približno napovedati, kdaj se bodo razmere uredile; kdaj se bo vrnil mir v deželo, kdaj se bodo ljudje vrnili na delo. V Kongu vlada anarhija, je plemenska vojna. Nacionalne zavesti še ni, važnejša je plemenska pripadnost. Za oblast se bore razne skupine, čombe meni, da bo zmagal, če se bo naslonil na Zahod. Zato velja v očeh velike večine za kolaboracionista, za agenta Zahoda, ki se drži na oblasti s pomočjo plačancev in belgijskih intervencij. Krize še ne bo konec, igra Vzhod-Zahod se bo v Kongu še nadaljevala. Nihče ne idealizira upornikov in njihovih akcij, vendar poosebljajo ti afriško rešitev, afriške tradicije. Na Combeja pa bodo vedno kazali s prstom: ti si prišel na oblast s pomočjo Evropejcev. Zato je zelo malo verjetno, da bi lahko Čombe uspel. Rešiti ga ne morejo niti ameriški dolarji niti belgijski franki. V Bušeči vasi in na Izviru nimajo pitne vode Osnovna šola v Bušeči vasi je še vedno brez pitne vode. Tudi vaščani je nimajo in jo nosijo iz oddaljenega studenca. Deset minut hoda je do tam, zato ni čudno, da prebivalci želijo imeti vodovod. Življenje brez dobre pitne vode je res težko, še zlasti hudo pa je, če je primanjkuje šolarjem. Podobne težave z vodo imajo ljudje na Izviru. Tudi tam hodijo po vodo 10 minut daleč. Sklicali so že sestanek in se pogovorili o gradnji vodovoda. Gradbeni odbor bo sestavil predračun zanj, nato pa se bodo ponovno sestali in pogovorili, koliko bodo prispevali za gradnjo. Vsak bo dal nekaj v denarju, nekaj pa bo odslužil s prostovoljnim delom. Za pomoč bodo občani zaprosili tudi občinsko skupščino. Z gradnjo bi radi začeli čimprej — če se bo dalo, že kar na pomlad. KRATKE, I IZ RAZNIH STRANI | • Italija voli. V torek bodo izvolili v Italiji novega predsednica vlade. Sedanji predsednik Segni js moral zaradi bolezni odstopiti. Menijo, da ima največ izgledov sedanji zunanji minister Saragat, zanj so tri stranke in sicer socialisti, socialidemokrati in republikanci. • Južnu Arabija neodvisna? London ima pripravljen nacrt, po katerem naj bi ustanovah iz raznih sultanatov Južne Arabije lederaci-Jo. Ta naj bi postala dejstvo leta 1966. Moramo red, da se razni sultani in šejki ne navdušujejo preveč za to rešitev. • LR Kitajska v Združene narode? Ni preveč izgledov, Amerika jo še vedno proti temu. Za sprejem v svetovno organizacijo bi morali zagovorniki kitajskega sodelovanja v ZN zbrali dve tretjini glasov, ti pa Se vodno manjkajo. , • Francija demantira. Francoska vlada je zanikala vesti, ki so 9e pojavile v svetovnem tisku, da Je Francija opravila eksplozijo atomske bombe v Sahari. Najbrže Je preskusila samo atomsko orožje. Pač pa so opravile podzemsko eksplozijo Združeno države Amerike. • Peron nezaželen. Bivši argentinski diktator Juan Peron so Je hotel te dol vrniti v Argentino. Prišel jo do Rla do Jonoira, tu pa jo moralo letalo, s katerim je potoval, nazaj. Zdaj živi na Jugu Španije, prosil Je za bivanje v Švici. V Bemu so sklenili, da j« nezaželen. Zato bo ostal v sponi ji. • Republikanci k posvetujejo. Te dni so se zbrali v Donvurju, Klavnem mostu Oolorada, republikanski guvernerji m posvet. Tema: poraz na zadnjih ameriških predsedniških volitvnh. Republikanci menijo, da bodo na delnih volitvah za kongres (predstavniški dom in senat) bolje odrezali. Krist Republikanske stranke je U kriza vodstva, 2. programa. • Stiki Ankara—Moskva. Med Turčijo In Sovjetsko zvezo so led počasi taja. Napovedan Je obisk sovjetskoga zunanjega ministra Oromtka v Turčiji, to dni bo odpotovala v Moskvo delegacija trgovskih in industrijskih krogov. Turčija so zaveda, da Jo v vprašanju Cipra izolirano in da si mora zoc gotovlii podporo, kjer we lo da. ■ V oktobra Jr Mla proizvod-nja slovenskih hidroelektrarn ■» M odstotkov večja kot mesec dni prej, S 170.7 milijona kWh J« >>"* prcsožfon tudi proizvodnja lan*««-gn ofctohni < IS7.fi VWh. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED # V ponedeljek ob 9. uri dopoldne se je v Domu sindikatov v Beogradu začel VIII. kongres ZKJ, ki bo predvidoma trajal šest dni in ki bo imel velik pomen za naš nadaljnji napredek. Kongres je v prisotnosti 1302 delegata, članov CK in Centralne revizijske komisije ZKJ ter predstavnikov 29 komunističnih, delavskih, socialističnih partij in naprednih gibanj začel generalni se-kretar Josip Broz Tito, ki so ga udeleženci toplo in navdušeno pozdravili. Sprejem, ki so ga priredili Titu, je spet znova, kot že tolikokrat, pokazal, kako priljubljen je veliki borec za napredek in kakšne zasluge mu gredo za vse to, kar je danes Jugoslavija in kar ona pomeni v svetu. Prvi in najvažnejši, težko pričakovani referat, ki je vzbudil zanimanje ne le pri nas doma, ampak po vsem svetu, je bil Titov referat. Najbogatejša misel, ki jo je izrekel referent in ki bo še dolgo naše zares delovno, bojno geslo, so bile tele besede: Očistimo naso pot vsega, kar nas ovira! Tito je, kakor vedno, govoril odkrito. »Vidite,« je dejal šefu delegacije madžarske socialistične delavske partije, »mi na kongresu kritiziramo razne pojave v procesu našega razvoja, kitjti tisto pozitivno, kar je socializem v Jugoslaviji dosegel, obstaja in se ne more z ničemer izbrisati.« Tito je govoril o številnih vprašanjih našega razvoja. Ko je obravnaval probleme delavskega samoupravljanja, je mdd drugim dejal, da delavsko samoupravljanje ne bi mojjlo izpolniti zaupane mu funkcije, če bi kr;''.".!i kolektivom samostojno razpolaganje s potrebnimi materialnimi sredstvi. V referatu se je dotaknil tudi nacionalnih odnosov in med drugim rekel, da smo dolžni držati se Len'novesra opozorila, da je boj proti nacionalističnim pojavom najučinkovitejši, če se vsakdo obrne predvsem k lastnemu področju, če si vsi zares prizadevamo, da nacionalistične smeri pometemo v lastni hiši. O dosedanjem delu komunistov med mladino pa je dejal, da je bilo slabo. Obsodil je pojav diferenciacije med mladino, pojav, ko se intelektualna mladina ločuje od delavske, kot da je nekaj več. Tito je govoril v svojem referatu tudi o mednarodnih problemih. O politiki nevezanih je rekel, da je to boj proti vsem obli- VSII. kongres ZKJ-pogled naprej kam podrejenosti in neenakosti. Ta boj je sestavni del lastnega boja za družbeni napredek. Glede naših odnosov ■ Sovjetsko zvezo je Tito dejal, da se niso uresničila pričakovanja, da se bosta sovjetska vlada in partija povrnili k notranji in zunanji politiki iz stalinskega obdobja. Referent je poudaril zasluge Ilrtiščova pri destalinizaciji in tudi pri normalizaciji odnosov z Jugoslavijo, kar pa seveda ne pomeni, da ni Imel tudi neuspehov in da ni delal tudi napak. Titov referat, ki je imel kritičen pečat, se je zaključil z ugotovitvijo, da nas ljudje upravičeno kritizirajo, ker nismo odločnejši proti tistim, ki delajo razne napake in ki se na raznih odgovornih položajih ponašajo samovoljno: upravičeno nas kritizirajo, ker ne posvečamo dovolj pozornosti življenjski ravni delovnega človeka. Potem je bil na vrsti Kardeljev referat o družbeno ekonomskih nalogah, v katerem je bilo med drugim rečeno, da bomo morali v prihodnjem obdobju pospešiti modernizacijo naše industrije, bolj smotrno uporabljati sedanje zmogljivosti, zagotoviti zmanjševanje proizvodnih stroškov, doseči večjo specializacijo v proizvodnji itd. Posebni napori bodo potrebni za dvig produktivnosti dela. V strukturi celotne družbene potrošnje je treba odpraviti zaostajanje osebnega in splošnega družbenega stan-darda, in to predvsem na račun zmernejše, hkrati pa tudi rentabilnejše investicijske potrošnje. V torek dopoldne je podal svoj referat Aleksander Rankovič, in sicer o prihodnjih nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije. Nato so se zvrstili pozdravni govori predstavnikov komunističnih, delavskih in socialističnih partij ter naprednih gibanj. • Med ostalimi pomembnejšimi novicami, ki so se zgodile v minulem tednu naj omenimo velik kulturni dogodek v Trstu: otvoritev slovenskega kulturnega doma. Novo ljubljansko letališče je proslavilo prvo obletnico svojega obstoja: doslej je pristalo že 1200 letal in kmalu bodo pristajala tudi tuja reaktivna letala. Na seji izvršnega odbora glavnega odbora SZDL so govorili o razvoju družbenih služb kot o nalogi vse komune. Nadalje so sklenili, da bo ob 20-lctnici osvoboditve Slovenije osrednja proslava v Ljubljani. • Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je razpravljal o problemih plačilne bilance in med drugim poudaril, da . jo je mogoče izboljšati samo z večjim izvozom. Da bi čimbolj spodbudili proizvajale« za večji izvoz, je treba dosledno uresničiti načela deviznega sistema, ki so bila pred nedavnim sprejeta. 2 DOLENJSKI LIST fit. 49 (767) Ne moremo se več igrati! Zadnji pienum občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu je bfl posvečen problemu zaposlovanja - Rezervata delovne sile ni več! - Kje je ključ do boljšega zaslužka? - Industrije z obrtniško mentaliteto ne moremo biti veseli! V petek, 4. decembra, se je sestal plenum občinskega Sindikalnega sveta. Novo izvoljeni predsednik sveta, tovariš Ludvik Kebe, nam je v razgovoru povedal, kakšni problemi čakajo sindikalno organizacijo v občini v prihodnjem letu. * Razprava na plenumu se je sukala v glavnem okrog dveh tem: zaposlovanje občanov s skrbjo za človeka in izobraževanje zaposlenih pred in med zaposlitvijo. Pri prvi temi so govorili o humanih odnosih v delovnih organizacijah, o fluktuaciji delovne sile, o nagrajevanju; pri drugi: o izobraževalnih centrih, delavskih univerzah in dopolnilnih šolah. Kdo bo delal na kmetih? Prav imajo tisti, ki s strahom spremljajo odtekanje delovne sile s kmetijstva v tovarne. Kjer domačija res ne more nuditi rentabilnega pridelovanja, je tovarna rešila ljudi pred stradanjem, vendar so danes tudi kmetijska področja okrog Novega mesta že tako izčrpana, da bi vsako nadaljnje zaposlovanje preveč prizadelo kmetijstvo. Z delovno silo se ne moremo več igrati kot takrat, ko je bila Dolenjska še rezervat! še posebej je opaziti po. manjkanje moške delovne sile, saj smo morali navzlic zmanjšanju (v primeri s preteklim letom) letos zaposliti se nekaj nad 800 delavcev iz drugih republik. Novi delavec naj spozna svoje delovno mesto! Od 3.359 izdanih delovnih nakazil za čas od 1. januarja do 30. septembra 1964 so dobili svojo prvo zaposlitev 704 delavci. Pa tudi tisti, ki so že bili zaposleni, so navadno prišli na nova delovna mesta, ki so jim kaj malo znana. Tak nov delavec se seveda ne more tako hitro privaditi na nove proizvodne naloge, kadrovske službe v naših podjetjih pa so še nerazvite in premalo skrbe za privajanje na delo. Marsikje rešijo to kar s »poizkusno dobo« (ki pa seveda ne da željenoga uspeha), namesto da bi sistematično poskrbeli za priučitov delavca vsaj s Primernim kratkim seminarjem, kjer bi mu predstavili njegovo delovno mesto in Podjetje v coloti. Posledica Je nizka storilnost, nezadovoljstvo delavca in podjetju In soveda tudi nizek zaslužek. Delovna mesta z zasluž kom pod 30.000 dinarjev pa Postajajo vse bolj nevzdržna. Tudi zaposlovanje je treba planirati Večina podjetij še danes ne ve, koliko ljudi potrebuje, koliko jih bo zapustilo delovna mesta in koliko jih bo prišlo na novo. Tako tudi zavod za zaposlovanje ne more zadostiti vsem potrebam. Pojavlja se višek ženske delovne sile v Novem mtestu, veliki premiki delov, ne sile in težave z zaposlovanjem mladine, ki konča obvezno osemletno šolanje. Velik del na novo zaposlenih pa je nekvalificiranih, kar vpliva na zmanjšanje storilnosti (tudi zaradi tega, ker jim služba ni edini vir dohodka) in porast mestnega prebivalstva (pritisk na preobremenjene kapacitete v stanovanjski, komunalni, šolski in prometni dejavnosti). Toda tu ni samo nesistematično zaposlovanje — mnogo je podjetij, ki navzlic vsem političnim in ekonomskim parolam še niso poiskala notranjih rezerv. Stroji so pri nas izkoriščeni 50 odstotno, lahko pa bi bili 90 odstotno! Vodilni uslužbenci s primernimi osebnimi dohodki se ne potrudijo za izboljšanje organizacije pro izvodnje in za boljšo tehnologijo dela. Tako je prikrajšan za lep del dohodka tudi delavec, ki sicer na svojem delovnem mestu daje vse od sebe, na koncu meseca pa plačuje davek nesposobnemu vodilnemu uslužbencu. Vsaka delovna organizacija je dolžna zagotoviti delavcu vedno višje osebne dohodke, ne pa ga puščati na življenjskem minimumu In si pri tem mesti roke — saj ne delamo z izgubo! \ 472 je bilo v omenjenem obdobju samovoljnih zapustitev delovnega mesta. Nekate- ri torej izkoriščajo pomanjkljivost Zakona o delovnih razmerjih, saj so jim delovne organizacije dolžne po 7 zaporednih neupravičenih izostankih z dela izročiti delov, ne knjižice, medtem ko je zahtevek za povrnitev nastale škode podjetju v večini primerov praktično nemogoče realizirati. Tudi za take primere bo treba najti način, ki bo delavca obvezoval na povrnitev materialne izgube, povzročene kolektivu. še ena možnost za večji zaslužek Primerna izobrazba in specializacija delavcev bosta zmanjšali fluktuacijo in zvečali storilnost — s tem pa tudi povečali osebne dohodke. Na žalost pa primerne industrijske šole v Novem mestu nimamo. Obrtna šola, ki jo tudi sicer še potrebujemo, daje kadre s tipično obrtniško mentaliteto, kar že tako nerazvito industrijo krepko bremeni. IMV ima na primer 70 vajencev v tej šoli, vendar naj bi bila tipična industrijska delovna organizacija! Vsi absolventi te šole so naučeni -na obrtniški, individualni na- čin proizvodnje. Občinski sindikalni svet bo organiziral posvetovanje s šolami, podjetji in strokovnimi službami, kako bi organizirali izobraževanje, ki naj izoblikuje profil industrijskega delavca. Na plenumu so govorili tudi o zaposlovanju ljudi, ki so telesno prizadeti, o invalidih, borcih in starejših osebah, saj je še mnogo takih mest, kjer bi lahko nadomestili delovno silo, ki je bolj potrebna na težjih delovnih mestih. m Tudi temeljit zdravniški pregled v ambulanti pred sprejemom na delo je odločilnega pomena za primerno zaposlitev delavca UREDITVENI NAČRT ZA CENTER NOVEGA MESTA Te dni je inženir Danilo Lapajne dokončal ureditveni načrt, ki zajema centralni del Novega mesta. Urbanistična dokumentacija vsebuje analize o starosti stavb, številu pri-bivastva, višini stavb, zgodovinskih objektih, prometni situaciji in namenski izrabi površin. Vrisana so tudi predvidena rušenja in novogradnje za 30 let naprej. O načrtu trenutno razpravlja svet za urbanizem občinske skupščine. JABOLKO NE PADE DALEČ... —• Mesaljev Flancek zna pa ze šteti do tli tisoč, ti pa ne!! Ce primanjkuje surovin, je težko deiati! Očitnemu pomanjkanju surovin, ki hromi tudi nadaljnji razvoj KOVINSKEGA PODJETJA v Sevnici, je treba narediti konec - Taka podjetja potrebujemo, zato jim moramo zagotoviti tudi pogoje za delo! Kovinsko podjetje v Sevnici je bilo zaradi potreb po tovrstni dejavnosti ustanovljeno 1. julija 1962. Kolektiv je izpočetka štel le štiri ljudi, do julija letos pa je narasel na 29 članov. Prvega julija letos, natanko dve leti po ustanovitvi, se mu je priključil obrat za kovinsko galanterijo sevniške Kopitarne. Zdaj dela v kovinskem podjetju v Sevnici 63 ljudi, letos pa bodo ustvarili za približno 70 milijonov dinarjev vrednosti in predelali okoli 120 ton kovin raznih vrst. Izdelujejo kovinska ogrodja za sodobno pohištvo, strelovodne naprave in manjše konstrukcije, hkrati pa kooperirajo s Strojnimi tovarnami v Trbovljah, za katere delajo sestavne dele za razne rudniške naprave. Še vedno izdelujejo razno kovinsko galanterijo za potrebe Kopitarne v Sevnici. Kooperacija s Strojnimi tovarnami v Trbovljah se kar lepo razvija, saj jim bo letos vrgla okoli 30 milijonov dinarjev. Ce upoštevamo, da so s tem začeli šele v drugi polovici 1964, je to kar precej. Izdelujejo posamezne dele za osdpne jaške za separacije m posamezne dele za razne druge rudniške naprave. Kooperacija bi se lahko, kot so nam povedali, razvijala veliko bolj, če bi bil obrat boljše opremljen. Predvsem potrebujejo dvigalne naprave, da bi lahko prevzeli izdelavo težjih kosov. Približno 10 milijonov dinarjev bi bilo za prvo silo v te namene dovolj, saj so vsa osnovna sredstva, s katerimi razpolagajo, vredna komaj 32 milijonov dinarjev. Surovine pa so problem zase. Ta problem je najbolj pereč v kovinski predelovalni industriji in obrti, ki se je pri nas močno razvila in že prerašča surovinsko osnovo Povedali smo že, da kovinsko podjetje v Sevnici predela približno 120 ton raznih kovin v letu dni. Zelo majhen del jih dobijo preko grosistačne trgovske mreže. Vse ostalo so prisiljeni »nažicati« po raznih tovarnah, podjetjih itd. Kadar zmanjkuje profilnega železa ali pa kakršnihkoli kovinskih cevi, se odpravijo dva ali trije z avtomobilom -.po Sloveniji in jo obredejo po dolgem in počez! Tu se najde 50 kg blaga, tam spat 150, drugod 70 kilogramov in tako se počasi nabirajo tone, proizvodnja pa le rine nekako naprej. Vse tako nakupljeno blago je poleg visokih stroškov vselej močno prepiača-no! Najbolj primanjkuje tn-cinkane pločevine. Kovinsko podjetje v Sevnici je bo letos porabilo 6000 kilogramov, samo 800 kilogramov pa so je dobili od grosista. Nič manj težav ni s črno pločevino manjših dimenzij (od 0,5 do 10 milimetrov), s črnimi in pocinkanimi kovinskimi cevmi ter s profilnim železom. Od 50 ton črne pločevine, kolikor je bodo letos porabili, so je dobili od grosista samo 5 ton, od 10 ton U železa niso dobil; od grosista nič, od 30 ton profilnega železa pa so dobili od grosista le 10 ton. V prihodnosti bi na primer potrebovali za naročila, ki se jim obetajo, 60 ton kvadratnih cevi, zagotovljenih pa imajo le 12 ton. Z osebnimi dohodki ni težav, kot so nam povedali, saj je povprečni osobni dohodek v kolektivu 37.000 d;narjev na mesec. Ljudi, k; bi zaslužili manj kot 25 tisočakov, pri njih ni. Surovine pa so za-ije težava, ki je sami ne bodo mogli odpraviti. Zato bi bUo kar prav. ko bi malo bolj o tem razmišljali na pristojnih mestih. Brez dvomu so taksne delavnice in industrijski obrati, kot je kovin' ka deiav-nica v Sevnici, izraz potreb. Ce torej določeno blago aH izdelek potrebujemo, je pač treba surovino zanj zagotoviti! Dolenjski iist v vsako hišo naše pokrajine! ŠE KORAK NAPREJ ZA BRŠMN V razpravi o zazidavi ožjega komunalnega centra v Bršli-nu so delovne organizacije z manjšimi zamudami poslale sklepe svojih samoupravnih organov o financiranju gradnje otroškega vrtca, poslov, nih prostorov, zdravstvene postaje in trgovskih lokalov. Zagotovljena so sredstva za gradnjo otroškega vrtca po ključu, ki upošteva družbeni bruto dohodek. Nekatera podjetja so bila sicer mnenja, da bi .bilo potreba najti ustreznejši ključ, vendar se je ve. čina izjasnila ze kosmati do- hodek Za zdrav*'ve.io po&ia-jo še ni dovolj interesentov. O zazidavi in m'krolokaciji je že razpravi jal svet za urbanizem. Za poslovno zgradbo bodo vzeli že u:ta!jen tip, da ne bodb načrti predragi. Vendar Pionirjeva skupina arhi. tektov-projektantov programa še ni dobila v roke in ne more zagotoviti izdelave projektov do 31 januarja, kol je bilo dogovorjeno. S tem se bo tudi gradnja trgovskih objektov najbrž zavlekla čez predvideni rok — junija 1965. IfiKLBNI ■ VRATA/ mm mčl P0VEML KAJ il6 V /VA&Ai ^PODJETJU NAR.0&&! ■ ***-—__________— trn Sevnica se pripravlja na volitve V občini Sevnica bo potekel prihodnje leto spomladi mandat nasiednjim odbornikom občinske skupščine v naslednjih volilnih enotah: OBČINSKI ZBOR: 2. volilna enota (odbornik Ivan Možic — Boštanj, Dol, Boštanj, Apnendk, Vrh; 4. volilna enota (odbornik Ivan Kožuh) — Drožanje, Metni vrh, Presna loka; 6. volilna enota (odbornik Ivan Camloh) — Jelovec, Ga-berje, Križ; 8. volilna enota (odbornik Jože Zupan) — Kal, Kladje, Leskovec, Štajngrob, Osredek; 10. volilna enota (odbornik Franc Radišek) — Ledina, Oreš je, Podgoriica; 12. volilna enota (odbornik Rado Tavčar) — Loka, Celov. nik, Žirovnica, Radež; 14. volilna enota (odbornik Ivan Jazbec) — Podvrh, Tr-novec, Stržišče, Vranje; 16. volilna enota (odbornik Alojz Androjna) — Primož, Dedna gora, Rogočice, Mala Hubajnica, Ved. Hubajnica, Cešnjioe, Znojile, Dol. Impo-lje, Gor. Impolije, Dol. Orle, Gor. Orle; 18. volilna enota (odborni-ca Zinka Gabrič) — Sevnica, (Glavni trg, Florjanska ulica in Cesta na grad), Brezovo, Pečje; 20. volilna enota (odbornik Mihael Metelko) — Studenec, Arto, Ponikve, Rovišče, Hudo Brezje, Zavratec, Brezovo, Osredek; 22. volilna enota (odbornik Anton Majcen) — Šentjanž,, Srednik, Koluderje, del Bir-ne vasi, Budna vas, Cerovec; 24. volilna enota (odbornik Martin Slapšak ) — Tleče, Telčace, Krsinji vrh, Gor, Stara vas, Trščina, Jeperjek, Zg. Vodale, Otavnik, Slantjoji vrh, DruSče; 26. volilna enota (odbornik Jože Urbančič) — Vel. Cir-nik. Mali Oirniiik, Roženberk, Svinjsko, Podbršt; ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: A — skupina gospodarstva: BREZICE: seznam odbornikov, ki jim spomladi 1965 poteče mandat V občini Brežice bo potekel prihodnje leto spomladi mandat na-alednjEm odbornikom občinske skupščine v naslednjih volilnih enotah: OBČINSKI ZBOR: 2. volilna enota (odbomica Zlata Butara) — Brežice (Bizeljska cesta, Trdinova ulica, Razlagova ulica, Aškerčeva ulica, Kettejeva ulici, Murnova ulica, Tomšičeva ulica, Vodnikova ulica, Jurčičeva ulica, Cernelčeva cesta, Kajuhova ulica); 4. volilna enota (odbornik Jože Sepec) — Brezina, Cundrovec, Orne; 6. volilna enota (odbornik Karel Florjančič) — Sentlenart, Gor-Lenart; 8. volilna enota (odbornik Stanko Rozman) — Artiče, Dečna sela. Glogov brod, Trebež; 10. volilna enota (odbornik Franc Kos) — Sromlje, Curnovec, Volčje, Silovec, Okljulcova gora, Zg." Pohanca; 12. volilna enota: (odbornik Franc Verstovšek) — Bojsno, Brezje, Piršenbreg; 14. volilna enota (odbornik Franc Petančič) — Dednja vas, Pavlova vas, Blatno; 16. volilna enota (odbornik Franc Cvetkovic) — Mihalovec,' Loče, Rdgonce; 18. volilna enota (odbornik Slavko Veblc) — Kapele, Podvl-nje, Jeraslavec, Rakovec; 20. volilna enota (odbornik Ivan šekoranja) — Bizeljsko, Brezovica, Nova vas, Bračna vas, Drenovec, Bukovje; Priprave v Metliki V občinskem zboru občinske sfaipsčtoe Metlika bo prihodnje leto spomladi potekel mandat naslednjim odbornikom v naslednjih volilnih enotah: 1. volilna enota (odbornik Jože .Tank o vič) — Metlika (Mestni trg, Trg svobode, Ulica na trg, Ulica na Obrh); 2. volilna enota (odbornik Mano k Fuks) — Metlika (Trdinova pot. Stara cesta. Nova cesta, Breg revolucije, Bočika, Berčice); 3. volilna enota (odbornik Anton Brodarii) — Rosalni-ce in Rado viči; 4. volilna enota (odbornik Jože Kočcvar ml.) — Božako-vo, Rakovec, Zelebej; 5. volilna enota (odbornik Janez Simčič) — Železniki, Vldošiči, Kamenrca, Krmači-na; 6. volilna enota (odbornik Franc Slobodnik) Slamna vas, Boldraž; 7. volilna enota (odbornik Jože Jakljevič) — Grabrovec, Malo Lešče, Brezovica; 8. volilna epota (odbornik Franc Petrovič) Bereča vas, Dragumlja vas; 9. volilna enota (odbornik Peter Badovinac) — škomlje-vec, Božič vrh, Mnčkovec, Ju-gorje, Sela; 10. volilna enota (odbornik Anton Klepec) — del Gradca, KHošter, Okljuka; 11. volilna enota (odbornik Anton Pezdlrc) — Kraslnc, Prilozje, Boginja vas; 12. volilna enota (odbornik Alojz Štefani?) — Dol. in Gor. Dobravioe, Glršiči, Kri-vog'avđce; 13. volilna enota (odboimik Matij« Novak) — Otok, Grm, ZernenJ. 22. volilna enota (odbomica Zmaga Znidarič) — OreSje, Bizeljska vas; 24. volilna enota (odbornik Vinko Lopatic) — Zupeča vas, Račja vas, Boršt; 26. volilna enota (odbornik Franc Mohor) — Ca|ež, Prilipe, Cerina, Dobeno, Žejno, Sobenja vas, Dvorce, Mali Cimik; 28. volilna enota (odbornik Jože Grame) — Velike Malence, Mr-zlava vas, Globočlce, Kraška vas. Kamence, Stankovo, čeden; 30. volilna enota (odbornik Franc Vinetič) — Velika dolina, Brezje, Perišče, Rajec; ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: A — skupina gospodarstva: 2. volilna enota (odbornik Alojz Godec) — Bregansko selo I; 4. volilna enota .(odbornik Franc Prah) — Podjetje za popravilo voz Dobova, IMV — obrat Brežice; 6. volilna enota (odbomica Dea Hervatin) — Trgovsko podjetje Krka Brežice, Ljudska potrošnja Brežice, Knjigarna Brežice, Elek-tro Krško — obrat Brežice, Odpad Brežice, Petrol Brežice; 8. volilna enota (odbornik Janko Catcr) — Prevoz Brežice, PTT Brežice, Železniška postaja Brežice, Železniška postaja Dobova, Nadzorništvo proge Brežice; 10. volilna enota (odbornik Lud-vik Hren) — Kolodvorska restavracija Brežice, Gostišče Pri pošti, Gostišče Pri gradu, Gostišče Mokrice, Gostišče Na Griču in vsa zasebna gostišča; 12. volilna enota (odbornik Ljubo šteger) — Obrtno servisno podjetje Posavje Brežice, Novo-kroj Brežice, Pekarna Brežice, Mlekarna Brežice, Konfekcija Brežice — Dobova, Mizarska delav niča Dobova, Stanovanjska skupnost Brežice in zasebni obrtniki iz območja krajevnih uradov Dobova, Kapele, Bizeljsko in Vel. dolina; 14. volilna enota (odbornik Stane Rebernik), odbomica Mira Sko-čaj, odbornik Mirko Zabka) — KZ Brežice, čland KZ in njihovi družinski člani na območju krajevnih uradov Brežice, Artiče in Sromlje; 16. volilna enota (odbornik Franc Marinček) — člani KZ Brežice in njihovi družinski člani na območju krajevnih uradov Cerklje in Krška vas; 18. volilna enota (odbornik Karel Erban) — člani KZ Brežice in njihovi družinski člani na območju krajevnih uradov Dobova in Kapele. B '— skupina prosvete in kulture: 20. volilna enota (odbomica Tončka Lončari«*) — Gimnazija Brežice. Osnovna šoja Brežice I. Osnovna šola Brežice II, Posavski muzej Brežice, Delavska univerza Brežice, Glasbena šola, Otroški vrtec Brežice — okolica, Otroški vrtec Brežice — mesto, Zavod za razvoj kulture in prosvete, Sol ski center za blagovni promet, Osnovna šola Čatež, Osnovna šola Skopice, Osnovna šola Mrzlava vas, Osnovna šola Cerklje, Osnovna šola Bušeia vas. C — skupina zdravstva in socialnega varstva: 22. volilna enota (odboTndca Marija Geč) — Splošna bolnišnica Brežice. C — skupina državnih organov; družbenih organizacij in društev: 24. volilna enota (odbomica Albina Baje) — Upravni organi občinske skupščine, občinski komite ZKS, občinski sindikalni svet., Postaja LM Brežice In Stara vas, Avtomoto društvo. Občinska zveza za telesno vzgojo; 26. volilna enota (odbornik Kre-šo Tomin) — gamdzon Cerklje, 2. volilna enota (odbornik Vinko Geč) — KGP Sevnica, SGP Pionir, Elektro Krško — obrat Sevnica; 4). volilna enota (odbornik Janko Blas in odbornik Jože Gtole) — Kopitarna Sevnica — brez žage; 6. volilna enota (odbornik Stane Novak) — železniške postaje Sevnica, Blanca, Breg, Loka, Boštanj, Jelovec, Tržišče, Krrnelj, Pitjavice, železniška postaja Sevnica, Nadzorstvo prog, Kurilnica, Nadzorstvo varnostnih naprav, Nadzorstvo telefonskih naprav in vse PTT enote v občini; 8. volilna enota (odbomica Anica Vovk in odbornik Franc Ogorevc) — Konfekcija lisca in Konfekcija Ju-tranjka; 10.'volilna enota (odbornik Anton Vavtar) — Mizarska zadruga Sevnica; 12. volilna enota (odbornik Albert Felieijan) — člani KZ Sevnica in njihovi družinski čland na območju krajevnih uradov Sevnica in Boštanj; 14. volilna enota (odbornik Vlado Kobal) — člani KZ Sevnica in njihovi družinski člani na območju krajevnih uradov Blanca, Loka in Za-bukovje; 16. volilna enota (odbornik Jože Planinšek) — člani KZ Krmetj, in njihovi družinski čland na območju Krajevnega urada Šentjanž. B — skupina prosvete in kulture: 18. volilna enota (odbomica Dragica Volčanšek) — osnovne šole Studenec, Primož, Boštanj, Bučka, Krmelij, Kal, Šentjanž, Tržišče, Telče, Vel. Cirnik. C — skupina zdravstva in socialnega varstva: 20. volilna enota (odbornik Mišo Keršič) — Dom počitka Loka, Dom počitka Impoljca. C — skupina državnih organov, družbenih organizacij in društev: 22. volilna enota (odbomica Ana Perme) — Občinsko sodiSče, Postaja LM Sevnica, Občanski komite ZKS, občinski odbor SZDL, Občinski odbor ZB, Zavod za zaposlovanje delavcev, Občinski odbor RK, Občinski komite ZMS. NOVO MESTO: tudi v zboru delovnih skupnosti teko priprave na volitve V zadnji številki Dolenjskega lista srno objavili pregled volilnih enot in odbornikov splošnega zbora občanske skupščine Novo mesto, katerim poteče mandat prihodnje leto spomladi. Tokrat objavljamo enak pregled še za zbor delovnih skupnosti. 2. volilna enota (odbornik Franc Grobar) — Industrija motornih vozili (karosemica, podsSdopa in lakimiica); 4. volilna enota (odbornik Jožica Ofcroglič) — Industrija motornih vozfl (uprava, servis, avtopark, tehnični oddelek); 6. volilna enota (odbornik inž. Kdo Tavčar) — Novoles (obrati Straža in obrat Soteska); 8. volilna enota (odbornik Jože Udovič) — Novoteks (tkalnica), Iskra — obrat Novo mesto; 10. volilna enota (odbornik Ignac Bavdaž) — SGP Pionir (gradbišče Novo mesto I); 12. volilna enota (odbornik Ivan Kočcvar) — SGP PioniT (gradbišče Novo mesto II); 14. volilna enota (odbornik Marijan Simič) — ZTP Novo mesto (uprava, sekcija za vleko, sekcija za telekomunikacijske naprave); 16. volilna enota (odbornik Dušan Slana) — Avtopromet Gorjanci in PTT Novo me. sto; 18. volilna enota (odbornik Ivan Plut) — delovne organizacije na območju Žužemberka, Dol. Toplic, Straže, So- Volilna komisija pri ObO SZDL v Črnomlju 25. novembra so tudi pri občinskem odboru SZDL v Or. nomlju izvolili volilno komisijo, v kateri so tovariši: Leopold Rečaj, Anton Dvojmoč, Niko Flajnik, Jože Kolčne, Lojze Iludelja, Lojze Kočcvar, Rade KordiČ, Franc Pavlini«'-, Ivica Rujgelj, Jože Skof, Vlad-ka Vanovič, Alojz ftterk in Franc štajdohar. Za predsednika volilne komisije so izvolili Franca Stajdoharja, pred. sedndka ObO SZDL Črnomelj, za sekretarja pa Lojzeta Ster-ka, sekretarja ObO SZDL Črnomelj. — Socialistična zveza je prevzela odgovornost za vse politične ln kadrovske priprave, združene z volitva-ml novih odbornikov in poslancev za občinsko, okrajno, republiško in zvezno skupščino. To bo terjalo veliko napornega in odgovornega dela; komisija si bo zato na prvi soji razdelila svoje opravke v dve skupini: v skupino za kadrovska vprašanja in skupino za propagando. O svojem delu bo sproti seznanjala občane prek Dolenjskega li-sto. Tk. teske. Dvora in šmdhela pri 2;užemberku; 20. volilna enota (odbornik Peter Dur java) — delovne organizacije na območju Šentjerneja in Smarjete; 22, volilna enota (odbornik Milan Blatnik) — delovne organizacije: Kovinar, Vodovodno . inštalatersko podjetje, Ela, Elektrotehnično podjetje, Kino Krka, Pototehnika, Vodovod, Komunalno podjetje, Zavod za upravo pokopališč; 24. volilna enota (odbornik Anton Golobic) — delovne organizacije: Vodna skupnost Dolenjske, Dolenjski list, Narodna banka, Komunalna banka, Medobčinska 7avarovalnica, podružnica De'.a, podružnica Ljubljanskega dnevn'ka; 27. volilna enota (odbornik Rudi Barbo) — kmetijske delovne organizacije: KZ Novo mesto (uprava in proiz. vodni okoliš Skocjan in šmairjeta); 29. volilna enota (odbornik inž. Jože 1'etrič) — kmetijske delovne organizacije: KZ Novo mesto (proizvodni okoliš Stopiče in Birčna vas); 31. volilna enota (odbornik inž. Jože Kure) — Zavod za urejanje gozdov, Veterinarska postaj«, proizvodnu okoliš Straža itd.; 33. volilna enota (odbornik Slane Gorinšek) — KZ Žužemberk; ' 35. volilna enota (odbornik Franc Nahtigal) — osnovno Z vrsto oktualnih komentarjev, ki bo sledila, želimo pojasniti in, če nam bo uspelo, tudi razjasniti vrsto političnih, organizacijskih In tehničnih vprašanj, s katerimi se bomo srečavali v pripravah na volitve v predstavniška telesa na vseh ravneh. Namen bomo dosegli le tedaj, če si bomo zagotovili tudi sodelovanje bralcev. Tega si zamišljamo v obliki vprašanj, opozoril in ztf-pažanj s terena. Tako nam bo pomagano, da bodo naši aktualni komentarji na temo volitve zmeraj sveži, koiristni in zanimivi. Današnji komentar, prvi iz serije, naj poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj zopet volitve, saj je preteklo komaj poldrugo leto od zadnjih volitev. Takoj v začetku naj odgovorimo, da je nova ustava sprejela načelo kontinuitete (stalnosti) v delu predstavniških teles. Nova ustava ne predvideva možnosti razpuščanja skupščin (občinskih, okrajnih, republiških in zvezne) v celoti. Namesto tega je sprejeto načelo rotacije, se pravi, da je uvedena posebna oblika obnavljanja sestava skupščin. Vsi zbori se obnavljajo vsaki dve leti, in sicer polovica njihovega sestava. Čemu taka sprememba v našem volilnem sistemu? Predvsem zato, da bi organi oblasti, ki so hkrati tudi organi družbenega samoupravljanja, delovali stalno, brez prekinitev. Tako postajajo naše skupščine stalno delujoča predstavniška telesa. To povsem ustreza značaju jugoslovanske socialistične družbe, kjer so organi samoupravljanja odločilni činitelj vsega življenja. Tak način obnavljanja predstavniških teles ima po našem mnenju dve prednosti. Prva prednost je ta, da bi morale skupščine, ko se obnavljajo, premagovati začetne težave, ki jih povzroča pomanjkanje izkušenj. Iz preteklosti vemo, da je po izvolitvi kateregakoli organa, zlasti še, če so bili izvoljeni povsem novi ljudje, nastala nekakšna praznina, se pravi obdobje prilagajanja novim nalogam, obdobje iska- PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI ZAKAJ VOLITVE? nja najboljših prijemov. Po izvolitvi skupščine (te ali »ne) je moral preteči določen čas, preden So poslanci oziroma odborniki spoznali njen mehanizem delovanja, organizacijsko strukturo, naloge in podobno. To je nedvomno negativno vplivalo na uspešnost dela. Zdaj bo drugače: ko bo sedla v poslanske oziroma odborniške klopi polovica - novih ljudi, bo tam našla drugo polovico sestava, ki bo že imela za seboj dve leti dela, kar pomeni dve leti izkušenj in znanja. V vseh skupščinskih organih, najsi bodo to zbori ali odbori oziroma komisije, bodo tudi poslanci oziroma odborniki z dveletno prakso, z znanjem, s spoznavanjem nalog skupščine, skratka z lastnostmi, ki jih bodo lahko prenašali na novo izvoljene poslance oziroma odbornike. Druga prednost je ta, da bodo vsaki dve leti prihajali v skupščine novi ljudje, ki bodo vnesli v delo spet novega poleta in svežih idej. Ker je hkrati z načelom rotacije sprejet tudi princip prepovedi ponovne izvolitve (razen nekaj povsem določenih in posebej utemeljenih izjem), ni nevarnosti, da bi v skupščinah ostajali ljudje desetletja, tako dolgo, da bi navsezadnje postajali rutinerji, brez pravega občutka in posluha za probleme, ki jih poraja življenje. To se pravi, da bodo vsaki dve leti prihajali v skupščine ljudje, ki neposredno pred tem niso bili člani istih teles. V naši družbi ne bo profesionalnih upravljavcev. V skupščinah bodo sedeli aktivni delovni ljudje, ki jim bodo volivci zaupali funkcijo poslanca oziroma odbornika samo za določeno dobo, nato pa se bodo morali umakniti drugim, da bi se tako zvrstilo skozi prestavniška telesa čimveč delovnih ljudi. Nov način obnavljanja skupščin, ki tudi drugod po svetu ni neznan, na primer v Združenih državah Amerike, ima seveda tudi svojo senčno stran, ki pa jo prej omenjeni prednosti nekajkrat odtehtata. Težava je namreč v tem, da so volitve vsaki dve leti in da je tudi sicer precej zapletenosti zaradi tega, ker bodo vsaki dve leti volitve samo v polovici volilnih enot. Ali naj to pomeni, da aprila in maja prihodnje leto, ko bodo volitve v občinske, okrajne, republiško in zvezno skupščino, polovica volivcev sploh ne bo volila? Nikakor ne. Volilne enote za volitve poslancev oziroma odbornikov, v katerih bodo prihodnje leto volitve, se raztezajo na zelo različna območja, l.c kaj to pomeni? To pomeni, da skoraj ne bo območja, na katerem ne bi bile niti zvezne niti republiške niti občinsko volitve. Na primer: v volilni enoti Celje I, ki obsega območja občin Brežice, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Krško, ne bo volitev v zvezno skupščino, kar pa ne pomeni) da ne bo tudi volitev v republiško in v občinske skupščine. Sicer pa raje pustimo 'to vprašanje za enega prihodnjih sestavkov. J. II. šole s podružnicami: Dol. Toplice, Preivole, Žužemberk. Ajdovec, Vavta vas, šmihol pri Novem mestu, Mirna peč, Posebna, šola Smlhel, Dijaški dom Majde Sile; 37. volilna enota (odbornici Marija Jereb) - Osnovna šola Katje Rupcna, Vajeniška šola in Glasbena šola; 3f). volilna enota (odboru dr. Mlhui Adumčič) — Bolnišnica Novo mesto, desni brf.c Krke; ■u. \Viiiina enot« (odbornik Zvone Sušteršič) — Zdravstveni dom Novo mesto in Komunalni zavod za socialno zavarovanje; 14. volilna enota (odbornik Anton Skerlj) — Okrajno sodišče, Okrožno sodišče, Javno tožilstvo, ONZ. Postaja LM; 45. volilna enotu (odbornik Jože Plaveč) — uslužbenci Občinske skupščine, uslužbenci občinskih druzl>cnlh M političnih organizaoj, društev ter zavodov. Sodobne telefonske zveze na področju občin Sevnica, Krško, Brežice, Črnomelj in Trebnje Prejšnji teden smo poročali, kako so v Krškem slovesno odprli nove prostore tamkajšnje pošte in novo avtomatsko telefonsko centralo. — Danes objavljamo daljši odstavek iz govora, ki ga je ob tej priložnosti imela v Krškem direktorica PTT podjetja Novo mesto, tov. Dragica Rome, ko je opisala obsežne načrte za modernizacijo poštnih zvez na našem področja. Posebej se je ob tej priložnosti ponovno zahvalila vsem občinskim skupščinam in večjim delovnim organizacijam, ki so v medobčinskih odborih za pospeševanje avtomatizacije telefonsko-telegraf-skega prometa pokazale v zadnjih letih toliko smisla za skupno delo in pošteno porazdelitev vseh stroškov, ki jih taka modernizacija terja. Tov. Dragica Rome je v Krškem med drugim dejala: »Osnovo sodobnejših tt zvez našega podjetja predstavlja glavna tf centrala v Novem mestu, zgrajena 1963, ki 24 kanalni VP kabelski sistem na koaksialnem kablu Ljubljana—Zagreb, ki bo predvidoma v prometu sredi prihodnjega leta. Na področju Bele krajine je taka osnova. vozeCna tf centrala v Črnomlju, katero smo dali v promet februarja in na katero je že vezana ATC Metlika ter bodoči 8 kanalni VF sistem Črnomelj — Novo mesto. V Spodnjem Posavju je to vozelna tf centrala KriSko in 12 kanaind VF kabelski sistem Krško—Novo mesto. V letošnjem letu realiziramo na področju občin Sevnica, Krško, Brežice, Čnomelj in Trebnje plan razvoja tf zvez prvega obdobja, Id je resnično rezultat analize potreb ter skupnega sodelovanja vseh občinskih skupščin in delovnih organizacij z našim Podjetjem. • 100 številčna ATC Sevnica je bila dana v promet v aačettcu letošnjega leta, vendar je polno zasedena in ni možno vključiti novih prijavljenih tf naročnikov. V marcu 1965 bo povečana še za 60 številk, v nekaj leffih pa bomo rnoraJd realizirati po programu 200 do 300 Številčno centralo, sedanjo pa premestiti drugam. Zgrajeno je bilo krajevno omrežje, adaptirani poslovni prostori in delno povečane medkrajevne zveze z ročnim posredovanjem. 0 V Brežicah smo v začetku novembra pričeli z montažo 300 številčne ATC. Montaža bi bila lahko že končana, ker nam je Iskra po pogodbi pravočasno dobavila vse dele ATC, vendr prostori niso bili po dogovoru pratvo- dobja v Spodnjem Posavju je izgradnja prostorov in 300 številčna ATC Krško, ki jo danes predajamo svojemu namenu. Pomen nov« ATC v Krškem za Spodnje Posavje in zii avtomatsko medkrajevno povezavo Postovne prostore za pošto in ATC v vrednosti 25.5 milijona danarjev je gradilo gradbeno podjetje »Sava« Krško; brez dvoma so pomembna pridobitev za občane, ptt delavce in osnova za nadaljnjo realizacijo programa sodobnih tt zvez. 300 številčno vozelno ATC Crosbar sistema (z možnostjo povečave do 1000 številk) je izdelala in montirala kakor vse ostade nase ATC tovarna Iskra v vrednosti z V novi pošti na Vidmu v Krškem so spustili v promet avtomatsko telefonsko centralo s 300 številkami. Trenutno je vključenih 180 številk, ostale pa bodo dobile zvezo takoj, ko bo mogoče dobiti ustrezno bakreno žico. Predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan in direktorica PTT podjetja iz Novega mesta tovarišica Dragica Rome si z ostalimi gosti ogledujeta novo centralo časno pripravljeni. Zgrešeno je tudi krajevno omrežje, povečane medkrajevne zveze s Krškim, adaptacija poslovnih prostorov pa bo, upamo, končana vsaj do 15. decembra. 0 Najpomembnejša investicija programa prvega ob- montažo vred okrog 50 milijonov dinarjev. Krajevno omrežje je zgradilo podjetje Tegrad za ceno 18,5 milijona dinarjev. Stro. ški medkrajevne povezave med vozelno in glavno centralo z 12 kanalnim VF kabelskim sistemom, katerega __ /._ pa ni pravočasno dobavilo podjetje RB iz NS8a, bodo znašali 36 milijonov dinarjev, povezava s simetričnim kablom do koaksialnega kabla pa še nadaljnjih 18 miiijonov dinarjev. Tudi za medkrajevno povezavo Sevnica—Krško bo potrebno še 3,250.000 dinarjev, da bomo lahko v celoti realizirali program prvega obdobja in te investicije povezali v smotrno celoto in možnostjo avtomatske medkrajevne povezave. 0 V decembru bo dana v promet tudi 100 številčna ATC Trebnje, do sredine prihodnjega leta pa še ATC Šentjernej, Semič, Mirna in Mokrong. Omeniti je potrebno, da so nastale nepredvidene težave z medkrajevno povezavo, oziroma z avtomatskim medkrajevnim tf prometom, čeprav so bile vse pogodbe pravočasno sklenjene. Koaksialni kabel, ki bi moral bita v prometu že lani, bo predvidoma aktiviran prihodnje leto. 12 kanalni VF kabelski sistem, ki bo pove-vzal vozelno centralo v Krškem z glavno centralo v Novem mestu, bi moral biti dobavljen v septembru. Od do-bav&teOjja imamo zagotovilo, da ga dobimo v decembru. Će bo to res, bomo lahko vzpostavili medkrajevni avtomatski promet med Brežicami, Krškim, Sevnico in Novim mestom marca prihodnjega leta. Tudi tovarna Iskra nam ni pravočasno po pogodbi dobavila vseh VF sistemov, zato bo medkrajevna povezava začasno še nezadovo'-jiva. medkrajevni promet nekvaliteten, ptt podjetje pa bo vsled tega imelo precejšnjo gospodarsko škodo. Upamo, da nam bo omogočeno prihodnje leto odpraviti te nepredvidene ovire kvalitetnih in zadostnih medkrajevnih zvez in da bomb lahko uspešno nadaljevali realizacijo programa za drugo obdobje. S konference SZDL na Vidmu: Za reševanje skupnih problemov so potrebni skupni napori! Iz posebnega pismenega poročila, ki so ga prejeli člani SZDL na Vidmu skupno z »Našimi pogovori« ter dodatnega poročila predsednika tovariša Drobnica na letni konferenci SZDL 4. decembra je lahko razbrati, da je bil upravni odbor s sekcijami vred dokaj prizadeven. Zal je bil v svojih prizadevanjih premalo podprt od ostalih članov. To je bila tudi poglavitna ugotovitev izčrpne in samokritične razprave po poročilih upravnega odbora in iz te izhajajoč sklep, da bi mnogo problemov, ki tarejo prebivalce tega hitro rastočega naselja, rešili s skupnimi napori. Cesto tudi brez večjih naporov, če bi se o vsaki stvari sproti pogovorili in našli skupni jezik. Med drugim je bilo govora o pretvorniku na Sremiču. Organizacije SZDL so dale pobude, da bi vsak lastnik televizorja prispeval 10.000 dinarjev v enem letu, da bi bil pretvornik usposobljen. Dobra pobuda je zakrnila, kot so povedali, pri tistih, ki imajo najvišje osebne dohodke! In ker zadeva ni speljana zaradi nerazumevanja skupnih potreb posameznikov, je nezadovoljstvo tu in računi za dela na pretvorniku niso poravnani... Mnogo graje, vendar navadno nekje zunaj med hišami, ne pa na sestankih SZDL in zborih občanov, je zaradi slabega funkcioniranja vodovoda, potem zaradi ceste, ki je zgrajena, ni pa vzdrževana, ker ni organizirano otroško varstvo, kot bi bilo potrebno, zadovoljni pa tudi niso s trgovino, splošno čistočo v naselju in še z vrsto drugih stvari. Ker se te stvari ne rešujejo kot ljudje žele, postajajo družbeno pasivni, kar so še posebej grajali na konferenci in naglasili, da se s pasivnostjo in kritiko izza plotu ne da nobena zadeva rešiti, marveč le s skupnimi napori in sodelovanjem vseh. Da je skupno prizadevanje ključ do rešitve mnogih zadev, je potrdila razprava okoli vodovoda, odnosno vode za višje ležeča naselja. Omrežje na levem bregu Save je staro, velik del vode iz vodovoda porabi tovarna Celuloze, zato je često zmanjka za potrošnike višje od tovarne. Najbolj pa potrošnike jezi, da ne vedo, kdaj bo prenehala teči voda in kdaj jo bodo spet dobili. Predstavnik komunalne uprave je na ta račun slišal precej krepkih. Z izmensko dobavo vode tovarni in naseljem, kot so predlagali, je moč nezadovoljstvo močno ublažiti. Ih od mostu do naselja odnosno do neizkoriščenega zbiralnika je potrebno položiti cev, pa bo zadeva v glavnem rešena. Na konferenci so za vrsto problemov našli odgovor za rešitev. Novi 15-članski odbor jih bo skušal uresničiti, seve, če bo imel pri tem pomoč vseh članov in če bo uspel doseči sodelovanje tako delovnih kolektivov na tem območju, kot komune in občanov. Pravilno so naglasili, da ni vedrio posredi samo pomanjkanje denarja za rešitev te ali one zadeve, marveč često le dobra volja in enotno hotenje! V teh ugotovitvah je kar se da jasno nakazan tudi program bodočega dela krajevne organizacije SZDL na Vidmu. SGP Pionir ustavilo gradnjo bolnišnice? Na konferencah SZDL v metliški občini živahne razprave o kandidatih za odbornike in poslance Volilna komisija pri Občinskem odboru Socialistične zveze Metlika, ki je imenovana iz vrst političnega aktiva, ugotavlja, da so priprave na volitve stekle že na konferencah krajevnih organizacij SZDL. Tudi v programu dela metliške komisije nameravajo posvetiti največ pažnje kandidiranju bodočih odbornikov in poslancev ter evidentiranju kandidatov. Na prvih sejah in razgovorih so člani komisije ugotovili, da je najpomembnejše opozoriti volivce in občane na veliko odgovornost pri izbiri kandidatov. Zategadelj so skušali žc takoj v začetku razprav o izbiri kandidatov posredovati merila, po katerih bi občani izbirali ljudi, ki pridejo v poštev za odbornike, bodisi za poslan- ■ l>o krnica letošnjega fceptem-bra jo letalsko podjotjo Adria ovio-Promet te LJubljane opravilo *162 ur letenja, lani pa vso lolo ur. Uitos so prepeljali 57.655 Potnikov, lani pa nokaj nad 41.000 Skup-ij «r> Imeli 1.14» poletov, lan! Pil 101, " Podjetje »Putnik. Je lotos or-ftuuz-ra'o okrog 70 izletov v veS »ot 20 evropskih in azJUdcth driav. ravni pa bo v sodelovanju * »JAT« onronteiral bJoto v London, pwi/.. Run, Akt* in Kadi o. ■ V jiiliilrjiii-iii 10. letu «voJc«n Ooale.Ja J« koprska tovorna »To J*«« Ir.vroHo za 30 do 2S »dstnt-™v nvoJo proizvodnje. Do lota 4<70 l>odo letno Izdelali le 100.000 ''"•i* -i- v. al 000 »um«« motorjev, 12.000 »Umo* motorjev sai poljedelsko, 20.000 motornih Al pak. 3000 *»*>l«i')ev za mopedu In H»*i 1000 *VtoilH>l>ilov. ce. Razen tega se je volilna komisija dogovorila z občinsko skupščino, da bo leta do začetka konferenc krajevnih organizacij SZDL pripravila analizo dela skupščine. Menili so, da bi lahko ugotovitve o dobrih straneh in pomanjkljivostih skupščinskega dela v minuli mandatni dobi koristno uporabili za začetek razprav o tem, kakšen naj bo odbornik občinske skupščine. Prvo nalogo: posredovanje meril za izbiro odbornikov so izpeljali še pred konferencami, medtem ko analiza skupščinskega dela še ni opravljena. Zategadelj so na krajevnih konferencah SZDL, ki so se začele pretekli teden, občani povsod zelo vneto razpravljali o bodočih kandidatih in jih že precej predlagali v evidentiranje. Dogovorili so se, da bodo ves december porabili za podrobne razprave o kandidatih, ki so jih že predlagali v evidentiranje in za razprave o ljudeh, ki bi jih še kazalo predlagati. Prebivalci so sprejeli te naloge s precejšnjim zanimanjem, o čemer pričajo zelo sproščene razprave na krajevnih konferencah. Zlasti po kmečkih zaselkih in vaseh se bodo ta mesec v nevezanih pogovorih o tem veliko pomenkovali. V januarju, ko bodo na voljo podatki analize skupščinskega dela, bo Socialistična zveza vnovič sklicala sestanke po krajevnih organizacijah. Takrat bodo posredovali ugotovitve analize in še enkrat pretehtali že predlagane kandidate ter predlagali še nove. Predvolilne priprave v volilnih enotah za občinski zbor se torej lepo odvijajo, nekoliko slabše pa je v delovnih organizacijah, kjer jih bo organiziral sindikat. Kljub temu sodijo, da bodo tudi tam prav kmalu začeli. Doslej so v metliški občini povsod začeli razmišljati o izmenjavi odbornikov občinske skupščine. Predldgali so večje število kandidatov v evidentiranje, pa tudi o republiških poslancih so že začeli razprave, medtem ko o zveznih doslej še ni bilo govora. Od evidentiranja, ki se bo kot vse kaže razvilo v množično kadrovsko akcijo, si obetajo zelo veliko. Dejstvo, da predlagajo "občani večje število kandidatov, pomeni, da bo tokrat nato, ko bodo izmed evidentiranih kandidatov izbrali tiste, ki bodo na volilnih listah, ostalo precej predlaganih, ki za volitve ne bodo prišli v poštev Iz vrst teh — upravičeno jih je smatrati za dragoceno kadrovsko rezervo! — pa bodo lahko izbirali ljudi za vodstva družbeno političnih organizacij in raznih samoupravnih organov. Predstavniki novomeške bolnišnice in oddelka za družbene službe pri ObS Novo mesto so nas naprosili, naj seznanimo javnost s tem, da je SGP Pionir 7. decembra 1964 ustavilo gradnjo bolnišnice in naj posredujemo naslednjo informacijo: Po pogodbah naj bi celotna gradnja veljala 898,000.000 dinarjev, vsa potrebna sredstva pa so zagotovljena. Do konca oktobra letos je bilo porabljenih 779,000.000 din, za preostanek del pa potrebu-" jo še 119,000.000 din. Rok [itve se odmika že dlje časa. Po pogodbi iz maja letos bi morala ,biti gradnja končana 15. oktobra 1964, pa je bila odložena najprej na 29. oktober in nato na 29- november, vendar izvajalec takrat ni zahteval dodatnih sredstev. Šele 2. novembra letos je SGP Pionir predložilo IV. dodatno pogodbo za podražitev v znesku 42,998.639 din. Investitor je na to pristal toda 10. novembra je bila predložena pogodba za 62,059.207 din... Investitor je podpis odklonil, povedal da v 8 dneh s strokovnimi organi ne more pretehtati to- likšnega zvišanja, povedal jc, da ob takšnem postopku dvomi v izvajalca, hkrati pa je SG1* Pionir obvestil, da je v teku postopek za najetje dodatnega posojila 150,000.000, ki naj po novih predpisih služi za depozit. Investitor je predlagal izpremembe nekaterih točk dodatne pogodbe, s čimer se je SGP Pionir strinjalo, nato pa svoje stališče preklicalo in 4. decembra 1964 izdalo nalog o ustavitvi del in konserviranju objekta. Vsa Dolenjska nestrpno pričakuje, kdaj bo nova bolnišnica kot objekt družbenega standarda dograjena in hkrati gleda v njej plod skupnih prizadevanj, ki so se odrazila v združevanju sredstev za to veliko in pomembno gradnjo. Ali so pri SGP Pionir na to pozabili? Čeprav so vsa potrebna sredstva zagotovljena, so le 14 dni pred dograditvijo, zdaj, ko jc treba dokončati le še nekaj obrtniških del gradnjo ustavili. Ali so se zavedali velike družbene odgovornosti, ki so jo s tem vzeli na svoja ramena? Ali res ni bilo druge poti? V imenu jav- nosti vprašujemo to zategadelj, ker se nam vsiljuje misel, da so na ta način morda hoteli izsiljevati sredstva za »podražitev«. — Ob tej priložnosti pozivamo vse delovne organizacije, naj čimprej poravnajo svoje obveznosti do sklada za gradnjo bolnišnice, ker so mnoge v zaostanku! Seja izvršnega odbora ObO SZDL v Novem mestu Na zadnji seji It) ObO SZDL Novo mesto so razpravljali o nekaterih kadrovskih spremembah, spremljanju dela VIII. kongresa ZKJ in kasnejših razpravah o gradivu, ki ga bo dal kongres, o zbiralni akciji za poplavljence in obdelavi ankete odbornikov občinske skupščine ter o praznovanju dedka Mraza. Po končani seji so v imenu vseh družbeno-političnih organizacij v občini, občinske skupščine in občanov poslali pozdravno brzojavko delegatom VIII. kongresa ZKJ in jim zaželeli pri njihovem dela mnogo uspehov in plodnih sklepov. S. D. Pogled na zgrajeno in skoraj tudi že izgotovljeno novo bolnišnico v Novem mestu — vsa pokrajina že komaj čaka, da bo nova zdravstvena ustanova začela delati! 7kilogramov 4000korakov daleč O nekaterih perečih problemih trgovine v nastajajočih stanovanjskih soseskah v Novem mestu Ročaj mreže, pa najsi bo sodobna ali tista stare sorte, se zaje v prste, če neseš v njej kakšnih 7 kilogramov živil 4000 korakov daleč, ti konice prstov pomodrijo. Pri tem pa moraš še paziti, da steklenici z mlekom stojita pokonci, da je pralni prašek na dnu, da se ga vrečka s kislim zeljem ne dotika in podobne stvari, ki ti jih je naročila žena. Tako nosijo novomeški potrošniki majhen, pa vendar velik tovor i/ dneva v dan iz tedna v teden od trgovine do doma. Največ tega to vora preneso gospodinje, med njimi pa je veliko takih, ki so bile dopoldne v službi. Ko se vračajo domov, nakupijo vse, kar bodo čez dan potrebovale. Mleko, kruh, sadje, malo mesa, nekaj kislega zelja ali solate, kakšno čistilno sredstvo, ki je v domači zalogi pošlo in še kaj- 7 kilogramov teže se kaj hitro nabere. Mudi se jim, tem našim gospodinjam pri nakupih, pa se vseeno raje podrenjajo v trgovinah na Glavnem trgu ob 2. uri popoldne, ko je gneča največja. Toži se jim, vračati se iz stanovanjske soseske še enkrat nazaj na Glavni trg po nakupih, časa je malo, doma pa jih čakajo polne roke dela. Zadnja leta gradimo tudi v Novem mestu vse več stanovanj in kot preko noči so zrasla nova stanovanjska naselja, ki jih urbanisti v svojih načrtih povezujejo v zaključene enote: stanovanjske soseske. Kar tri takšne soseske nastajajo v Kandiji: novo naselje Majde Sile skupaj z dosedanjimi in novimi stavbami v Žabji vasi je ena soseska; več desetin stanovanjskih hišic na Grmu z novim naseljem Nad mlini je druga, stanovanjske hišice ob šmihelski cesti skupaj z onimi na dr. Volčičevi in sosednih ulicah pa so tretja stanovanjska soseska v Kandiji. Poleg treh kandijskih sosesk sestavljajo novo, vse bolj zaključeno stanovanjsko sosesko naselji na Koloniji in na Mestnih njivah, v sosesko zase pa se razvija tudi Bršlin. Vse naštete stanovanjske soseske so mlajše ' kot 10 let in vse se še vedno zelo hitro povečujejo. • Za potrošnika bi bilo zelo ugodno, ko bi imel v svoji soseski za začetek pri roki vsaj prodajalno, v kateri bi dobil vsaj najnujnejše, kar potrebuje. Zal za zdaj še ni tako. Res je, da lahko kupujemo kruh že v domala vsaki prodajalni v Novem mestu, toda mleko ter sadje in zelenjavo lahko dobi Novo- : meščan samo v dveh prodajalnah — na Glavnem trgu. 4000 korakov pa bo kar pravšna povprečna razdalja od vseh poprej omenjenih stanovanjskih sosesk do Glavnega trga, kaj menitef In če dodamo k temu še dejstvo, da se človeku iz službe mudi domov — to velja zlasti za gospodinje — (ne pozabimo na mraz in slabo vreme!) bo vsakdo nakupil na Glavnem trgu vse, kar potrebuje, ker se tam mora oglasiti že zaradi mleka in zelenjave (obojega ne dobi nikjer drugod!). 1 kilogramov živil pa ni nič preveč za 4-61ansko družino. Mar svet za blagovni promet ne usmerja razvoja trgovine? Nič čudnega ni, če se ml je ob tolikšni kopici težav v preskrbi porodilo precej vprašanj, na katera sem želel najti odgovor. Odpravil sem se k predsedniku sveta r.u blagovni promet in turizem, tov. Zvonku Percu. Pogovor je stekel bolj težko, ker je tov. Zvone že v začetku izjavil, da čeprav Je predsednik sveta, ve o teh stvareh tako malo, da se pogovora ne splača začeti. Na pomoč je poklical Janka Po-poviča, referenta za blagovni promet pri Občinski skupščini Novo mesto. — Kaj vam je znanega o programiranem razvoju trgovine v novih stanovanjskih soseskah v našem mestu? Trgovina Je vse preveč osredotočena na Ulavncni trgu, potroš- niki iz stanovanjskih sosesk pa lahko posamezne življenjske potrebščine kupujejo le na Glavnem trgu? — To je bilo prvo vpra sanje. V ti • — O tem, da se mora novomeška trgovina približati potrošnikom v novih stanovanjskih naseljih, je bilo že veliko govora, vendar se je doslej vse ustavljalo ob sredstvih, ki jih ni. Res je tudi to, da nam je veliko dragocenega časa, ki bi ga lahko koristneje porabili prav za ukrepanje v tej smeri, vzela brezplodna, poldrugo leto trajajoča razprava o združitvi obeh podjetij, ki ni dala sadu. Konec lanske pomladi je naš svet sklical posvet potrošnikov, predstavnikov trgovine in občine v sindikalni dvorani. Tam naj bi razpravljali prav o tem, kje v Novem mestu in kako graditi nove prodajalne. Vabilu so se odzvali samo predstavniki sveta, trgovine in občine, blizu pa ni prišel prav noben potrošnik, zato do razgovora ni prišlo. Osnutek programa, ki ni ugledal belega dne — Ali naj torej iz tega, kar ste pravkar povedali, izluščim odgovor, da programa za razvoj trgovine v novih stanovanjskih soseskah ni? — Programa v pravem pomenu besede res ni, je pa nekakšen osnutek, je povzel besedo Janko Popovič in nadaljeval: — Imamo osnutek, ki našteva vrsto podatkov o stanju trgovine v Novem mestu, o novih stanovanjskih soseskah in o tem, kje bi bilo treba ustvarjati trgovske centre v mestu. Ta osnutek predvideva v vsaki soseski po en trgovski center, poleg tega na Glavnem trgu, ki že obstaja. Se letos se bo začela gradnja oskrbovalnega središča v Bršlinu, ki bo na prostoru pred železniško postajo. Tam so v širšem načrtu razen dvorane, otroškega vrtca, obrtnih delavnic in ostalega predvidene tudi prodajalne za vse vrste potrošne-ga blaga. To oskrbovalno t ali komunalno središče, kot pravijo nekateri, bo začelo rasti z novo sodobno trgovino, za katero so načrti že v pripravah. Osnutek programa, o katerem sem načel pogovor, predvideva utrditev trgovskih centrov v vseh treh stanovanjskih soseskah v Kandiji. Za to tri trgovske centre nI ne sredstev, ne načrtov in tudi lokacije še niso določene. Za stanovanjsko sosesko, ki jo tvorijo naselja v Koloniji in na Mestnih njivah, je predvidena paviljonska trgovina ob Cesti herojev na nezazidani površini pred Novakovo gostilno, pa tudi za to gradnjo ni ne sredstev in ne podrobnejših načrtov. Tak osnutek programa, ki sem ga zelo na kratko opisal, je bil izdelan lani v jeseni, o njem pa nista doslej razpravljala ne svet za blagovni promet ne skupščina in tudi trgovska podjetja niso z njim seznanjena. — Konkretnega programa za razvoj trgovine v Novem mestu torej ni? — Ni ga in ga tudi ni mogoče izdelati, ker še ni narejen dokončni urbanistični načrt in zato ni mogoče določiti lokacij za trgovine. To sem zvedel v prvem pogovoru, trpkih opazk o urbanizmu, pri katerem se v našem mestu, kot je slišati, vse začne in nerešeno konča (sobesednika sta jih izrekla precej), pa ne bom našteval. Pri »Standardu« ne vedo nič o skupnem programiranju in pogrešajo pobud zanj Razgovor z Viktorjem Kotnikom, direktorjem »Standarda«, poslovne enote Trg. pod. »Mercator« iz Ljubljane, se je razpletal takole: — Kako gledate na potrebe po razvoju trgovine v novih stanovanjskih soseskah v našem mestu? — Mi sami se programiranja tako obsežne zadeve ne moremo lotiti, ker ni osnovnih podatkov za to. Kako teče programiranje trgovine, če se seveda s tem kdo sploh ukvarja, pa mi ni znano. Doslej smo vlagali v trgovino le sredstva, ki jih je ustvarila sama. Zategadelj vlagamo mi tja, kjer je največ obetov, da se bodo sredstva hitro vrnila in omogočila nove naložbe. V tem IKi odgovor na vprašanje, zakaj vsi hitimo z investicijami na Glavnem trgu. Tamkajšnje prodajalne namreč predpo- stavljajo dolenjsko tržišče, ki vložena sredstva hitreje vrača, ker na Glavnem trgu kupujejo potrošniki iz vse Dolenjske. Investicija v trgovino v obrobni stanovanjski soseski pa je za nas naložba v zaprto tržišče, na katerem bo kupoval le tamkajšnji stanovalec, vložena sredstva pa se bodo seveda vračala počasneje. Kolikor M bila poleg naših skladov na razpolago še družbena investicijska sredstva, bi se brez odlašanja lotili tudi gradenj v obrobnih stanovanjskih soseskah. — Ali imate izdelan program za razvoj svoje prodajne mreže v novih stanovanjskih soseskah v Kandiji, v Bršlinu in na Mestnih njivah? — Takšnega programa nimamo in tudi pobud za to od drugod doslej še nismo dobili. Lastna sredstva bomo v Novem mestu prihodnje leto porabili za etažno gradnjo nove sodobne prodajalne pohištva in gospodinjskih pripomočkov na Glavnem trgu. Kolikor bo odločeno, da bi v Bršlinu, nasproti železniške postaje, gradili specializirane klasične prodajalne, bi eno takšno prodajalno zgradili tam prihodnje leto tuda mi. Kolikor pa bo odločeno, da se tam gradi samopostrežnica za splošno preskrbo, bi gradnjo prepustili »Dolenjki«, ki bo tam izgubila svojo dosedanjo prodajalno. Odločitev o trgovini v Bršlinu bo padla na posvetu, ki ga bo, kolikor nam je znano, sklical Zavod za izgradnjo in ureditev naselij. Naj povem še to, da bi lahko vsaj eno sodobno prodajalno uredili prihodnje leto v eni izmed novih stanovanjskih sosesk^ če bi narn investitorji prepustili pritličje v eni izmed stanovanjskih stavb, ki jih bodo pričeli prihodnje leto graditi. »Dolenjka« pripravlja načrte, sredstev pa je premalo Besedo moramo dati še Lojzu Urbanču. direktorju Trg. podjetja »Dolenjka«, ki je dejal: — Tudi mi ugotavljamo, da so v vseh petih novih stanovanjskih soseskah zelo potrebne sodobne prodajalne. Dosedanje so zelo stare in so preveč obremenjene. Reči pa moram, da je sredstev manj kot bi jih potrebovali spričo potreb. Naši skladi so premajhni, Zavod za izgradnjo in ureditev naselij pa ne bo smel več graditi novih poslovnih prostorov. Ce za razvoj trgovine ni družbenih investicijskih sredstev, bi nam bilo precej pomagano s tem, da bi nam prepustili v last vse poslovne prostore, ki jih imamo sedaj v najemu. Mi plačamo približno 19 milijonov din luijemnin na leto! Ta sredstva bi prihranili, če bi lokali postali naša last in bi lahko s temi milijoni lahko uredili vsako leto po eno sodobno trgovino s približno 155 m; površine. — Imate morda izdelan program razvoja svoje prodajne mreže v novih stanovanjskih soseskah? — Programa za celoten razvoj svoje mreže nimamo, odločili smo se samo za gradnje, ki bi jih opravili prihodnje leto z razpoložljivimi sredstvi. V Bršlinu bomo spomladi začeli graditi zidano paviljonsko stavbo, v kateri bo približno 600 m: prodajnega prostora. V načrtu so samopostrežnica ter več specializiranih klasičnih prodajaln. Idejni načrt je že izdelan, sredstva — naši skladi — pa so zagotovljena. Čakamo samo še na odobritev lokacije. Poleg tega bomo skušali zgraditi montažno samopostrežno trgovino konstrukcije »Soko« z 250 m2 površine pod Kolonijo, ob Cesti herojev pred Novakovo gostilno. Prošnjo za odobritev lokacije smo že vložili. Potrebovali bi 23 milijonov, 15 pa nam jih za to gradnjo še manjka. Tudi za Dolenjko je urbanizem neznanka — Stanovanjske soseske se razvijajo zelo hitro, v načrtih pa morajo biti nekje predvidene tudi prodajalne. Kaj veste o tem? — O tem ne vemo prav nič! Vidimo lahko, da se/ gradi na vseh koncih, v kakšno širino bodo šle gradnje, pa ne verno. Rekel bi, da načrti za razvoj stanovanjskih sosesk menda res obstajajo, na razgovor o razvoju trgovine v njih pa nas ni še nihče povabil, čeprav je že precej pozno za to! Kot je slišati, se bodo na primer v Žabji vasi gradili stolpiči še naprej, kaj določnega pa o tem ne vemo. će bi vedeli, bi skušali z investitorji stopiti v stik. Morda pa bi se le dalo pogovoriti o tem, da bi nam v kakšni stavbi prepustili pritličje, v katerem bi uredili sodobno prodajalno. Sredstva za to bi že našli! Tako bi lahko že v prihodnjem letu uredili vsaj eno sodobno prodajalno najpozneje do takrat, ko bi bila stanovanjska stavba dograjena. Toda razgovori bi morali steči že takrat, ko načr- ti za stavbo še -ne bi- bili narejeni. V vseh naseljih se dvigajo stolpnice, stolpiči in stanovanjski bloki, mi pa zvemo o tem šele takrat, ko se je gradnja že začela! Dejstva, ki si nasprotujejo Marsikaj si v odgovorih, ki sem jih nabral, nasprotuje in marsikaj se zdi nemogoče. Svet za blagovni promet je vse preveč potisnjen ob stran, čeprav bi moral biti v duhu 173. člena statuta občine Novo mesto glavni pobudnik razvoja trgovine in blagovnega prometa v občini. Kako to, da svet ne ve prav nič o načrtih obeh trgovskih podjetij? In kaj reči k izjavi predsednika sveta, ki je v razgovoru med drugim menil, da je pri delu v svetu ugotovil, da je boljše kot dajati pobude mirovati, ker se vsaj nikomur ne zameriš?! V obeh trgovskih podjetjih so povedali precej, pa hkrati ugotavljali, da je premalo sredstev. Bilo bi jih lahko več — tako vsaj so pokazale analize, izdelane v času priprav na združitev obeh podjetij, ki se je izjalovila. Namesto približno 100 milijonov din skladov, kolikor jih oba kolektiva ustvarjata zdaj, bi bilo v primeru združitve vsaj enkrat več skladov, še približno 80 milijonov din pa bi se vsako leto iz materialnih stroškov dalo porabiti pri prometu 6 milijard za obnovo prodajaln! Govoriti u tem zdaj, je žal prepozno ... Zdaj sta v občini dve trgovski podjetji in v rokah obeh jc razvoj trgovine. Konkurenca — želimo si je tako potrošniki kot trgovci! — ne bi smela rušiti mostov med obema kolektivoma. To jc treba reči zato, ker med njima ni pravega sodelovanja. Da je to res, kažeta zelo različni izjavi obeh direktorjev o gradnji v Bršlinu. Nove prodajalne v pritličjih stanovanjskih stavb v novih stanovanjskih naseljih srečujemo povsod po Sloveniji. Mar je to res samo v Novem mestu neizvedljivo? Prepričani smo, da ni tako, saj se v delovnih organizacijah, ki so se zadnja leta krepko lotile gradnje stanovanj, prav gotovo zavedajo, da je tudi trgovina del standarda in bi prav gotovo, če bo le dovolj pobud, pokazali razumevanje tudi za objektivne težave trgovine pri njenem razvoju. Vse besede prav gotovo še niso izrečene in vseh dni še ni konec! Slika, ki jo posredujemo v tem sestavku, res ni sončna, toda z večjo mero sodelovanja, medsebojnega razumevanja in z večjim smislom za skupno akcijo, ki je zelo potrebna, bomo našli pot iz težav. Hiter razvoj Novega mesta pa to, kot smo se pravkar prepričali, zahteva selo resno In nujno. MILOŠ JAKOPEC Od želja do daril pod novoletno jelko Leto se je naenkrat obrnilo in že spet so mamice v zadregi, kaj naj postavijo otrokom pod novoletno jelko; možje ugibajo, s čim bi razveselili žene in dekleta, pa tudi obiatno. Kadar kupujemo, ni dobra prevelika naglica! že prej se je treba odločiti za darilo in prav tega iskati po trgovinah, da bomo zadeli v črno in res razveselili tistega, ki mu je darilo namenjeno. Kako bomo izbirali darila In kakšne so možnosti za dober nakup v novomeških trgovinah? Skromnejši družinski proračun teži k nakupil praktičnega, lepega in poceni darila, vedno pa se ga nam ne posreči dobiti. Otroku bomo kupili dolge hlače, pulover ali perilo, morda obutev, kur bi mu tudi sicer morali kupiti za /.iiiiu. razen tega pa mu le naredimo veselje še s skromno igračo. Od lepe pupe, ki jo je mama kupila zato, da bo sedela na postelji, nima deklica prav nič, ker je ne sme prijeti v roke. Veliko raje bi imelu punčko i/ cunj, samo da bi bila res njena! Pri »Okrasu, imajo takih punčk dovolj, so lep«; in ne drage, okoli 700 din veljajo. Za dečke imajo lepo izbiro igrač v samopostrežni trgovini. Orodje za mladega električar ja stane 2.000 din, veliko štlrlmo-torno rusko letalo 1.520 din, domač vrtiljak 950 din. Tudi v trgovini »Suha roba« so založeni z vsakovrstnimi igračami. Smuči in.sank imajo v novomeških trgovinah šc nekaj, ko pa bo zares zapadel sneg, jih bo verjetno teže dohiti. Toplo perilo boste dobili pri »Sneguljčici« in pri »Modi«, pletenine pa imajo povsod, vendar izbira ni posebno velika. Sladkarij nikar ne kupite preveč, ker si s njimi otrok samo pokvari želodec« Bolje jc kupiti več pomaranč in jabolk! Kaj boste kupili njemu? Pri darilu »zanj« Je treba upoštevati predvsem njegovo razgledanost, njegovega konjička in praktičnost. Velika nerodnost Je fantu kupiti vazo ali kipce, če šc nima svojega stanovanju. Student bo vesel lepe knjige, ki jih prodaja »Mladinska knjiga« in so pripravljene v zavitkih za darilo. Zavitek knjig je tudi cenejši, kot če bi kupili vsako knjigo posamič. Imajo tudi vsakovrstne aktovke, pisalne stroje, nalivna peresa Itd. Fantu v praktičnem poklicu bo najbrže več ca topel zimski šal ali usnjene rokavice, ki jih dobite pri »Modi«. Ce ste pripravljeni izdati malo več. pa zavijte v Drogerijo, kje' prodajajo električne brivske aparati- »" 7.200 din dalje in fotoapurate ml 7-S°° din navzgor. Tuko darilo je praktići"'-hkrati pu lep spomin. Zrna ne bo v zadregi, s čini bo raf" veselila moža, saj najbolje ve, kaj P°" Kako pomagati Ciganom Nekaj časa je Dolenjski list vodil pismeno polemiko o vprašanju Ciganov in na prvi pogled je bralec lahko dobil vtis, da je ta zadeva rešena, ali da bo vsaj v kratkem. Toda na žalost so Cigani ostali isti kot prej, njihovi življenjski pogoji so se pa še poslabšali. Bilo je več predlogov, kako bi rešili vprašanja Ciganov — eni so predlagali razselitev ciganskih družin in da se jim onemogočijo medsebojni stiki, drugi spet, da bi Cigane naselili na enem prostoru in podobno. Storjeno ni ne eno ne drugo. Cigani so prepuščeni sami sebi, delajo kar hočejo in nadaljujejo staro življenje. Naselijo se, kjer se jim zdi ugodneje, njihov življenjski standard pa je pgd minimalnimi normami. Večkrat slišimo, da naši Cigani živijo nomadsko življenje, varujejo svoje tradicije, zato naj pač ostanejo v hosti in pod šotori. Primerjava naših Ciganov in njihovega življenja z nomadi je napačna, kajti nomadska plemena so živela v drugačnih pogojih in na drugačni stopr/ji razvoja civilizacije. ■ Dejal sem, da se je življenje Ciganov poslabšalo. Pri tem seveda mislim na Cigane, ki živijo v neposredni okolici Novega mesta. V čem je to poslabšanje? Nekatere ciganske družine so si bile zgradile kolibe takorekoč na zemlji brez gospodarja — pri kamnolomu v Luknji. Tukaj so stalno prebivali in se nekako »ogospodarili«. Te kolibe so imeli za svoje hiše, nekateri so bili napeljali celo električno osvetljavo. Ko so Cigani v Prečni ubili mladega fanta, je nekdo od pristojnih organov izdal ukrep, da so ciganske hiše podrli vse do zadnje in tako je naselje Ciganov ostalo prazno. Zatem nekaj časa Ciganov ni bilo, zdaj pa jih spet vidimo, kako se klatijo povsod in tavajo brezposelni po Novem mestu in okolici. Ne vem, ali je bil urbanistični ali kak drug vzrok za rušenje ciganskih barak, toda posledica je, da se Cigani zdaj še bolj klatijo po poljih in hostah in delajo škodo, ki ni majhna. V Novem mestu in Beli krajini imamo »ciganske« Cigane Mar ti naši Cigani ne kvarijo ugled mesta in okoliškega prebivalstva? Tujci, ki gredo skozi Novo mesto, opazujejo in fotografirajo Cigane, njihove žene in otroke, potem pa doma kažejo, kako se živi v Jugoslaviji. Skoraj po vsej naši državi žive Cigani, nekje jih je več, nekje manj, toda takih Ciganov, kot so okrog Novega mesta in v Beli krajini, ne boste našli nikjer. Lahko bi rekli, da so to ciganski cigani. Kolikor se Cigani v Jugoslaviji ločijo s svojim načinom življenja od drugih prebivalcev, tako se ti naši Cigani ločijo od drugih Ciganov v državi. Saj se z ničemer ne ukvarjajo in nimajo sploh nobenih sredstev za življenje. Cigane in njihove otroke, gole in bose, vidimo vsak dan na novomeških ulicah, Cigančke menda umije samo dež, kadar pada po njih. Neredko vidi človek cigansko dekletce, staro 12 do 14 let, ki no- ZIMA, ZIMA BELA . :. JE PONOVNO ODLETELA. KO PRIDE TRETJIČ, BO SLO NAJBRŽ ZARES . .. si enega ali dva otroka, seveda svoja, in tako je mati otrok še sama otrok. Pri nas je z zakonom določeno, koliko let morata imeti dekle in fant, da lahko skleneta zakon, za Cigane pa ta zakon ne velja, ker jih pač nihče ne primora, da bi se ravnali po njem. Tako se nenormalno večajo ciganske družine in obenem degenerirajo, s čimer nastaja še večji, lahko rečemo nacionalni problem. Sedanja lokacija Ciganov je v okolišu strelišča v Brš-linu. Jih je cele kupe družin. To naselje je blizu garnizije JLA in nihče ne pomisli, da je našim mladim vojakom, ki še nimajo življenjskih izkušenj, omogočen vsakodnevni stik s Cigani in Cigankami. Pomagajmo občinski skupščini, da bodo tudi Cigani postali koristni državljani! Mislim, da je treba nekaj ukreniti in Ciganom pomagati, da bi vskladilj svoje življenje z življenjem drugih naših državljanov. Ciganom lahko pomaga le občinska skupščina v povezavi z vso našo skupnostjo. Najprej bi bilo treba registrirati vse ciganske družine, jim strogo določiti nastanitev in prepovedati spremembo lokacije. To bi dosegli s tem, da bi vsaki ciganski družini dodelili kos zemljišča kot njeno last. Občinska skupščina bi morala izdati posebne predpise, ki bi primorali Cigane, da opustijo svoj dosedanji način življenja in da se postopoma privadijo življenju civiliziranih ljudi. Vsi obsojamo rasno diskriminacijo v Ameriki in Afriki, le neradi pa se družimo s Cigani ali pa sploh ne. Mo. ramo pošteno', priznati, da Cigane neradi jemljemo na delo v podjetja, da o učenju v obrti in podobnem' sploh ne govorimo. Naša dolžnost je, da jim pomagamo, da naredimo iz njih državljane, ki bodo skupnosti v korist, ne pa v škodo, kot sedaj. Ne smemo misliti, da je vprašanje Ciganov že rešeno, če je kateri zaposlen na raznih sezonskih delih in podobno. Treba je ugotoviti, kako živijo in kje dobijo sredstva za preživljanje. Kmetje se pritožujejo, da jim Cigani kradejo po njivah, kar je ne- -dvomno res. Prosjačijo po hišah, pobirajo in jedo crknjeno živino, crknjene mačke in pse. Z našo ustavo je beračenje prepovedano, toda kje je kaka hiša, da Ciganke ne pridejo prosjačit?! Samo zgražanje ni dovolj! Cigane lahko obsojamo po mili volji, se zgražamo nad njihovimi početji, toda zato bodo še zmeraj ostali Cigani po starem, če jim ne bomo pomagali in jih počasi navadili, čeprav tudi s silo, na družbeni red. RekeT sem, da .se ciganske družine relativno hitreje množijo kot drugi naši državljani. In če bodo delali in živeli kot doslej, bo njihovo vprašanje čedalje težje. Laže rešujemo vprašanje 20 ciganskih družin, kot kasneje, ko .jih bo na primer 50 ali več. Sodim, da se morajo pristojni občinski organi resno lotiti vprašanja Ciganov in da ga tudi začno resno reševati. In če ga bodo rešili, bodo naredili uslugo tako Ciganom kot nam in rodu, ki pride za nami. Pomagajmo Ciganom, dvig-nimo jih na raYen ostalih naših državljanov. To bo naši družbi in vsej skupnosti samo v korist. NIKOLA OULUM. major JLA [KAKO REŠUJE OBČINSKA SKUPŠČINA NOVQ MESTO CIGANSKO VPRAŠANJE Za vselitev so potrebni vsaj primerni prostori PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Naš tednik je v zadnjih letih, zlasti pa letos, zares objavil več sestavkov o različnih problemih v zvezi s ciganskim vprašanjem. Sproti smo spremljali napore občinskih skupščin (zlasti v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem), ki morajo reševati in rešiti nelahko vprašanje Ciganov na Dolenjskem. Prejšnji teden smo objavili daljše poročilo s seje Komisije za ciganska vprašanja pri svetu za notranje zadeve občinske skupščine v Novem mestu, ki je skupaj s predstavniki zainteresiranih in odgovornih ustanov ■M. novembra razpravljala o ciganskih vprašanjih in opozorila javnost, kako pereč je ta problem. Ponovno smo tudi pisali po razgovorih z odgovornimi predstavniki dolenjskih občinskih skupščin, da je za rešitev tega vprašanja potreben tudi ustrezen delež republike. — Marsikaj od tega, kar predlaga v svojem gornjem pismu tov. Nikola Čulum, je občinska skupščina v Novem mestu že načela oz. še urejuje. Njegov prispevek je eden izmed tehtnih člankov, kako rešiti cigansko vprašanje na našem področju, zato ga tudi objavljamo z željo, da bi vsa javnost pomagala svojim občinskim skupščinam s predlogi za ureditev ciganskega vprašanja. trebuje in česa bo najbolj vesel. Ce pa bo pod novoletno jelko poleg terital srajce stala še steklenica butelčnega vina, bo veselje tem večje. Ona bo vesela Dva para nogavic in morda še 'kolenska voda je že kar preobičajno darilo, zato ni čudno, če se njej povesi nos. Tudi ni pametno kupovati krem in drugih kozmetičnih sredstev, če se na te stvari ne spoznate, ker vsaka krema, četudi silno draga, morda ni primerna Vaši izvoljenki! Kant lahko dekletu kupi vazo, kipec Mi pepelnik (lepo izbiro imajo pri »Okrasu« in pri »Opremi«), jedilni pribor ali servis, usnjeni album za fotografije, spominček iz Krope ali okras Založbe »Borec«. Vse to boste v novomeških prodajalnah lahko nakupili. In kaj bo mož kupil ženi? Navadno "»amo pri darilih odrinejo. Ker so decembra trinajste plače, se odločijo v družini za večji nakup-hladilniku ali televizorja, nat() pa se mož »aha pri »naiieih: »Televizor sem ji kupil!« Njej a,l sebi? Vsaka žena se razveseli pridobitve v stanovanju, vendar sta hladilnik kot televizor namenjena vsem * 1 •» n o m družine, zato m- pozabite skromnega darila, ki bo res samo za mamo! Poleg hladilnika torej še knjigo, kombinežo, toplo pižamo ali ruto! Nn dedka in babico ne smemo pozabiti! Ni res. da so stare mame navdušene samo na rute in tudi dedki ne samo za tople spodnje hlače, posebno še, če že vnaprej vedo, da bodo ob letu spet dobili to, kakor že tolikokrat prej. Časi so se spremenili in tudi starejši ljudje imajo radi kaj lepega v stanovanju: nove kozarce, krožnike, jedilni pribor. Praktično in ceneno darilo je n. pr. ter-mos steklenica, v kateri lahko dedek topel čaj nese tudi na njivo, da ne bo tako kaši jal. Pri »Manufakturi« imajo še vedno naprodaj moške nylon plašče po znižani ceni 7.500 din. Mislite, da bi bil tak plašč odveč staremu alti, kadar gre v mesto po opravkih? In kaj naj kupimo babici v mestu? Volno, da si bo iz nje spletla toplo zimsko jopo, pa še čas ji bo pri pletenju hitreje minil. Stari mami z nizko pokojnino pa le kupite dohro knjigo, saj si je drugače ne hi mogla prlvošei-ti. Prav gotovo pa starejši ženi kipec ali krožnik za nu steno ne pomenita drugega' kot breme pri brisanju prahu. Saj je toliko stvari, ki bi jih bila bolj potrebna in vesela! Zavitek napolitank, čokolada ali kilogram pomaranč pa starejšim ljudem pomeni vsaj toliko kot otrokom. Okraskov za novoletno jelko je dovolj je menda letos dovolj po vseh trgovinah, vsaj tako zatrjujejo. Prejšnja leta je namreč pred 1. januarjem zmanjkalo vseh lepih stvari za okrasitev jelke, zato so se trgovci že lani, letos pa še bolj založili s tem blagom deloma r.a domačem tržišču, še več pa so nabavili iz uvoza. 9 Potrošniki so Se iz prakse zadnjih 0 let vajeni, da zadnje dni pred mi-Q vim letom v trgovinah ne dobe dru- # gega kot blago, ki ga vse leto niso 9 mogli prodati. Zato je bolj tudi letos 0 čimprej nakupiti, dokler je blaga še # dovolj n.i zalogi in dokler še ni pre-£ velikega navala, ki onemogoča nor-£ malen in preudaren nakup. Ra. »Kdaj se bomo lahko preselili? Saj veste, zima, žena, otroci... Slabo smo oblečeni.« Odkar so bili sestanki s Cigani, taka vprašanja v pisarnah občinske skupščine niso redka. Nasprotno, vsak dan jih je več, ker želijo Cigani hitro rešitev. V Žabjeku so Cigani iz svojih vrst izvolili komisijo, ki bo sodelovala pri reševanju vprašanj in izvrševanju sklepov, sprejetih na nedavnem posvetovanju o ciganskem vprašanju v Novem mestu. V komisiji so: Drago, Jože, Janez in Tatjana Brajdič. — 7 otrok so že poslali v šolo: 5 iz Zabjeka, 2 z Otočca. Občinska skupščina jim je priskrbela oblačila, obutev in šolske potrebščine. Več otrok se bo v šolo vključilo kasneje. Za šolanje svojih otrok so zainteresirani zlasti zaposleni. Vsi pa želijo najprej primernejši dom. Referat za socialno varstvo je že predložil vlogo oddelku za gospodarstvo za dodelitev treh bv rak na Otočcu, ki jih ima občinska skupščina v varstvu. Odločitev bo padla te dni. 12 neuporabnih železniških potniških vagonov, primernih za ureditev v skromni dom, bo proti minimalni odškodnini pripravilo ŽTP Novo me* i sto. Gradbeni les za morebitna popravila barak in vagonov ! bo prispevalo gozdno gospodarstvo, vse prevoze pa'Ver-I jetno opravilo SGP Pionir. Preden ne bodo zagotovljena i prebivališča, Ciganov ne bodo preseljevali. Hitra priprava j primernega bivališča za Cigane je pogoj za reševanje i problematike v takem smislu, kakor je nedavno nakazalo že omenjeno posvetovanje. Pohiteti je treba tudi zavoljo otrok, ki obiskujejo šolo, j in tistih odraslih moških in žensk, ki se želijo zaposliti. I Ena prvih nalog 4-članskc komisije, izvoljene v Žabjeku, i je popisati vse nezaposlene Cigane. Po pretepu iz objestnosti 29. septembra lani je v večernih urah y gostilni Papež na Hinjah nastal pTeifcep večjega obsega, končal pa se je talko, da je Jože Hočevar obležal z-zlomljeno spodnjo čeljustjo in raztrganino na licu. Tedaj so v gostilni pili domači fantje in so bili že prav dobro razpoloženi za preizkušanje svojih moči, ko je prišel v lokal še A. B. iz Kočevja in domače fanite v pogovoru imenoval »mulce«. Skupina fantov S. R., M. L., in J. H, se je takoj zakadila vanj in ga začela obdelavami s pestmi. Napadenemu A. B. je prišel na pomoč njegov brat in kmalu se je vsa sku-pkva med pretepom spehala na prosto, kjer so se topli dalje. Mlatili so vsi vprelk, talko da je bežiko ugotoviti, kdo je koga. V nekem trenutku, ko se je pretep že skoro končal, pa je A. G. iz Žalca, sicer pa domačin, stopil k Hočevarju in ga s trdim predmetom udaril v brado. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je imel kaj težko nalogo^ ko je na obravnavi v novembru ugotavljal krivdo posameznikov. A. G., ki je Hočevarja hudo telesno poškodoval, dejanja namreč ni hotel priznati in je *adO, da je bil' ves čas med pretepom v gostilni, dokazi b nje. govi krivdi pa so prihajam na dan. Ostali obtožencu so priznali soudeležbo v pretepu, izgovarjali pa so se, da je njihov pretep že minil, if» je A. G. udaril Hočevarja. Vsi obtoženi so bili obsojeni, in sicer: A. G. te Žalca na 5 mesecev zapora. S. H. iz Kočenja, M. L. is Lopate, J. B, iz Velenja in A. B. is Kočevja pa na 3 mesece aw-pora. Vsem je bila kazen ia-rečena pogojno za dobo dveh let. Razen tega pa morajo obtoženci plačati po 2.000 din povprecnine. Jožeta Hočevarja, ki zahteva za poškodbo 50.000 din, je sodišče napoti, lo na zasebno pravdo. Zrušil mopedista -in pobegnil z avtom! Na cesti III. reda Šentjernej—Kostanjevica je 6. decembra, ob 17. uri voznik »Topolina« NM 21-16 Ferdo Grebene pri Grobljah podrl mopedista Stanislava Globav-sa, 35, delavca v šentjernej-skem podjetju »Podgorje«. Globavs je hudim poškodbam takoj podlegel. Grebene je po nesreči pobegnil in so ga prijeli šele ob 22. uri. Pri zaslišanju je voznik Grebene, 57, iz vasi Roje pri Šentjerneju povedal naslednje: »Ko sem prišel do Prekope in še nekoliko dalje proti Šentjerneju, mi je prišel naproti neki osebni avto, ki kljub mojemu pozivu ni hotel zasenčiti luči. Zaslepljen sem vozil naprej in imel vtis, da sta na cesti dva človeka z živino. Čutil sem, da sem s sprednjim desnim blatnikom zadel nekaj mehkega. Mislil sem da sem zadel živino. Vožnjo sem nadaljeval, po kakšnih 50 metrih pa sem ustavil, odprl okno in pogledal nazaj. Ker nisem nič videl in slišal, sem odpeljal proti Rojam. Nič ne vem, kaj se je zgodilo na cesti, tudi tega ne, da bi zadel človeka. Zdaj, ko sem zvedel, kako je, nič ne tajim- Vozil sem s hitrostjo 60 km na uro.« Janez Blatnik, kateremu je Stanislav Globavs pomagal gnati par jucev, je izjavil: »Nekaj metrov pred krajem nesreče nama je prišel nasproti neki osebni Fiat. Takrat je bil Globavs 5 ali 6 metrov za menoj. Moped je rinil poleg sebe. Nenadoma je zadaj nekaj zaropotalo, Globavsa pa je kar po zraku vrglo do mene. Tudi mene je zagrabilo.« Nesrečo je videl tudi Anton Gunde, ki je v razdalji nekaj drogov šel za Blatni-kom in Globavsom. \ Kupčkali so za ukraden denar Mladoletni N. N. je letos junija smuknil na Cresnjovcu 25.000 din in nekaj dni zatem s tem denarjem začel v gozdu kupčkati z Jozetom, Antonom in Pavlom Hudorovcero iz Coklovce pri Semiču. Igrali sto od jutra do večera bi mladoletnik je pri igri vedno bolj izgubljal. Ker so visi trije pajdaši pri igri dobro poznali N. N. in so vedeli, da je mladoleten,-da ni zaposlen in da bankovci po 1.000 in 5.000 dinarjev, ki jih je vlekel iz žepa, niso mogli biti pridobljeni na pošten način, so s tem storili kaznivo dejanje. Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo na i mesece zapora in plačilo 5.000 din denarne kazni vse tri Cigane: Jožeta, Antona in Pavla ff» dorovca. POSEBNI ŠOLI BIJE PLAT ZVONA 24. novembra je sanitarna inšpekcija obiskala Posebno šolo v Šmihelu, kjer se šola 105 umsko in deloma telesno prizadetih otrok, ter spet ugotovila: da so prostori premajhni za tolikšno število otrok, da je leseni hodnik popolnoma dotrajal in je nevaren, da internat v sklopu šole ne ustreza predpisom, ker je za 35 gojencev občutno premajhen. Spita namreč tudi po dva na eni postelji, ki stoje ena tik druge in nekatere mnogo preblizu peči. V kopalnici je samo ena kad, v neogrevanih umivalnicah samo hladna voda, nimajo igrišča, ne delavnice in ne telovadnice- Skratka, kup pomanjkljivosti! 1955. leta, ko je bila šola ustanovljena, je bilo v njej 11 otrok, od takrat pa se število učencev vedno veča in vedno več je prošenj staršev: »Vzemite otroka, doma mu ne moremo pomagati!« Kljub temu, da vodstvo šole odkloni vsakega, ki res ni nujno potreben tika in vzgoje v posebni šoli, se je letos nabralo 105 učencev in 35 gojencev internata iz drugih krajev in tudi občin. Čeravno staršem dopovedujejo, da šola nima pogojev za tolikšno število otrok, je težko odkloniti obupani materi sprejem otroka, ki bi v domačem okolju ne mogel napredovati in bi brez strokovne pomoči ostal nesposoben za življenje in delo, v breme staršem in družbi do konca svojih dni. Večina otrok v posebni šoli se ne zna ob prihodu niti obleči, ne umiti, ne obrisati nosu; mnogi nekontrolirano puščajo vodo in blato, ne znajo jesti, ne znajo se vesti, nerazumljivo govore, vsak pa ima poleg tega še svoje posebne navade. Koliko naporov in dela morajo vložiti strokovnjaki, dokler jih najprej vsega navadijo! Seveda ne čez noč! Delo je dolgotrajno, sila naporno in včasih zasledijo prve uspehe šele čez nekaj mesecev. « Posebna šola je sicer popolna osemletka, vendar s posebnim učnim programom, prilagojenim umski stopnji otrok, motenih v duševnem razvoju. Učne metode in učila so povsem drugačna kot v medni osemletki, zaito je pri teoretičnem, pouku dosežen že velik napredek, če se v osmih letih tj otroci nauče pnsati in brati, računati ter si pridobe nekaj najosnovnejšega znanja iz drugih predmetov. Za nadaljnji uk niso sposobni, zato je namen šole predvsem usposobiti jih za življenje in jih uriti -v ročnih spretnostih, kjer obstaja zanje edina možnost uveljavljanja v življenju. Slednje pa je novomeški posebni šoli bistveno manjše, ker šola nima delavnice za tehnični pouk in pouk ročnih spretnosti in ne telovadnice, kjer bi lahko otroci s posebnimi vajami popravljali telesne okvare in krepili duha'. Že tri leta vse po starem... 2e pred tremi leti je problem prostorov v posebni šali tebi! z vso stojo težo v javnost. O tem je razpravljalo že več pristojnih organov, novomeška občinska skupščina pa tudi v skuipščćni SRS je že tekla beseda o teh stvareh, šolo si je ogledalo več komisij, ki so sestavile zapisnike, predlagale to in ono, vse pa so poudarjale, da je treba zgraditi čeravno cenene, vendar nove prostore. Ravnateljica šole Slavka Keglovič pravi o tem takole: »Republika je pripravljena iz svojih virov eno tretjino sredstev za novogradnjo pokloniti, drugo tretjino zagotoviti v obliki posojila, tretjo tretjino pa bi morali zbrati doma. Pri zadnji tretjini pa se je zataknilo! Komisija za odobritev lokacitje za novogradnjo je po ogledu julija letos šele 23. oktobra poslala zapisnik, v katerem zahteva, naj pripravimo program svojih potreb z obrazložitvijo — tega pa smo že davno prej poslali na občino. Prav, da premišljeno in perspektivno gradimo, vendar so v izjemnih primerih potrebni tudi drugačni ukrepi, da bi se ne delala še večja škoda. Tu pa ne gre toliko za materialno škodo, temveč za žive ljudi — za otroke, ki jih je narava prikraj- šala za umsko ln telesno zdravje. Ce taki otroci ne bodo deležni pomoči posebne šole v pravem času, bo zanje prekasno. Za vedno bodo zamudili vlak v življenje!« »Kaj pravite na to, tovariš, tovarišica? O EMA MTJSER, ravnateljica Medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo: »Posebno šolstvo je v vsej Sloveniji zelo nerazvito in predstavlja republiški, ne samo novomeški problem. Vem pa, da je bilo na eni izmed občinskih sej sklenjeno, da bomo vsaj delno rešili pro-btam posebne šole v šinfiihe-lu še pred začetkom letošnjega šolskega leta. Medtem je šola dobila dva prostora od internata, da bi se do novogradnje razmere vsaj malo ublažile. Gradnja nove stavbe za posebno šolo pa je vsekakor zelo potrebna in bi ne smeli z njo zavlačevati.« # MIHA GOSTIŠA, samotar-ni inšpektor: »Ce hoče šola uspešno delati, mora dobiti še nekaj dodatnih prostorov, predvsem pa igrišče, delavnico, telovadnico in spalnice za internat. V tej stavbi bi bili tudi dodatni prostori še vedno deloma neprimerni, zato se mi zdi najpametneje postopoma zgraditi novo šolo na primernem prostoru. Blizu mesta, pa vendarle v naravi. Kdaj? Čimprej, tem bolje, ker je stanje v šmihelski posebni šoli res nemogoče!« O MILICA SALI, republiška ljudska poslanka: »Problem pcsebne šole je širšega značaja, ker so v njej tudi otroci iz drugih občin. Sredstva, ki so potrebna za gradnjo nove šole, pa bi morali zbrati. Posebno šolstvo je sestavni del osnovnošolskega šolstva, zato naj bi tudi sklad za financiranje šolstva prispeval k rešitvi tega vprašanja, o katerem smo že razpravljali na več posvetovanjih v Novem mestu, na občinski skupščini in tudi v republiški skupščini. Sredstva bi se izplačalo vložiti takoj, da bi s tem omogočili prizadetim otrokom poklic, sicer bodo odrasli, a bodo pridobitno povsem nesposobni. Za te namene pa je vedno premalo sredstev ali pa jih tudi ne znamo najti. Na primer: v gradivu za zadnjo občinsko sejo, ki pa je potem drugače potekala, sem zasledila, da je 5 milijonov din iz sklada za otroško varstvo namenjenih kot posojilo za nakup Rapasove hiše za potrebe novomeškega muzeja. Nisem proti napredku kulturnih ustanov, tudi ne proti nakupu te stavbe, ker pa smo na Dolenjskem in v Beli krajini tako revni z varstvenimi ustanovami za otroke kot za ostarele ljudi, sem proti temu, da gredo sredstva iz sklada za otroško varstvo v druge namene, četudi samo kot pos.ojHo! Sploh ne vem, kako je mogoče, da se lahko 5 milijonov iz namenskega sklada prenese drugam, ne da bi o tem prej razpravljal svet za socialno varstvo in varstvo družine!« 0 JOŽE SUHADOLNIK, načelnik za družbene službe pri občinski skupščini Novo mesto: »Da bd Ma republika pripravljena pokloniti tretjino sredstev za gradnjo posebne šole, ne bo držalo. Bili so pri nas tovariši iz republike, s katerimi smo se pogovarjali o tej šoli in gradnji. Predlagali so, naj bi dve tretjini sredstev zbrali doma, eno tretjino pa bi lahko dobili pri njih. Na to pa nismo mogli pristati, ker dve tretjini sredstev ne bi mogli zagotoviti. Ni denarja! Prosili smo, naj nam dajo posojilo v celoti. Težave pa so v tem, ker šolstvo ne dobiva kreditov preko banke in v tem pogledu ni enakopravno z delovnimi organizacijami na gospodarskem področju. Res pa je, da je problem posebne šole pereč. Mi smo vsi zato, da bi se gradilo novo stavbo, vendar za zdaj ne vidim druge rešitve, kot da se občini omogoči najetje posojila iz kakršnih koli virov dn da se s tarna sredstvi prične graditi. Z red-dnimi sredstvi sklada za šolstvo bomo lahko normalizirali le sedanje težke razmere na šolah in so namenjena osnovni dejavnosti šol. Na novogradnje iz teh sredstev pa po vsej verjetnosti ne moremo misliti.« ria bager Jelen zadet na Cerovcu Rado se zgodii zlasti jeseni, da se iz roških gozdov piri-tepejo v topliško dloilino tudi medvedje in jeleni- Tako se je v četrtek, 3. decembra, pokazal lep štiri do pe' le* star jelen na malem gričku Cerovcu nad Dolenjskimi Toplicami. Tam se je mudil glOGdiU uslužbenec tov. Vla-šič, kd je, jelena uplenil. Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listoml Hvaležni vam bodo za pozornosti Slavka Keglovič: »Razmere na Posebni šoli so postale zares nevzdržne!« V nižjih razredih spoznavajo defektni otroci gozd, živali in rastline s pomočjo posebnih učnih pripomočkov Koliko časa in truda je potrebno, prej ko se otroci, moteni v duševnem razvoju, nauče postaviti nogo ob stran in nato zavezati čevelj! Kdor jih vzgaja, mora imeti neskončno potrpljenje in izredno srčno dobroto, da vztraja pri takem več kot napornem vzgojnem delu... Testamenti Ob veliki cesarski cesti, ki teče iz Ljubljane proti Celju, stoji v majhni vasi že blizu kranjsko-štajerske meje velika dvonadstropna hiša, v katero se menda oko vsakega potovalca, ki prihaja mimo, ozira z ne-kakdm začudenjem, češ. kaj hoče ta obširna stavba v samotni, divji dolini? Dandanes poslopje tudi v resnici nima nobenega pomena na tem mestu. Ves promet se je preselil na železno cesto v savski dolini in ko bi vsako leto proti jeseni ne prihajalo po stari cesti nekoliko vojaških čet, ki menjavajo svoje gar-nizije, bi ljudje 'ne vedeli, čemu je cesta ostala še državna. Domače industrije ali razširjenih obrtov, ki bi potrebovali večjih prometn'h sredstev, tukaj ni in visoko gorovje, ki spremlja cesto ob obeh straneh, priča s svojim sivim skalmtlm pobočjem, da je zadnji važni del premoženja prebivalcev te doline, gozd in les, že romal iz nje. Pol streljaja od ceste teče v eni vrsti z njo majhen potok, ob suši neznaten in komaj tolik, da premice tu in tam na primernem mestu eno ali dve mlinski kolesi, ob deževju pa silen hudournik, ki pustoši vso dolino, z gorovja in z nižjih brd pa splavlja zadnje ostanke rodovite zemlje. S prometom in z lesom je izginilo tudi blagostanje prebivalstva ob cesti; koder se stavi nova hiša, vedno je le borna koča, in malo je boljših izjem med njimi; -stare stavbe pa so ali bodo v malo letih le razvaline, tožne priče vedno veljavnega zakona, da se mora mali klanjati velikašu, da rnald lokalni ali 7isp,ini interes izginja pred velikim, splošnim interesom. Ono poslopje, o katerem smo zgoraj spregovorili, Je taka priča. V dve nadstropji je zidano in z opeko krito. A dnnes na slemenu nI več robnikov, pod kapom Je odpadel ves omet in široke vlažne lise, ki se fcaflelo na čelu Jn h&đ ob"ft'. pričajo jasno, da sedanjemu gospodarju nI moči ali m več za to, primemo vzdrževati poslopje.^V drugem nadstropju so okna večinoma pobita in leseni okviri so trohli; tam gori očitno nihče ne stanuje; v prvem pa je videti nekoliko novih popravil, toda vse le tako surovo, slabo tesano ali na debelo ometano, da mora vsakdo soditi, da se Je zgodilo to, ker je bila skrajna sila in potreba in da se je žrtvovalo le, kar najmanj je bilo moči. Na dvorišču pred hišo stojita dve lipi, v sredi med njima pa kamnita miza, nagnjena na stran, tako da ni moči kozarca postaviti nanjo, da ne bi zdrknil na tla. Lipi sta stari in ravni in, ko bi ne bili tako neusmiljeno, obsekani, da sta slični cvetno-nedeljski-ma butarama, delali bi krasno senco. Pa saj ni nikogar, da bi se senčil pod njima. Celo trudni popotnik, ki pride mimo, krene dalje; kraj je prepust in presamoten in celo gosta, temnozelena trava, krljoča široko, do ceste segajoče idvorišče, in ki raste rada na starem tlaku, katerega je ugladila in potem zapustila človeška noga, privabiti ne more nikogar, da bi zleknil na nji trudne ude. Tako Je dandanes! Pred štiridesetimi leti pa je bilo drugače. Stransko gorovje po vsej dolini jo bilo temno zaraščeno s smreko in borovjem, potok Radomlja Jo enakomer-ne'o t»kal po globoki strugi, ki mu ni dala duška ven na zeleno trato, po veliki cesti pa se je culo dan na dan, uro za uro ropotanje težkih tovornih voz, kričanje voznikov in vesel glas roga, katerega rdeče opravljeni postiljon ni dal od ust, češ: »Pošta je prva, ogni se s tira!« Pa tudi poslopje, o katerem smo gori pripovedovali, in lipi pred njim, dvorišče in vse krog, vse je kazalo drugo lice. Tedaj je bila tu velika krčma, kjer so zlasti tržaški vozniki radi nočevali. Hiša sama je bila v najboljšem stanju, na desni in levi širnega dvorišča so se raztezali prostorni hlevi, spodaj ob cesti pa lepo ograjen vrt; pod košatima lipama pred hišo krog kamnite mize pa so sedali ob vročih, poletnih dnevih vozniki, potniki in trgovci ter se krep-čali pri dobri kapljici, ki Jo je točil bogati, vsem voznikom od Trsta do Dunaja najbolj poznani in od vseh 6!slanl krčmar Topolščak. Vedeli so, da Je tam vse dobro spravljeno, ljudje in živina, in da tudi končni račun ni prehud. Gospodar sam Je imel okoli petdeset let, bil je šlrokopleč, srednje, skoraj bolj majhne postave, okroglega, rdečeličnega obraza, vedno do čistega obrit, opravljen na pol kmetsko, ln v vsem svojem ravnanju gibčen in uren kakor mladenič dvajsetih let. Miklavž Topolščak ali »gospod Topolščak«, kakor so ga nazivali vsi tujci in tudi gospoda iz bližnjih uradov, daslravno so ga domači kmetje, ki so ga poznali od mladih nog, vedno le tikali, bil Je vdovec. V mladih letih Je bil prehodil nekoliko sveta, priučil se nemščini in la&činl za silo, po očetovi smrti prevzel domače posestvo, oženil se ln po svoji pridnosti in sreči kmalu postal eden najimovitejšlh posestnikov okraja svojega. Od otrok ostal mu Je edini sin, drugi trije so bili pomrli in pred malo leti 6e žena. Odslej mu Je pomagala sestra, tudi že priletna, pri gospodin Is'vm. «dn Andrej pa Je obiskoval že višje solo v Ljubljani. MED KOLEDARJEM IN VODNIKOM Ob izidu Prešernovih knjig V teh dnevih pred novim letom razpošilja tudi Prešernova dužba svojim številnim članom in naročnikom svoj knjižni dar za leto 1965. Letošnja knjižna zbirka Pešernove družbe obsega sedem knjig: dve povesti, potopisno reportažo, eno poljudnoznan-svetno delo (glasba), dva paktična priročnika in koledar za 1965. LEPOSLOVJE predstavljata povest Antona Ingoliča Enajsterica živih in Zolajev roman ' Thirese Raquin (Tereza Raken). Mladinska povest priznanega domačega pisatelja bo razveselila številne bralce, in ne samo mlajše. To je napeta »nogometna« zgodba iz okupirane Srbije, ko nogometno moštvo »Mladosti« igra z nemško enaj-sterico za življenje. Strahote okupacije, nečlovečnost nacističnih zavojevalcev, vera ljudstva v svobodo in življenje — to je okvir »Enajsterice živih«. Ingoliču je treba priznati, da je s to povestjo tudi precej »pomladil« svojo pripovedno tehniko ter ustvaril žive osebe in pol-nokrvno dogajanje. Zgodbo strasti in zločinov bi lahko poimenovali klasični roman francoskega pisatelja Zolaja, s katerim je osvetlil dobršen del življenja v pariškem predmestju pred sto leti in to v likih nagonske in vročekrvne kramaričine hčerke Tereze, njenega ljubimca ta nesrečne matere. Roman kaže vse odlike Zola-jevega opisovanja temperamentov in analiziranja človeških čustev. Slavni češki reporter med obema vojnama Egon Ervvin Kisch je zadnja leta življenja preživel v Mehiki in napisal o tej deželi imenitno knjigo Odkritja v Mehiki. To so res odkritja te daljne dežele, opisana s temeljitim poznavanjem mehiške bližnje in daljnje preteklosti, njenih socialnih in duhovnih problemih, svojevrstna podoba družbenih,- kulturnih, folklornih in krajevnih posebnosti in zanimivosti, o-risana z resnično mojstrskim peresom, škoda, da so izpadle obljubljene ilustracije in zemljevid Mehike. Knjiga, s katero je letos , Prešernova družba nama-ra ustregla prav vsem, je Pogled v glasbeno umetnost našega strokovnjaka Cirila Cvetka, saj smo te-koreč venomer pod vplivom glasbe (radio, televizija, plošče, magnetofoni itd.) V tem tehtnem, s fotografijami in risbami o-premljenem priročniku je avtor v sedmih poglavjih nanizal stvari, ki bi jih moral pravzaprav vedeti vsak in najbrž tudi vsakega zanimajo: I. Glasbene oblike, II. Glasbena izrazna sredstva, III. Programska in absolutna glasba, IV. Vedra glasba, V. Sodobne glasbene smeri. VI. Razvoj slovenske glasbe, VII. Vzgojna vrednost glasbe. Nemara zasluži posebno pozornost prav četrto poglavje (Vedra glasba), ki opisuje jazz, šlager-stvo in popevkarstvo. Prav glede glasbenovedrega »pa-šaluka« je avtor ustrezno ocenil vso stvar in postavil marsikaj na svoje prvo mesto. Turistični vodnik Slovenija je dragoceno dopolnilo knjigi Slovenija in njeni kraji, ki je pri Prešernovi izšla lani. Sestavil jo je isti avtor — Franc Planina — in obsega na 180 straneh po abecednem redu vse pomembne turistične kraje na Slovenskem z vsemi ustreznimi podatki, ki so običajni za take priročnike. S posluhom in zanesljivo sestavljen vodnik ima mimo risanih ilustracij v tekstu priložen tudi velik zemljevid Slovenije. To knjigo je Prešernova družba izdala v sodelovanju s Turističnim društvom Slovenije. Danes, ko se mesta pa tudi pomembnejši kraji hitro razvijajo v velika zazidana naselja, postaja čedalje važnejše tudi vprašanje zelenja, ne samo po svoji estetsko-rekreacijski plati, temveč tudi kot pomenljiv zdravstveni faktor, saj je prav drevje tisto, kar čisti zrak, in kako je je to čiščenje za velika naselja izredne važnosti, ni treba poudarjati. V tem je tudi namen in smisel knjige Zelenje v našem okolju, ki jo sestavil inž. Dušan Ogrin. Prav veliko povpraševanje po knjigi, ki naj bi zajela raznotera področja vrtnarskega lju-biteljstva, je narekovalo to izdajo. Načrti za vrt, vrtnarske pfrvine, zelenje med bloki, vrtno rastlinje, grob v zelenju, vrt v očesu fotografske kamere itd. — o vsem tem govori strokovnjak v svojih- poglavjih. Razen risb in načrtov ima knjiga tudi 16 strani večbarvnih fotografij zelenja in cvetja. Presenečenje (čeprav ne za vsakega prijetno) za naročnike bo Koledar Prešernove družbe za 1965. Po obliki je enak ostalim knjigam — 17,50 krat 11,50 — in je torej izgubil svoj klasični koledarski format. Mimo formata pa tudi vsebinski del, kakor smo ga bili navajeni. Moderno zunanjo opremo in ilustracije je prispeval Jože Ciuha. Tisk je dvobarvni, pri me- secih so prostori za razne beležke ta vsakovrstni nasveti ter zgodovinske zanimivosti. Vmes reklame. Nemara je bilo res tre^a koledar modernizirati ta prilagoditi po obliki ostalim knjigam. Mislim pa, da so prirejevalci posegli nekolikanj predaleč, kajti koledar ni več tisto, kar je bil, in kar naj bi bil: nekakšna vseljudska čitanka, v najlepšem pomenu te besede. Kmečkemu človeku, zlasti starejšemu, je tak koledar pravzaprav »branje za celo leto«. V sedanjem koledarju bo tega branja zanj premalo, razen tega ga bo spričo majhnega tiska tudi težko bral. Pa tudi za zahtevnejše bralce bo koledar nemara premalo, ker je preveč podoben številnim takim priročnikom. _g_ Miroslav Kugler: KOSTANJEVICA (1964) Dobra knjiga najboljši prijatelj V novomeški občini nameravajo dvigniti število članov Prešernove druibe na 4000, za kar obstoje dobrt pcgoji V drugi polovici decembra bodo dotiskane knjige Prešernove družbe za leto 1965. Trenutno je v novomeški občini število naročnikov nekajkrat manjše kot bi lahko bilo. Knjige, ki jih izdaja vsako leto Prešernova družba, so namreč zelo poceni, saj je ekonomska cena zbirke kar dvakrat višja od zneska, ki ga plačajo naročnikki. Dobra knjiga je najzvestejši prijatelj, ki vzgaja, uči, širi obzorje in ohranja stik z napredkom civilizacije in kulture, česar človek pri današnjem tempu razvoja ne zmore brez pomoči knjig. Ko bodo novomeški poverjeniki razdelili zbirko za leto 1965, se lahko že takoj naročite na zbirko za naslednje leto. Prešernov koledar 1966 bo vseboval dovolj prostora za vsakodnevne zapiske, vrsto praktičnih navodil s področja tehnike, motorizacije, kuharstva in podobnih vsakodnevnih bralčevih dejavnosti. Pravljice, romani, povesti in poljudnoznanstvena knjiga izpolnjujejo zbirko, ki ji družba doda še barvne reprodukcije najboljših del starih in mlajših slovenskih slikarjev. Vsak član bo dobil eno od teh slik po izbiri, druge pa lahko dokupi. Kdor ima sorodnike ali prijatelje v tujini, jim lahko pošlje knjige Prešernove družbe po pošti. Vseh šest knjig in 3 slike je z vračunano poštnino 2000 din. Zbirko za inozemstvo lahko naročite kar pri poverjenikih. Prešernova družba izdaja tudi zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga« in je s primerno poenostavitvijo tiskarniških in knjigoveških del zelo pocenila to izdajo. Mnenje, da ljudje cenijo samo lepo opremljene, trdo vezane knjige, ni obveljalo, saj so naklado »Ljudske knjige« zelo dvignili in izdali že 62 del. Priljubljen in upoštevan je tudi družbin magazin (mesečna ilustrirana revija) OBZORNIK, ki prinaša zanimive članke iz najrazličnejših področij. Večina člankov je bogato ilustrirana, gradivo pa resno in verodostojno. Člane Prešernove družbe zbirajo poverjeniki, ki sg v vsakem večjem kraju, v tovarnah, pri sindikalnih podružnicah, v ustanovah, šolah in podobno. Naročila za Prešernovo družbo prevzamejo tudi vse knjigarne. Naročnino — 1200 dinarjev za broširano in 2000 dinarjev za v polplatno vezano zbirko lahko plačate tudi v treh obrokih. Za inozemstvo je cena broširani izdaji zbirke 2000 dinarjev, vezani v polplatno pa 2850 dinarjev, vse s poštnino vred. Prešernova družba želi povečati število članstva v naši občini na 4000. Priredili bodo literarne večere, razgovore o knjigah in umetnosti, razstave in predavanja, poleg tega pa bodo organizirali potujoče knjigarne za prodajo knjig. Knjiga je še vedno najcenejše ta najučinkovitejše sredstvo za napredek in vzgojo ljudi. Mesta, ki ga želimo doseči med evropskimi narodi, ne bomo dosegli drugače kot s pospešeno izobrazbo! Od tega sta namreč odvisna tudi standard ta'delovna sposobnost. Vsaka dobra knjiga je korak bliže k temu cilju, zato naj nam ne bo žal sredstev, ki jih vlagamo v knjige! STEZICE - glasilo novomeških gimnazijcev Izšla je druga številka Stezic v letošnjem šolskem letu. Ta ciklostirani časopis novomeških gimnazijcev ima za sabo že trinajst let izhajanja in je tako glasilo z bogato tradicijo. V vseh trinajstih letih izhajanja so se Stezice borile s finančnimi težavami. Letos je opaziti, da jih tovrstne težave ne tarejo več, saj imajo glavo natisnjeno v tiskarni Knjigoti-ska. Tudi tisk, ki je Ahilova peta večine ciklostiranih glasil, je tokrat zelo dober. Opaziti je tudi, da je uredniški odbor končno našel svoj koncept. V vseh trinajstih letih izhajanja so Stezice nihale; enkrat so bile izrazito literarno glasilo, drugič informativno, . tretjič športno. Lanski odbor je na posvetovanju mladinskih glasil dobil dovolj upoštevanja vrednih smarrric, ki jim letošnji še naprej sledi. V drugi številki je gradivo razvrščeno po določenem zaporedju: na začetku so informacijski članki, njim sle- di Mladi literat, nato je šport in na koncu rubrika Berite med odmorom. Velja poudariti, da so najbolje napisani informacijski članki, šport je napisan v standardni obliki, medtem ko je rubrika Berite med odmorom napisana živahno in zanimivo. Morda je odveč članek Modna revija, ki vzbuja vtis, da je napisan le zato, da izpolni prostor in bi ga brez vsakega pomišljanja lahke izpustili. > Mladi literat zavzema, če odštejemo privlačno pisano potovanje v Italijo — ki je tu Va tam malo razvlečeno —, le šest strani. Brez dvoma od vseh literarnih del najbolj izstopata pesmi Re-quiem in Večerni preludij. Od proznih del je »Ko vzhaja sonce« vsekakor boljše od »Zakaj?«, že zato, ker je to zadnje zavito v pesimizem. Sploh je opaziti, da mlade avtorje vse prevečkrat zapeljeta pesimizem in brezizhod-nost, čeprav prav gotovo za to nimajo nobenega vzroka. Življenje mladine brez dvoma vsebuje toliko veselja, da res ne bi bilo potrebno pisati le sentimentalnih pesimističnih zgodb. To velja v isti meri za prozo in za poezijo. O drugem je bilo povedanega dovolj! Morda še to: Stezice so v svoj krog vključile veliko število bralcev, 500 izvodov naklade je pač veliko za tako glasilo. Ilustracije so res lepe, posebno ona na naslovni strani. V tej številki smo videli še eno zanimivost: Stezice objavljajo tudi prispevke iz drugih novomeških šol (konkretno: iz učiteljišča). To je prav, narobe pa bi bilo, da bi vse šole izdajate skupno glasilo, ki bi dobilo drugačno ime. Stezice imajo prebogato in predolgo tradicijo! Štirinajsto leto izhajanja je dovolj močan dokaz, da so potrebne in da dijaki — In ne samo dijaki — radi segajo po niih. SVEČENIKI ELEKTRONIKE NA ODRU V NOVEM MESTU. PRED MIKROFONOM BETI JURKOVIČ Koncert elektronk v novomeškem Domu JLA V petek, 4. decembra, ob 8. uri zvečer so Novomeščani čo zadnjega kotička napolnili dvorano v domu JLA, saj so jim zveneča imena nastopajočih pevcev zagotavljala prijetno glasbeno razvedrilo. Nastopali so neti Juricovič, Marko Novosel, Elvira Voća in Dušan Dančuo s spremljavo seksteta Dražena Bojica. Uprava novomeškega i doma JLA si zelo prizadeva, da bi s kar najboljšimi interpreta-torji zadovoljila kulturne potrebe naše publike in je tudi to pot, računajoč na popularnost navedenih pevcev v aranžmaju z zagrebško Koncertno poslovalnico pripravila lepo presenečenje, saj smo za žive nastope najboljših jugoslovanskih pevcev v Novem mestu sicer prikrajšani. Na žalost pa so bili poslušalci skoraj ob ves glasbeni užitek. Sekstet Dražena Bojica namreč nastopa preleino v sestatvi električnih kitar in elektronskih orgeij. Danes ni nobeno odkritje (niti več krik moče v zabavni glasbi) odpreti ojačevalce tako, da je ljudem v dvorani dobesedno trgalo bobniče. Za Dražena Bojica so igrale elektronke, drugi člani orkestra so samo več ali manj pomagali po svojih povprečnih zmožnostih. Vse mile (glasne) prošnje iz dvorane niso nič zalegle, komaj v drugem delu programa so poslušalci med splošnim truščem tući kdaj pa kdaj lahko slišali pevca. Najboljši stik s publiko je vzpostavil Dušan Dantuo z vencKom dalmatinskih, Elvira in Beti sta peli kot sicer. Marko Novosel pa je to pot zatajil. Program je sestavila Koncertna poslovalnici in smo ji za vse »v Evropi trenutno najbolj popularne sxiaaoe« zelo nvatei.ni, vendar bi bilo še bolje, če bi bilo razmerje ugodnejše za domače uspehe zabavne glis-be, na čemer je tudi uprava Doma v dogovorih vztrajala, uruffič torej: več naravnih zvokov in več naših melodij! M. MOSKON MARKO NOVOSEL SE RAD SLIKA, SAJ JE S PRSTOM OPOZORIL REPORTERJA, KDAJ JE PRIPRAVLJEN ZA NAJLEPŠI"POSNETEK . .. Št. 49 (767) DOLENJSKI LIST II STOLETNICA, upihnite svečke! FRANCKA NOVAK: »Vsaka svečka je za deset let...« Svečk pa je prejšnji teden gorelo na njeni podarjeni torti kar deset... Živeli še najmanj sto let! Prav tako je rekla FRANCKA NOVAK iz Kamne gore 14,"' pri Trebnjem na svoj rojstni dan. »Koliko pa ste stari, mamca?« Naglušna ženica, ki je pri krušni peči prebirala drobno, v crne platnice vezano knjigo, se je nagnila prav do ušesa in poltiho rekla: »Sto let!« Stavil bi, da ni to res. Pa je. In bi stavo izgubil. V matični knjigi stoji, da se je Francka rodila 2. decembra leta 1864. Zibati so jo začeli v šmihelski fari pri Novem mestu, ki so ga takrat še imenovali Rudolfovo. Kot je bila tedanja navada, se je tudi Francka poročila mlada. Z ženinom je odšla v šaliovec pri Dobrniču. Na posestvo pač. Moža je kmalu pobralo, zato se je znova poročila. Pa tudi z drugim možem nista doživela skupne visoke starosti. Kmalu po njegovi smrti je šla Francka k svoji fičerki Jožefi, poročeni Tomše, v Kamno goro. To je bilo leta 1930. Tomše-tova je še edini živi otrok Novakove mame; imela jih Vedeževanje v službi znanosti »Branje z dlani« je morda 1« star predsodek in neumnost. Morda pa tudi ni — pravi ameriško ministrstvo za zdravstvo. Kako bi bilo sicer mogoče izdaiCi za to neum-nos1; vsoto 300 tisoč dolarjev? Toliko namreč znaša prvi proračun, ki ga je ministrstvo namenilo znanstvenemu raziskovanju človeške dlani. Ministrstvo je sklenilo, da bo enkrat za vselej ugctovilo, ali je vsaj zrno resnice v teorijah »palmolistov«, ki trde, da je moč po človekovi dlani mnogo bolje spoznati človeka, kot na .ptodlagi njegovega življenjepisa. Razumljivo je, da ministrstvo ne zanima tako imenovana »črta ljubezni«, ampak hoče ugotoviti, ali imajo črte na dlani ter prstni odtisi v resnioi karakteristične simptome, ki izražajo razna nervozna stanja in srčna obolenja. Na čelu skupine strokovnjakov, ki bo v poldrugem letu pregledala dlani več krat .100 Isoč oseb, je dr. Peter Grani, njegov glavni pomočnik pa je dr. Fred Rocher. Oba štejejo med najboljše ameriške diagnostike. V kolikor ne bo strokovna skupina v svojem poročilu izjavila, da sb bili dolarji vrženi v vodo, bo to. pomenilo, da bo moč že pri novorojenčkih ugotoviti živčne in organske motnje. Zanimivo je, da so v komisiji strokovnjakov, ki se bodo ukvarjali z raziskovanjem dlani, utdi pomembni strokovnjaki ministrstva za obrambo ter strokovnjaki zveznega raziskovalnega urada. Vojska namreč meni, da bi predhodno branje z dlani postavilo vsakega rekruta na pravo mesto, ne pa da sedijo »geniji za lupljenje krompir- ja« v atomski artilerjji ter obratno. Kar zadeva ameriško FBI, meni ta organizacija, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj. Kdo vc, morda bo napočil čas, ko bodo policijski agenti namesto legitimacije zahtevali od sumljivih oseb, naj jim pokažejo dlan ... je šest, najstarejši je padel v Karpatih, drugi so kasneje pomrli. Mladost je kakor priljubljena knjiga. Še več je, je tisti čas v življenju, ki ga vsi radi kličemo nazaj. Pa se ne vrne. Samo v spominih še. Kako topli so spomini na mladost! Franckina mladost je bila taka kot mladost njenih vrstnic, polna trdega dela in polna vere v življenje. Delo ie od mladih nog. Pasla je krave in ubogala starše. Njen oče je bil harmonikar. »Francka, le sem. se boš naučila plesat,« ji je večkrat rekel. »Ko sem bila mlada, sem rada plesala. Plesala sem največ na ohcetih.« Ko je Francka ob pristni in zdravi kmečki hrani »gor rasla«, še ni bilo asfaltnih cest, avtomobilov na cestah, vlakov na železniških tirih, ne letal v zraku. Ni bilo kina, radia, televizije. Niti šol ne toliko kot danes. Bile so šole in srečen je bil, kdor jih je lahko obiskoval. Francka je bolj malo obiskovala razred. Brati in pisati se je naučila priložnostno. Kamorkoli je šla; je šla peš. Noge in zdravje so ji vseskozi dobro služili. Bolezni do zdaj ni poznala. Tudi z zdravniki ni imela opravkov. Pri delu ni vedela za mraz ali vročino. Ko so se drugi oblačili in obuvali v toplo, je ona hodila bosa. In kako hitro je hodila! Zdravo srce v zdravem telesu, še do nedavnega je rada šla na njivo okopavat krompir. Zdaj. v zimskem času, rada posedi pri peči in bere knjige v debelem tisku. Bere '. brez očal... Visoki jubilej Novakove Francke, naj ga je sama praznovala še tako tiho in skromno, je našel odmev širom po občini. Občinski odbor RK s svojim podmladkom na osnovni šoli in občinska skupščina sta ji pripravila nekaj daril, predstavniki teh pa so ji darila osebno izročili in ji čestitali ob stoletnici. Ko je Francka držala v rokah torto s prižganimi svečami, so ji rekli: »Mamca, upihnite svečke!« Kar so rekli, je napravila. Plamenčki so se nagnili, se zmanjšali in čisto ugasnili. Kolikor ugas-njenih svečk, toliko deset let življenja več! Ugasnila je deset sveč — torej še: »Sto let!«, kol je sama rekla. IVAN ZORAN Zakonca v rokah zločincev Lahko si predstavljamo, kako sta se dva ameriška zakonca prestrašila, ko sta se vrnila domov in se doma naenkrat znašla pred sedmimi hudimi zločinci, med katerimi so bili trije morilci. Z nožem na grlu sta morala iz garaže potegniti avto in ga pripraviti za vožnjo. Ker avto ni takoj vžgal, sta bila zakonca nekaj ur ujetnika zločincev, šele ko je motor vžgal, sta lahko svobodneje zadihala. Zločinci so zbežali iz kaznilnice Walla Walla. Po šest mesecev trajajočem delu so si Izkopali 13 metrov dolg podzemski hodnik in pobegnili po njeni. Policija jim je že na sledi. Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! Stare skrbi novega predsednika v Mehiki Mehika je brez pretiravanja ha pragu »demografske ekspanzije«. Prirastek prebivalstva je v tej deželi tako nagel, torej tako eksploziven, da .pričenja to dejsttvO v zadnjem času povzročati velike skrbi sociologom in državnim funkcionarjem. Kopičijo se podatki, ki govore o tem, da je prirastek prebivalsitiva ne le nezadržen, ampak tudi d j kazuje tendenco nenehnega pospeševanja. Ce te podatke in njihove posledice analiziramo, ni dvoma, da bo »demografska ekspanzija« ed£« od nerieh- RADIO BREŽICE NEDELJA, 13. december 19C4: 1A.30 — poročila iz naše komune — magnetofonski zapiski — Vlado Deržič: Kako se bomo v naši občini pričeli pripravljati na volitve . v predstavniške organe (II.) — Za naše kmetovalce — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci Obvestila in spored kinematografov. 12.05 - Občani čestitajo ki pozdravljajo SREDA, 16. december 1964: 18.(Ht — Anica Rožič: Duševnn podoba predšolskega otroka — Čestitke — Športni komentar — Od srede do srede v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja Radijski program bo postaja v Brežicah poslej sporočala vsem poslušalcem vsak teden v Dolenjskem listu! Novi bankovci za 1000 in 5000 din v obtoku V promet j«' prišel novi pettisočdinarski bankovec, ki ho postopoma zamenjal starega. V tisku so že tudi novi tisočdinarski bankovci. ■m-t proizvodnje zavoda za izdelavo bankovcev Radoslav Savkovič je dejal, da se novi bankovci razlikujejo od starih po naslovu. Na novih piše Narodna banka Jugoslavije, na starih pa je pisalo Narodna banka federativne narodne republike Jugoslavije. Spremenjeni so podpisi guvernerja in vice guvernerja. Drugačen je seveda tudi datum izdaje. 30.000 lir kazni za rogove Ce stisnete pest in iztegnete samo kazalec in mezinec, ste v Italiji zagrešili prekršek. S to žalitvijo se namreč pogosto »pozdravljajo« itali- janski avtornubilisti, ker je 'a znak dobro viden, vzkliki pa se v hrupu ne bi dobro slišali. Da je to žalitev, so vedeli vsi, toda doslej ni bilo znano, kakšno stališče bo zavzel do teh »pozdravbv« zakon. Zdaj je tudi to jasno: kazen za »rogove« znaša 30 'isoč lir. Hogovi so prtili prvič pred sodišče v Veroni. Odvetnik Antonio Oonti se je peljal po cesti proti Veroni, toda neki kamion mu je zaprl pot. Conti je zaman izvedel nevaren manever in kamion vendarle prehitel. Ko pa je pogledal v vzvratnb zrcalce, je videl, da mu šofer kamiona kaž rogove. Žaljivi znak je videl tudi odvetnikov sopotnik. Užalieni vOznik ie ustavil svoje vozilo in dal kamionu znak, naj se ustavi: Toda šofer kamiona se ni zmenil zanj in je nadaljeval svoj\> pot-. Odvetnika sta si zapisala kamionov.o registrsko številko in vložila tožbo. Ko se je šofer kamiona Dario Cusl-nato pojavil pred sodiščem, je zanikal, da bi se posluževal nevzgojndh prometnih znakov, toda Conti je imel vero dostojnfo pričo in sodišče je razsodilo: 30 000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Mount Kennedv Kanadska vlada je odobrila predlog predsednika Le-sterja Pearsona ln je imenovala neko gorovje v tej deželi po pokojnem predsedniku ZDA Kennedvju. Doprsna kipa Janeza Trdine in Frana Levstika ol> zadnjem snegu preti novomeškim rntovz« ni BREZPLAČNO lahko dobivate DOLENJSKI LIST do konca decembra 1964, če si ga takoj naročite na svoj domači naslov! Naročite pokrajinski tednik Dolenjske in Spod. Posavja sorodnikom v tujini in svojcem, ki žive v drugih krajih naše države! Veseli bodo vaše pozornosti, novice iz domačih krajev pa jim bodo vsak teden povedale več kot jim to lahko sporočite vi v občasnih pismih! Naročite DOLENJSKI LIST sinu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA — vesel bo vsakotedenskega pozdrava iz znanih krajev! SPOROČITE NAM SVOJ NASLOV, pa boste začeli naš časnik dobivati že prihodnji teden! Do konca decembra 1964 — brezplačen izvod DOLENJSKEGA USTA za vaše znance, prijatelje in sorodnike! Naredite jim uslugo — seznanite jih z našim domačini časnikom! Kašče, na zunaj tako dolgočasne jrajske kašče v Brežicah ... Kdaj neki bodo prišle na vrsto za ureditev? V njih se »aj pretaka vino, večina ogromnega prostora pa ni "koriščena... Elektronika v svetovnem parlamentu Najnovejše dosežke sodobne tehnike uvajajo postopoma tudi na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Pomembno novost predstavlja uvedba elektronskega sistema glasovanja, ki ga bodo najprej leto dni uporabljali poizkucno, potem pa bo generalna skupščina o njem dokončno odločila. Moderne naprave za glasovanj* 80 v dvorani generalne ^kupS&ie že uvedene. Delegati b°*> kmalu lahko povedali s*** mnenje o novem .sistem" in ugotovili, aH novi sistef1 fesnicno prinaša prihranek fcasa. To je bil glavni ra>z**V k se je generalna skupš*1*. med svojim zadnjim usedanjem odločila z« elektronski sistem za registracijo glasovanja. Ko bodo na prihodnjem zasedanju delegati stopili v dvorano, bodo opazili na svojih mizah svetlobne gumbe. Zeleni gumb pomeni pozitivno glasovanje, rdeči negaitiv-no, beli gumb pa pomeni vzdržanje od glasovanja. Delegacija glasuje tako, da njen voditelj pri'isne na določeni gumb. Na posebni"veliki tabli, ki sloji na desno od predsednika generalne skupščine, bodo svetlobni signali že čez nekaj sekund objavili rezultat glasovanja. Verjetno bo večin?, delegacij zadovoljna z novim sistemom. Nekdo pa zagotovo ns bo zadovoljen: 'o bodo predstavniki tiska. Novinarji so vzenirnirjeni, ker ne bo takoj znano, kako so glasovala posamezne države. Ideja o uvedbi elekti on-ke-ga sistema glasovanja se je pojavila pred nekaj leti, ker so številna glasovanja z dvigom •>:> v gospodarstvu nnjhitrojo in najbolj stabilno napredovale. I**) pretepu iz »bjestn s* i imiiiiiif iii'iiiiiiiiimi Naročite DOLENJSKI I.IST sorodnikom v tujini - - hvaležni vam bodo a pozornost! H e n r y Koiser VESELI TEKSAS DOBROTN'" Wilkins Store je za ^^le v Teksasu nekaj podobnega. *tJ so velike, trgovske hiše za Ne*J0** ali Chicago. V VVilkins Storeju Kt^ogoče kupiti vse — od zobotreh5* % avto_ mobila. ^ Pred kratkim je dal ltfShJ?"R>vi-ne urediti celo izložbo, da Privabil kupce. Pred prav to °*o se je ustavil Bili Henderson Ogie. doval laso, ki je bil v njej javljen. »Tole hočem imeti,« je "f'*1- Bili Henderson je bil P8*«!60- star kakih sedem let, njegovejj^e pa so bile namenjene njegov!Li očetu, ki je stal za njim pred Toda Henderson starej*1 ^thajal z Klavo- »Tri dolarje! Mnogo P1^ so.« je dejal kratko. w* »Toda jaz bi kljub tenvU 1 imeti laso,« je trmoglavi! sinfc0, ^j mi tri dolurje!« . »Ce ne boš pri priči u»^'Jj°š dobil nekaj drugega!« je zaL J °cka. Bledi Jim, ki je prav *>il iz krčme Pri divjem mtistan^^ slišal pogovor med nadobudni^,, je*°*n in skopuškim otetom. PristoPj,. * fan_ tiču, mu stisnil v roko " vec 2a deset dolurjev in mu rekel: »Kupi si laso! OslaneK r ' yrni!(( Kakor raketa je zd^l^i BiH v trgovino ln se kmalu v ' '*»oin in sedmimi dolarji v roki- j Bledi Jim je vzel d** h«tel oditi. -e t »Trenutek, mister,« «* ^po ^ržul Ilei"l- rson starejši. »W10wdui'h°a sto mojemu sinu tako vrl** rjj? Poklonili igračo, vendar r Ut»etn, zakaj sle to storili.« tfjj(t ^ »Cisto preprosto. Vsi »' j ,"o zadovoljni. Vaš sin ima s.e vi sle si prihranili tri dola" ' d« Pa...« »Vi pa Imate zadoščenj ^ 'e napravili dobro delo, kaj""' Prekinil Henderson starej* »Morda tudi to,« je odgovoril Bledi Jim, »predvsem pa sem se znebil lažnega desetdolarskega bankovca in prejel zanj sedem pravih dolarjev.« TRDOVRATNE* Pri Divjem mustangu v Knoxvillu je bilo spet veselo. Fantje z ranča so dobili svojo mezdo in so zdaj hiteli, da bi svoje krvavo zaslužene dolarje čimprej spremenili v whisky in jih zaigrali pri kartah. Učitelju, ki je bil šele premeščen v to teksaško mestece, je okoli polnoči zadeva postala preneumna. Siromak stanuje tri hiše od krčme in zaradi peklenskega trušča, ki ga povzročajo kavboji, ne more zatisniti očesa. Naposled se je dvignil in odločno stopil k Divjemu mustangu, da bi razgrajajoče kavboje spravil k pameti. Ravno je hotel stopiti v lokal, ko so se sunkovito odprla krilna vrata ln na cesto je priletel neki možakar. Komaj je priletel na sredo ulice, se je takoj spet dvignil in stekel nazaj v krčmo. Učitelj jc zmajal z glavo in mu hotel slediti, toda prav tedaj je spet priletelo iz lokala cMoveško telo. Na svoje presenečenje je učitelj opazil, 'da je bil to prav tisti mož, ki je že prej doživel podobno usodo. Hotel ga je nagovoriti, toda možakar se je brž spet pobral in znova izginil v krčmi. Ni minilo deset sekund, ko je možakar spet priletel na cesto. Takoj se je spet pobral, otipal svojo kosti in spet stopil v lokal. Ko pa je četrtič v velikem loku prijadral skozi vrata, je učitelj odločno pristopi), k njemu in dejal: »Hej, vi ste pa trdovratni! Ostanite vendar raje kar zunaj, notri vas samo mlatijo!« »Vem,« je dejal možakar, »ampak kljub temu moram spet niler. Jaz sem namreč kremar!« Dobro... in kje ste bili, ko se je ladja začela potapljati? SMEH STOLETIJ Eden najbolj znanih Sokratoviii učencev je bil Platon, ki pa je razvijal svoje nauke v idealistični smeri: v nasprotju s filozofom Demokritom je bil namreč mnenja, da je osnova svetu misel, ideja, ne pa materija. Platon je sestavil med drugim tudi načrt »idealne« državne ureditve, seveda v skladu z miselnostjo gospodarjev sužnjev. Vendar je nasprotoval mišljenju, da bi mesto in državo vodili najpremožnejši ljudje. »Kakšna bi se vam zdela zahteva,« je vprašal v razpravi, »da bi za ladijskega krmarja postavili najbogatejšega potnika?« V družbi filozofov je Platon govoril o nečimrnosti. Navzoči modrijan Diogen je tedaj vstal in začel skakati po preprogah v stanovanju. Dejal je: »Teptam Platonovo nečimrnost!« »Z Diogenovo ošabnostjo!« ga je takoj zavrnil Platon. Diogen, eden prvih oznanjevalcev »povratka k naravi«, je bil spoh bojevito razpoložen proti idealistu Platonu. Nekoč ga je slišal razlagati, da je čloVek dvonožno bitje brez perja. Ročno je ujel petelina, ga oskubil in vrgel pred Platona in poslušalce z besedami: »To je Platonov človek.« Pisatelj Marcel Prevost je predlagal bralcem pariške revije nagradno tekmovanje za najboljšo opredelitev ženske. Nagrado so podelili za tale matematični prispevek: »Ženska sešteva skrbi, odšteva denar, mnoflli neprijetnosti in deli prijatelje.« Saša Dobrila A R G 0 N A V TI ' ME.STO 3£ SPALO, KO SO PLULI MIMO ThrTi t rTh ur iT-mm I NA OTOKU SO TIHO PRtSTAH .. ...TODA ARtSOVl SLUŽABNIKI NE POČIVAJO NIKOLI ! ir[||| Društvo prijateljev mladine v Pišecah ima 150 članov V Pišecah imajo zelo delavno društvo prijateljev mladine. V zadnjem letu so povečali število članov od 32 na 150. To je velik uspeh. Starši čutijo veliko zanimanja za delo društva in vzgojne probleme. Med njimi je kar 100 naročnikov na glasilo DPM. V novembru so izvolili novi odbor društva, ki se je prav pridno vključil v delo. Zbral je že 70 prijav za šolo za odrasle, število prijavljen-cev se bo še povečalo, če ne bo treba denarnega prispevka, v nasprotnem primeru pa bo celo marsikdo odstopil. / Društvo prijateljev mladine v Pišecah je za dan republike pogostilo cicibane, ki so bili tedaj sprejeti v vrste pionirjev. Zdaj že razmišljajo, kako bi pripravili pionirjem in cicibanom iz Pisec in okolice kar največ veselja za novoletno jelko. Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! Odslej bmo bije pripravljeni! Občino Brežice je poplava hudo prizadela — Škode je nekaj manj kot milijarda dinarjev - Občinska skupščina pričakuje pomoč delovnih organizacij Odborniki občinske skupščine v Brežicah so se na zadnji seji seznanili s poročilom o škodi, ki so jo povzročile v občini narasle vode v dneh od 24. do 27. oktobra letos. Voda je zapustila za seboj veliko opustošenje in skupna škoda je ocenjena na približno 847 milijonov din. Največja je škoda na mostovih in cestah, ki jih uprav- lja občina, saj znaša 614 milijonov. Uničene so bile velike površine kmetijskih zemljišč z jesenskimi posevki. To škodo cenijo na 103 milijone, škodo na osebnem imetju državljanov pa na 45 milijonov. V družbenem sektorju so bili oškodovani za 71 milijonov dinarjev, izgube zaradi zastoja proizvodnje pa znašajo 10 milijonov dinarjev. Reševanje je bilo dobro organizirano, vendar bi bilo lahko še bolj hitro in učinkovito, če bi reševalci imeli na razpolago potrebno opremo. Primanjkovalo je predvsem čolnov. V Brežicah jih je imel samo obrat Dolenjske vodne skupnosti. Reševalne ekipe iz drugih krajev, ki so se odzvale klicem na pomoč, so pripeljale čolne s seboj in tudi enote JLA so reševale s čolni. Domača gasilska društva so se ob tej katastrofi prav dobro odrezala. V reševalni akciji je sodelovalo 18 društev s 304 člani. Gasilci so opravili pri tem 4.351 delovnih ur. Ko je voda upadla, so gasilci seveda še pomagali. Odstranjevali so posledice poplave in črpali vodo iz kleti stanovanjskih zgradb. Pri teh delih je sodelovalo 107 gasilcev. Ob tej nesreči so se izkazali tudi nekateri kolektivi. Občani so se prav tako odzvali klicu za reševanje v zadostnem številu, vendar se zaradi premajhnega števtta plovnih objektov niso vsi mogli vključiti v reševalno akcijo. Skupščina je na seji imenovala stalni štab za obram- bo pred elementarnimi ne. zgodami. Sprejela je tudi sklep o nabavi čolnov in druge opreme za gasilska društva v Brežicah, Mihalovcu, Ločah, na Mostecu, v Rigon-cih, Krški vasi, v Velikem Obrežu in Obrežu. Prebivalci iz ogroženih vasi lahko zaprosijo za posek lesa, če želijo imeti lastne čolne- Pri okrajni skupščini v Celju je bil za poplavljena področja ustanovljen poseben sklad. Brežiška občina bo prejela na račun odpisanih davčnih obveznosti 15 milijonov din. Nekaj pomoči pričakuje občinska skupščina v Brežicah tudi od republike, obrnila pa se bo razen tega na vse gospodarske organizacije v občini. Skoda znaša skoraj milijardo dinarjev in jo bo le težko nadomestiti. Zasebnikom bo skupščina odpisala davke. Najeli bodo lahko potrošniška posojila za šest let po šestodstotni obrestni meri. Takšno posojilo bodo prejeli v višini ene tretjine katastrskega dohodka. Socialno ogroženi bodo dobili podpore iz republiškega rezervnega sklada in i/ prispevkov občanov. brežiške Vesti Vozne olajšave za šolarje na avtobusnih progah V občini Brežice je vezano na vsakdanji prevoz z avtobusi precej šolske mladini'. Učenci, dijaki in vajenci, ki so oddaljeni od šole več kot štiri kilometre, so pri vožnjah v šolo deležni popusta. Občinska skupščina v Brežicah je na zadnji seji sprejela nov odlok o voznih olajšavah. O prošnjah za znižane voznine v prihodnje ne bo več razpravljal celotni svet za šolstvo, ampak le komisija tega sveta. S tem bo delo olajšano in bo šlo hitreje od rok. Do voznih olajšav imajo pravico učenci osnovnih šol, dijaki srednjih šol, učenci vajenskih šol in vajenci na progah: Pišece—Globoko —Brežice, Bizeljsko—Kapele—Dobova—Brežice, Obrežje—Prilepe — Čatež — Brežice, Sromlje — Brežice, Skopice—Brežice, Dolenja vas—Brežice, del proge Brežic«—Novo mesto in izjemoma na progi Krško—Brežice. Popust velja za razdaljo od 4 do 30 kilometrov. Vozna olajšava znaša za učence osnovnih Sol 75 do 100 odst., za dijake srednjih šol v oddaljenosti do deset kilometrov 30 do 50 odst., v oddaljenosti od 10 do 30 km pa 50 do 75 odst. V izjemnih primerih prizna komisija popust lahko tudi teže bolnim učencem, dijakom ari vajencem. Vozne olajšave niso predvidene na tistih progah, kjer imajo dijaki ugodne zveze z vlaki. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteklih 14 dni so se ponesrečili tat Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojza Božiča, učitelja iz Krškega, je nekdo povozil z mopedom ln mu zlomil desno nogo; Klizabcli Drame, upokojenki z Dolskega, je padel hlod na desno nogo; Marija Zakack, posestnlca iz Sromolj, je padla s podstrešja ln si poškodovala hrbet; Janez Sumrak, sce. podpćranee is Pavlovo vasi, je padel po klancu ln si zlomil desno nogo; Franc Kodrič, delavce iz Sutne, je padel pod voz in si poškodoval rebra; Milica I.ukša. žena posestnika lz Bjele Gorice, je padla pod voz ln sd poškodovala hrbet, levo roko ln levo nogo; Ivan Salmic, upokojenec iz Gorenje vasi, je padel v sobi ln sd poškodoval glavo; Cirila Prčka, delavca iz Krškega, Je nekdo po škodoval po glavi; Anton Punger-čič, delavec lz Žejnega, je padel s kolesa in si poškodoval obraz; Davorin Pintrrič, sin delavke la Kapel, je padel in si poškodoval levo roko: Illnko Viigrinec, upokojenec lz Samobora, je padci na ulic: ln si poškodoval levo stran reber; Albin Jeras, delavec k« Arta, Je podel z mopedom tal si poškodoval obraz ln koleno levo noge. Iz breiiške porodnišnice Preteklih 14 dni so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Kle-menčič lz O&trca — Marijo, Angela t obiskalo nrežlee gledališče lz Celja, ki Je prod leti to uprizarjalo abonmajske predstave, ■ l'o dolgem umi Jr delavska mm. i / i V llir/ii-.ih 1« dobila proator v Prosvetnem domu. Tam bo lahko uporabljala tudi preda- valnico Doslej za prirejanje seminarjev ln predavanj ni lmola primernega prostora. Izposojala si Jo iolskc učilnico ln neprimerno sejno sobe. kar Je bilo v sili pač na razpolago. Predavalnica v prosvetnem domu Je dovolj vollka za razne Izobraževalne oblike. Treba bo čimprej zagotoviti sredstva za opremo ■ V liirck je bila sklicana razširjena seja predsedstva občinske-skega sindikalnoga sveta, na kato-rl so obravnavali pripravo na volitve novih sindikalnih vodstev. Občni zt»ri podružnic bodo v Januarju. Na njih bodo članstvo so-znaiull z dobrimi In slabimi stranmi dosedanjo dojavnostl sindikalnih podružnic v delovnih organi-zacljuh In r. analizo obeh zborov občinske skupščine. Pogovorili se bodo tudi o bodočih kandidatih, ki bodo v skupščini zastopali pro-izvujulrc B Itieilške trgovine le dni že spreminjajo, vsakdanjo podobo m vabijo potrošnike k novoletnim nakupom. Obisk kupcev se vsak dan povečuje In v promet gredo zlasti Igrače, otrnake knjige, topla obutev, obleka, sladkarije In se mnoge drugo stvari TrgovUu- so kar dobro založene ln bodo željam pol rožnikov lahko ustreglo. Mladi pripravljajo načrte in se izobražujejo V občini Sevnica dela mladina v šolskih, tovarniških in terenskih aktivih. V decembru jih čaka veliko dela. Sestaviti morajo delovne programe za daljše obdobje in podrobne načrte za nekaj tednov v naprej. Večina aktivov se je tega dela že lotila. Med najbolj razgibanimi aktivi je aktiv osnovne šole v Sevnici. Tudi mladina v podjetjih se prizadevno vključuje v delo svoje organizacije. Predkongresno obdobje je prineslo v aktive ZMS kopico najrazličnejših nalog, ki so jih izpolnjevali skupno z drugimi organizacijami. Pred dvema mesecema so mladinci izmenjan tudi del članov v občinskem komiteju ZMS. Na ta način so razbremenili marsikaterega dolgoletnega mladinskega funkcionarja in tudi marsikaterega mladinca, ki je opravljal odgovorne dolžnosti v večjih organizacijah hkrati. / Za vodstva aktivov in za novo izvoljene člane občinskega komiteja ZMS bo v Sevnici konec decembra seminar. Mladinska organizacija ga bo organizirala sama. Tovrstne semSnarje prireja že več let. Predavatelje posreduje okrajni komite ZMS in pa domače družbene organizacije. Na tem seminarju bodo dobili sevniški mladinci dragocene napotke za nadaljnje delo in se temeljito seznanili z vlogo organizacije ZMS. Svečano razvitje prapora ZB Krmelj Na predvečer dneva republike je delovna krajevna organizacija ZB Krmelj razvila svoj prapor. Na slavnostni akademiji, kjer so nastopili Hladi recitatorji, pevci in todbeniki pred polno dvorano 3oma svobode v Krnici,ju. je irapor razvil borec-invalid "ranz Papež. Trenutek, ko so "azvijali prapor ob zvokih partizanskih koračnic, je bil ladvse lep in svečan. Prapor-lčak, ki je prevzel prapor v tvoje varstvo, je med drugim tcjal, da bo ta prapor večini imbol idealov boja slavnih n težkih dni NOB. Nabavo irapora so omogočili pred-iscm člani iz lastnih sredstev, Irostovoljnih prispevkov in tletalna iz Krmelja, za kar Im gre topla zahvala. Po raz-1tju prapora je bil družabni lečer. D. B. MIZARSKA DELAVNICA ZA VAJENCE Najbrž ni še vsem znano, a ima sovniška mizarska poduktivna zadruga svojo jdzarsko delavnico v Šmarju, [odd jo mizarski mojster Go-fcne, M je tudi znan strelski trnnlzator. V delavnici vzgajajo vajen-e. Tu so vajenci učijo le ono *V\ ker so prostori pre-terjhnl. Naslednji dvo leti Testanejo kar v podjetju- V rvom letniku Jo trcnulrio 12 teJoncOT, od katetrih J(!h 6 biskujo 3 mesece vajensko r/.o. Za sprejem v mizarsko elavrtlco Jo potrebna konča-a oscrnlo%a. Ko*. J« pove-61 mojster Gorenc, se tu tjenci naučijo ravnati z rodjem in spbmnavajo značaj narokih del. Samostojno Wa|o stole, mizo in omare. H delu so zelo dircclplinira-to pa Je poRoJ, da so Inh-[> izobrazijo za delovna me- OB PREDVOLILNIH PRIPRAVAH V SEVNISKI OBČINI Bo ocena za dveletno dobo dobra ali slaba? V organizaciji SZDL v Sevnici je že čutiti živahnost ob pripravah na volitve v predstavniške organe. To so šele začetki in v torek se je prvič sestala volilna komisija pri občinskem odbora Socialistične zveze. V občini sestavljajo oceno dosedanjega dela občinske skupščine. To bo izhodišče za razgovore o strukturi bodočih kandidatov. Praviloma naj bi po vseh izpraznjenih volilnih enotah predlagali za odbornike nove ljudi. V izjemnih primerih, kjer bodo občani za vsako ceno želeli obdržati sedanjega odbornika, naj bi le-ta kandidiral še enkrat. V delovnih organizacijah, v mestu in na vasi se bo razprava o pomladanskih volitvah kmalu pričela. Ljudje bodo imeli dovolj časa, da razmislijo o svojih novih zastopnikih v občinski skupščini in da povedo, kako so bili zadovoljni z dosedanjim delom tega predstavniškega organa. Nešteto je še nerešenih problemov in nalog, ki jih bo treba urejati v naslednjih letih. Mnoge službe, ki so bile zdaj zanemarjene, se bodo morale razviti in spremembe v financiranju družbenih skupnosti kažejo zlasti na napredek v zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu. V prostorih občinske skupščine so se danes zbrali predstavniki družbeno političnih organizacij, predsedniki upravnih odborov in delavskih svetov ter direktorji podjetij sevniške občine. Obravnavali bodo probleme družbenega standarda in razna komunama vprašanja. Pogovorili se bodo tudi o poteku priprav na bližnje volitve in o sedanjih ter bodočih nalogah občinske skup- ščine. Preden se bo pričela v sevniški občini množična predvolilna razgibanost, bodo v družbeno političnih organizacijah še temeljito razglabljali, kakšen naj bi bil novi sestav kandidatov. Povsod poudarjajo, da na račun strukture ne smejo spregledati morebitnih pomanjkljivosti, ki bi ob takšni doslednosti lahko nastale. Stalna komisija za volitve pri obč. odboru SZDL šteje 9 članov, predseduje pa ji Dušan Brelih. O svojem delu bo komisija sproti Obveščala bralce. Pred letnimi konferencami Rdečega križa Na razširjeni seji občinskega odbora BK v Sevnici je predsednik Gabrič dal nekaj napotkov, kako naj potekajo Občni zbori, da bo njihov smoter dosežen. Program RK je zelo obsežen in zajema dejavnosti na zdrav^veneni, socialnem in družbenem področju. Sklenjeno je bilo tudi, da bo 10 osnovnih brga-nizacij RK imelo letne kon-serence od 13. decembra do 10. januarja 1965. V drugem delu seje so razpravljali o pričetku tečajev za prvo pomoč in nego bolnika. Tečaji naj bi bili skupaj z gospodinjskimi ali s kuharskima tečaji to tečaji o prehrani. Predavali bodo zdravniki, drugi zdravstveni delavci in aktivista RK. Kakor je bila v sevniški občini uspešna krvodajalska akcija, smo prepričani, da bodo uspeli tudi zdravstveni tečaji, tako v industrijskih predelih kot na podeželju. Občinski odbor je prejel od Okrajnega odbora RK Celje 6 zavojev blaga, kd ga bodo razdelili med socialno šibke člane. Da bo razdelitev uspešnejša, bodo osnovne organizacije na svojih sejah, kamor bodo povabile tudi zastopnike drugih organizacij, podrobneje obravnavale osebe, M naj bi pomoč prejele. Na Bučki se pritožujejo nad slabimi potmi Na Bučki je bil odziv na krajevni ktaferenoi SZDL zelo dober. Tamkajšnji prebivalci so razpravljali o delu te orgairazacije v zadnjih dveh letih in razen tega omenili vrsto težav zaradi slabih cest in (krajevnih poti. Do-kazbvali so, da bi nujno potrebovali cestarja. Namestila naj bi ga občinska skupščina. Na dnevnem redu je bila tudi prošnja za "iraktor. Na ta način bi laže popravili ne- katere poti, ki so vse raz-kopane in neprevozne. Vse deto bi opravili sami. Ne zanašajo se torej na tuje delavce, le za nekaj denarja proslijo, s katerim bi poravnali stroške traktorskih uslug. Na bližnrjih zborih občanOv želijo ljudje na Bučki že dobiti tocnejše odgovorne o tem, koliko sredstev bodo lahko dobili za ureditev omenjenih poti. POGLED NA ŠMARJE PRI SEVNICI Letna konferenca Socialistične zveze Nedavna konferenca SZDL v Krmelju, ki se jo je udeležila tudi ljudska poslanka Elka Grilc, je po uvtednem poročilu predsednika Jožeta Končine v živahni razpravi načela vrsto problemov, ki tarejo tarnkašnje občane. Občani so razpravljam o stanju vodovoda, q stanovanjskih problemih in izrazili žeJtib, da bi osnovali tudi 5. razred LISCA pogostila najmlajše Za cicibane v Sevnici je bil 28. november slavnostni dan. Tega dne so bili sprejeti v PO in tako pomnožili vrste te organizacije mladega rodu. V domu Partizana so objubMi, da bodo izpolnjevali vse dolžnosti, ki jim Jih nalaga PO. Dobili so tudi pionirske znake, ki Jim Jih Je podarila občinska pionirska komisija. Delovni kolektiv Lisce pa je 120 pionirjev pogostil v svoji Jedilnici. Predstavniki kolektiva so Jih toplo sprejeli. Pionirji so se prav dobro počutili v lopo urejeni Jedilnici in ob vabljivem prigrizku. Delovni kolektiv zasluži za to pozornost Iskreno zahvalo. Upamo tudi, da to ni bilo zadnje srečanje delovnih kolektivov ln r/orcVrlev Ummo, dn je Lisca dnin spodbudo za teke ln podobne akcije še atfalirrt ko-lektivn»n! K. v Krmelju osemletke v Krmelja, ker morajo otroci hoditi v odeta-ljeno Tržišče, medtem ko na šoli v Šentjanžu uvajajo v višjih razredih pOuk v dveh izmenah. Govorili so o stanju cest, ki je vse prej kot razveseljujoče, ponovno So spraševali po obratu družbene prehrane, predvsem v Ikrmeljskl Metalni, kjer terjajo delavci topel obrok. Tej upravičeni želji bo treba ugoditi, problem pa so sreds'va (40 milijonov) za izgradnjo menze. Kritizirali so izbiro po trgovinah in zali ter/aLi sodobno trgovske lokale tudi v Krmelju, zlasti Se zato, ker bo industrija •povečala število prebivals'.va. Upravičena kritika je bila izrečena na račun javne razsvetljave, skratka, Občani so opozorili na številne probleme- Komaj 63 članov od 200 pa jo placafo članarino! Kritizirali so aktiv Lisce v Krmelju, ki!or posameznice nočejo plačati članarine, čeprav je skupnost ravno v *a Obret vložila precej sredstev. Vse to pričo, da si nekateri predstavljajo SZDL kot nepo-mambno organizacijo. Po končani razpravi je to-vnTiš'rn rT^n Grilc od<*v.'ar- jaCa na vprašanja, ki so bila obravnavana v razpravi. Vsi problemi so bili strnjeni v okviru krajevne skupnosti, ki pa kljub temu, da je minilo že precej časa odkar je bila imenovana komisija za njeno •ustanovitev, še ne obstaja. Občani sami bodo morali ustanoviti krajevno skupnost, ta pa se bo morala že v začetku spoprijeti s številnima in važnimi problemi, ki bodo ob primdevaoju vseh občanov, podjetij in družbenih organizacij vsekakor rešljivi. Ob koncu tonference so izvolili nov 9-članski odbor, ki ga bo vodil Ivan Kolovrat. BORIS DEBELAK Smrt pod vozom listia V zadnjem novemberskem tednu jc Franc Drolc iz Polja pri Tržišču peljal z ženo po gozdu poln vbz listja s konjsko vprego. Ker sta bila ic precej blizu domačije, je f.ena odšla domov po bližnjL cl. Drolc pa je sam nadaljeval pot. Ker ga dalj časa nI bilo dbmov, ga je žena odšla Iskat in ga z vaščani našla mrtvega pod vozom, ki se je zaradi strmine prevrnil ter ga pokonal pod seboj in za-dnBDL Pokojnik je bil zete priljibPen. vesten ln marljiv Član kolektiva Metalne, Id so ga v velikem številu spremili na 7frt"ll tv>«'. D.R. Koš novic o krajevni skupnosti v Sevnici • Obrat družbene prehrane je bil v Sevnici dolga leta problem, ob katerega so se spotikali na zborih volivcev, sestankih in konferencah. Letos so ga le nekako resili. Krajevna skupnost je preuredila stavbo na Glavnem trgu in za to porabila nekaj več kot 6 milijonov dinarjev. Pet milijonov dinarjev je kot kredit prispevala občinska skupščina, ki je hkrati dodelila tudi del lokala, ki je bdi v družbeni lasti. Preostali del je odkupila krajevna skupnost. Ljudje so zadovoljni, ker je obrat družbene prehrane dovolj prostoren in ima zmogljivost tisoč obrokov na dan. Edina ovira je trenutno le električna energija, ker v tem delu Sevnice ni transfocrrrmtorske postaje, ta, skozi katero dobivajo tok, pa je preobremenjena. V obratu so dovolj prostorna skladišča in sanitarne naprave ter kuhinja, delovni kolektivi pa že kažejo zanimanje in bodo najbrž svoje obrate družbene prehrane opustili ter dovažali hrano iz obrata krajevne skupnosti. Cene niso previsoke in jih po letošnji podražitvi niso zviševali. Malica stane 130 dinarjev, kosilo 220, večerja pa 160 dinarjev. • Pralnica in krpalnica se sicer še vedno borita s težavami, ker je Sevnica za takšen obrat ie malo premajhna, kot ugotavljajo. Zategadelj pralnica in kipalndca ne zmereta ekonomskega, računa. Precej več dela kot s pranjem je s krpanjem perila, M ga prinašajo prebivalci. Pralnica še vedno kooperira s kemično čistilnico stanovanjske skupnosti v Krškem, kamor odvažajo obleke, ki jih prine-so ljudje v kemično čiščenje. • S o bo slikarstvo. pleskarstvo, avtoličarstvo in avtoklcparstvo je servis, ki se je še posebej razmahnil letos. Preuredili so ga, na novo opremili to povečali, dela pa je vedno na pretek. Ta servis je že precej prerasel okvire krajevne sikupnosti, saj prevzema dela tja od Krškega do Ljubljane in še dlje po Sloveniji. • Vodovodno inštalaterski servis krajevne skupnosti je letos opravil pomembno nalogo: po vseh stavbah so vgradili vodomere, tako da zdaj obračunavajo porabljeno vodo po dejanski potrošnji. To je pomembno tudi zategadelj, ker v Sevnici vode zelo primanjkuje. Servis vgrajuje vse vodovodne naprave, opravlja popravila ln upravlja krajevni vodovod. Skrbi tudi za vodno raziskovalna dela v sodelovanju s Komuna-prol3ktom iz Maribora. Ze dlje časa iščejo v bližini Sevnice izvir, ki bi dajal 25 Prevoz delavk iz Loke v Sevnico Odkar je konfekcioa Lisca v Sevnici povečala svoj obrat, se vozi več delavk lz Loke v Sevnico na delo. V začetku so bile samo štiri, zdaj pa jih je že 10. Delajo v dveh izmenah, od 5.30 do 13.30 in od 13.30 do 21.30. Za dopoldansko delovno izmeno imajo še kar ugodne železniške zveze, veliko slabše pa je s popoldansko. Delavke morajo od doma že pred 11. uro dopolđne, vrnejo pa se domov šele ob 0.28, če je vlak točen. Pozimi, ko imajo vlaki zamude, je še slabše, saj prihajajo domov ob enih zjutraj, primer-Jo pa se je že, da so prišle celo ob 3. uri-Ko jim ob 21.30 poteče delovna izmena, čakato nato na vlak v čakalnici na železniški postaji v Sevnici, ki je včasih zakurjena, včasih pa tudi ne. Starši deklet, pa tudi zaposT.ene žene, ki imajo pri prevozih na delo toMcšne težave, so izrazili željo, naj bi konfekcija Lisca, če ne gre drugače, kupila kombi za litrov vode na sekundo, kar bi zadostovalo za potrebe. Dva izvira, ki bi bila primerna, so že našli, eden daje 9 litrov na sekundo, drugi pa 14, žal pa sta vsak na enem bregu Save to za izkoriščanje zategadelj ne prideta v poštev. • Frizerski servis, zidarska skupina, skupina za kanalizacijo, smetarska služba, še in še bi lahko naštevali servise, saj je dejavnost krajevne skupnosti v Sevnici močno razvejana. No, pa naj bo zaenkrat đovolj to naj povemo samo še to, da bo letos z drobnimi, navidez nepomembnimi uslugami, brez katerih pa bi občani zelo težko živeli, ustvarila krajevna skupnost v Sevnici že 60 milijonov dinarjev prometa! V Tržišču bi radi popravili pokopališče Na sestankih in zborih občanov v Tržišču že šesto leto ponavljajo zahtevo po ureditvi pdkiqpalisča. Obzidtje se ruši din škoda je vsak dan večja- Tudi mrtvašnica ni urejena. Lani so jo za sito popravili, vendar to ne zadostuje. Ljudje se zavzemajo še za popravilo šole m nekaterih drugih občinskih zgradb. Upajo, da bodo imeli prihodnje leto več sreče in bodo deležni vsaj najnujnejših finančnih sredstev. Brez pomoči občinske skupščine svojih načrtov ne morejo uresničiti, čeprav so pripravljena pomagati s prostovoljnim delom. S faktorjem bi si lahko veliko olajšali delo, pa je treba plačati prevoz z njim. če bodo dobili nekaj denarja za te namene,, potom bodo v kratkem uredili vsaj najbolj pereče komunalne probleme. . - Novice iz Boštanja £g Po daljšem premoru je kulturno življenje spet zaži. velo. Nedvomno ima precej zaslug za to obnovitev Partizane vega doma. B3 Na dan republike je mladinska in pionirska organizacija pripravila lep in bogat program', ki je bil posvečen tudi zaključku gradbenih del v domu. Dvorana je bila prepolna, posebno zadovoljni pa so bul starši nastopajočih. p| V nedeljo, 6. decembra, nas je presenetila domača mladinska organizacija z bogatim programom. Polni dvorani so posebno ugajale pevske točke moškega okteta. Ta nas je spomnil na pevski zbor, ki je pred leti tako živo deloval. Upamo, da bo mladi zbor to tradicijo spet oživel! fH Ta teden se je v prenovljenem domu že začela šolska telovadba. F. D. Matični urad Tržišče Avgusta nd bilo rojstev, niti smrti. — Od septembra do novembra m rodile: Ivanka Jerman lz Markovca — Slavka, Anica Erman iz Tržišča — Joža, to Tončka Lcndero iz Vrhka — Marjana. — Umrli bo: Karel Stih, kmet s Vrhka, 60 let; Jancs Dulc, kmet iz Druše, 66 let; Marija Rupi j, gospodinja iz Sp. Mladetic, 80 let; Franc Drolc, delavec iz Polja. 40 lat; Ivana Okom, utttka-ri~> ir T-»'»*ix 70 Int. V Kočevju bomo spomladi volili 29 novih odbornikov Meseci do aprila, ko bomo po dveh letih ponovno stopili na volišče, so na prvi pogled kar dovolj dolga doba, toda glede na obširne priprave in številne novosti v zvezi z volitvami, predvsem pa tudi z izredno obsežnim delom, ki ga bodo morale opraviti volilne komisije, rok ni predolg. V našem listu bomo sproti obveščali o pripravah in o delu komisij, o predlogih za nove odbornike občinskih skupščin itd. Že v dveh prejšnjih številkah smo poročali, katerim zveznim in republiškim poslancem poteče v ribniški in kočevski občini aprila dveletna mandatna doba. Zadnjič smo zabeležili tudi odbornike v ribniški občini, ki jih bodo po volitvah zamenjali" drugi (25 jih bo), tokrat pa poglejmo še, katerim odbornikom v kočevski občini poteče aprila mandat: I Skupaj bodo volivci v kočevski občini izvolili 15 novih odbornikov občinskega zbora in 14 odbornikov zbora delavnih skupnosti. V občinskem zboru poteče mandat na- slednjim: Volilna enota 2 — Mlaka, Stari log, Kleč, Pugled, Smuka, Komolec, Topla reber, Polom, Vrbovec in Seč — Alojz Petek; VE 4 — Stara cerkev, Konca vas, Gorenje, Studenec, Mala gora, Stari breg — Franc Menart; VE 6 — Kočevje: desna stran Ljubljanske ceste do Rožne ulice in desna stran Rožne ul. do gozdne uprave in vas Mahovnik — Anton Levstik; VE 8 — Kočevje: desna stran od mostu do Podgorske ulice — Andrej Arko; VE 10 — Kočevje, Trg 3. oktobra, leva stran do Podgor- ske in Reška cesta — inž. Savo Vovk; VE 12 — Kočevje leva stran glavne ceste do spomenika in ob Rinai nazaj do glavnega mostu — Zalka Knavs; VE 14 — Kočevje, okolica šeškove in Cankarjeve ulice — Rudi Zbačnik; VE 16 — Kočevje Rudnik, Roška cesta — Marjan Mr-var; VE 18 — Trata — Franc Cimprič; VE 20 — Zeljice in Klinja vas — Jože Markovič; VE 22 — Li-vold, Orni potok, Zajčje polje — Anton Zupančič; VE 24 — Koprivnik, Raj-henau, Hrib pri Koprivni-ku, Bukova gora, Laze, Staro brez je, Onek, Mač-kovec in Nemška loka — Anton Žagar; VE 26 — Kočevska Reka z okolico — inž. Milan Bračika; VE 28 — Vas, Pirče, štajer, Potok, Jakšiči, Planina, Stružnica, Kuželj, Laze, Gladloka, Srbotnik, Rake, Petrina, Grivac, Kuželič, Fara, Hrib, Tišenpolj, Grbac, Krkovo, Slavski laz, Sapnik, Padovo, Vrh, Oskrt, Gotenc in Poden — — France Volf; VE 30 — Draga z okolico — Franc Žagar. ■ Zbor delovnih skupnosti — 14 novih odbornikov: VE 2 — Rudnik — Franci Kolone; VE 4 — Inles, obrat Kočevje — Lojze Ješelnlk; VE 6 — Melamin, NB, KB — Jože Košir; VE 8 — Itas — Franc Rudi; VE 10 — SGP Zidar in obrat GP Gradbenika iz Ribnice v Kočevju — Julka Roje; VE 12 — Elektro, Kočevski tisk in komunala — Rudi Gruden; VE 14 — gostinstvo — Pepca Zaje. Zbor del. skupnosti, druga podskupina: VE 2 — KGP Kočevje — KU Cvišler-ji, KU Koprivnik, KU Li-vold, mlekarna, mesarija, avtopark, mešalnica močnih krmil in gradbena skupina — Janez Oven; VE 4 — KGP — GU Stara cerkev, špedicija, lovišče Rog, GU Podpreska, KU Draga — Stanko Levstik; VE 6 —- Snežnik Kočevska Reka — kmetijski sektor z ostalimi stranskimi dejavnostmi in uprava — Ludvik Mežan; VE 8 — KZ Kočevje — obrat Banja loka, Fara, Osilnica — Matija Rogole. Skupina prosvete in kulture: VE 2 — OŠ Mirka Bračiča, posebna in glasbena šola, muzej, knjižnica, dom Dušana Remiha, svet prosvetnih društev in Svobod, obč. zveza za telesno kulturo, DU — Danica Kaplan. Zdravstvo in soc. varstvo: VE 2 — Zavod za zaposlovanje invalidov — Vinko Hren. Državni organi in društva — VE 2 — družbeno politične organizacije in društva — France Cankar. kočevski: NOVICE Lovsko srečanje na Mali gori Kdo bi vedel, koliko lovskih so zbrani lovci razdrli minulo nedeljo, ko so po pobočjih Male gore, na območju lovskih družin Kočevje, Dolenja vas in Ribnica, hajkali divje svinje in vse ostalo, kar je še slučajno prišlo mimo. 12. točka programa LD Kočevje namreč pravi, da družina preko leta organizira prijateljska lovska srečanja s sosednjimi družinami, najsi bo na lovu, zabavi ali strelskem tekmovanju. Tokrat so se sestali na prijateljskem lovskem pogonu na svinje (divje seveda). Pogona se je udeležilo okrog 80 lovcev iz lovskih družin Kočevje, Dolenja vas, Ribnica, Mala gora, gojitvenega lovišča itd., v dveurnem pogonu pa so padle štiri svinje, skoraj trideset pa se jih je rešilo. Seveda so streljali tudi na več lisic. Namen srečanja je bilo predvsem spoznavanje in lovsko sodelovanje in ob koncu pogona so lahko ugotovili, kakšna lepa sloga, red, tovarištvo in disciplina družijo člane posameznih družin. Podobna srečanja, ki jih bo vsako leto organizirala druga družina, bodo postala poslej tradicionalna, shajali pa se bodo ob praznovanjih dneva republike. »KOČEVSKI TEKSTILEC« informira upravljavce »Marsikaj, kar vas zanima, boste lahko našli v našem časopisu »Kočevskem tekstilcu«, ki je pravkar izšel,« je takoj povedal Vinico Rakovič iz Kočevske Teksti-lane, ki poleg rednega dela skrbi Se za urejanje lista. Tretja, novembrska številka lista, je izšla na 30 clklostiranih straneh, katerim je zunanjo opremo in vezavo oskrbela domača tiskarna. Ze po opremi, še bolj pa iz vsebine številke spoznamo, da ko-IsjfcUv veliko da na pravilno in čim hitrejše obveščanje članov o gospodarjenju in drugih problemih. V uvodniku so zapisali nekaj misli o dnevu republike, Er-nest Deržek pa v obsežnem prispevku pripoveduje o pripravah na občni zbor sindikalne podružnice. Urednik lista na poljuden način seznanja v daljšem zapisu Mane kolektiva z uspehi gospodar jenja v prvih desetih mesecih, posebne pozornosti pa je vreden prispevek Marije Remec, članice občinske skupščine, o nekaterih afetoakuh problemih občine. Za-Jtopnfca kolektiva v zboru delovnih skupnosti obč. skupščine je tsfco našla ugoden stik s svojinu rolivci. V novembrski številki »TefcMiloa« poroča o delu skup aSae t zadnjih mesecih, o gospo dorabvu. šolstvu, zdravstvu, obrti, osebnih dohodkih, skrajšanem de-tornetn času. stanovanjskih problemih varstvu družine ter skrbi m borce itd. Dr. Ivan Imenšek hi Kočevja je v listu napovedal vrsto člankov s področja zdravstva, začel pa je z zanimivim prispevkom, ki ga bodo vsi člani z zadovoljstvom prebrali, »Alkoholizem, problem družbe in posameznika«. Na koncu je kronist zabeležil še zanimive podatke iz kolektiva, kot so poroke, rojstva, prihodi in odhodi iz službe. Urednik Rakovič obljublja, da bodo do novega leta izdali še eno številko »Tekstilca«. ■ Agrokombiust Kmona v LJubljani J« v letošnjih prvih devetih mesecih prodal na zunanjih trgih za okoli 3 milijone dolarjev pridelkov in Izdelkov. ■ l.juhlj.nisko specializirano zunanjetrgovinsko podjetje »Lesni-na« bo v prthodnjeni letu prodalo v tujimi za :i milijone dolarjev Izdelkov, predvsem pohištva ki galanterijo. Tretjino bodo fevozih r ZDA »AVTO« se že bliža prvi milijardi! Ko to objavljamo, je kolektiv kočevskega transportnega podjetja »AVTO« morda že tik pred pomembnim mejnikom, pred veliko delovno zmago — milijardo ustvarjenega prometa. Konec oktobra so namreč že zabeležili 909,197.000 i din ustvarjenega bruto prometa, kar predstavlja 95,7 odstotka letnega plana. Plan dohodka in čistega dohodka je bil po obračunu za 3. tromesečje prav tako presežen, pri tem pa ni povečan le bruto dohodek, pač pa je večja tudi rentabilnost poslovanja. Tak uspeh je podjetje doseglo s povprečno enakim številom kamionov in ob izdatno večji produktivnosti ter komercialni aktivnosti, posebno v mednarodnem prometu. Vse to je omogočalo povečanje osebnih dohodkov; le-ti so se povečali v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 61 "" odstotkov, čisti dohodek pa za 66 odstotkov. Medtem ko je bil povprečni mesečni osebni dohodek lansko leto v devetih mesecih 38.924 dinarjev, je bil v istem obdobju letos 49.140 dinarjev. V mednarodnem prometu je podjetje izredno visoko postavljeni letni plan (350.000 dolarjev) doseglo konec okto- bra s 97,6 odstotka in gu bodo do konca leta lahko izpolnili. Decembra bodo uvozili še 24 težkih tovorjakov ter kupili prav toliko domaćih, težkih prikolic. S tem bodo lahko stopili v novo poslovno leto še z večjim pogumom, večjimi načrti in večjimi možnostmi za izdatno preko-, račenje magične številke — milijarda ustvarjenega prometa. Nove prevozne kapacitete bodo vsemu kolektivu najboljša garancija uspeha in obenem najlepše novoletno voščilo. Za dan republike v Stari cerkvi Tudi v Stari cerkvi smo imeli proslavo ob dnevu re-' publike. Pionirji so recitirali, pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Najbolj veselo je bilo, ko so oili cicibani sprejeti v pionirje. Nazadnje je bila ie igrica »Rdeča rU--ta«. Po končani proslavi smo Mi domov veseli in praznično razpoloženi. Lepo je praznovati laM zgodovinsko pomemben dan v svobodni in mirni domovini, ki je zrasla iz trpljenj* in krvi. Zato jo ljubimo in ne bomo nikoli pozabili 'w tiste, Kt so žrtvovati svota življenja zanjo. Helenca Hočevar, 5. razr. osemletke TEKSTIIANA KOČEVJE: ZA PRAZNIK REPUBLIKE-IZPOLNJEN LETNI PLAN Nad 60 let stari stroji so se že desetkrat in celo dvanajstkrat izplačali! — Kljub takim strojem pa dosega kolektiv lepe uspehe — V 11 mesecih izpolnjen letni plan je sad prizadevanj vseh članov kolektiva in odločnega nastopa samoupravnih organov Razmeroma slabemu finančnemu uspehu Tekstilane v prvem polletju (380 milijonov dinarjev) je botrovala vrsta objektivnih in subjektivnih vzrokov, kot je zvišanje cen osnovnim surovinam, premogu, električni energiji, storitvam, pomožnemu materialu, prav tako pa precejšnja vlaganja v investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, montaža novih strojev v predilnici, pa tudi slaba produktivnost v drugem četrtletju in izguba zaradi slabe kvalitete. Težak položaj kolektiva je narekoval vrsto odločnih ukrepov strokovnih služb in samoupravnih organov in uspeh se je kmalu pokazal. Medtem ko je bil celotni dohodek v prvem polletju 380 milijonov, je bil v 3. četrtletju 202 milijona, oktobra pa že 146 milijonov dinarjev ali povprečno na mesec v 1. polletju 63,4 milijona, v 3. četrtletju 67,3 milijona, oktobra pa 146 milijonov din. čistega dohodka je bilo v 1. polletju 91 milijonov, v 3. četrtletju 52 mili j., oktobra 44 milijonov, na sklade pa so dali v prvem polletju milijon, v 3. četrtletju 4 milijone, samo oktobra pa 13 milijonov dinarjev. Ustvarjeni celotni dohodek je bil v 1. polletju torej precej pod povprečjem, v 3. tromesečju je bil za 6 odst. višji, vendar še vedno pod povprečjem, medtem ko se Je oktobra povečal kar za 130 odstotkov. Delež dohodka v celotnem dohodku se je v 3. tromesečju povečal za 2 odstotka, oktobra za 8 odst. v primerjavi s I. polletjem, kar pomeni, da so se občutno znižali stroški poslovanja. Medtem ko so v I. polletju porabili za osebne dohodke 99 odstotkov čistega dohodka in le 1 odstotek za sklade, se je razmerje v 3. tromesečju, posebno pa oktobra bistveno spremenilo v korist skladov: 71 odst. za osebne dohodke in 29 odstotkov za sklade! Dokaj sorazmerno t doseženimi finančnimi rezultati se Ribljetu tudi obseg proizvodnje in produktivonsiti, zadovoljivo pa so v zadnjih mesecih porasli tudi osebni dohodki. Povprečni OD v predilnici so bili v I. polletju 33.400 dinarjev, v 3. tromesečju 36.600 in oktobra 37.400 din, v tkalnici 39.600, 3H.050 in 39.950 dinarjev, v opleino-nitilnici 39.400, 35 100 in 3ti.4O0.~ v ostalih službah 50.500, 58.700 in 62.900, povprečni osebni dohodki v celotnem podjetju pa 34.700 v I, polletju in 40.800 din oktobra. Številke in podatki, ki govore, da se je v kolektivu nekaj spremenilo, da je odločna beseda samoupravnih organov jasno nakazala pot, po kateri bodo vsi skupaj napredovali. In tako so lahko dan republike — 29. november praznovali z lepo delovno zmago — izpolnili in celo za 8 odstotkov so presegli letni proizvodni plan. Do konca novembra so proizvedli za 937 milijonov dinarjev blaga, za 67 milijonov več, kakor so predvidevali v letnem planu. Uspeh je toliko lei>ši, če vemo, da delajo s stroji, ki so že nad šestdeset let stari in so se že po 10 ali 12 krat izplačali. Zelja celotnega kolektiva je čim hitrejša rekonstrukcija, nabava novih, sodobnih strojev in vključitev v mednarodni trg. Kolektiv pa se je v zadnjih mesecih odločno spoprijel tudi z zastarelo mojstrsko mentaliteto nekaterih in v oddelku, kjer je produktivnost ves čas šepala, se je takoj sunkovito dvignila. Pokal spet v Kočevje V počastitev dneva rnpuhUke s« se za klulMkl pokal pomrrile ekipe novomeškega Pionirja, cerkniškega Bresta, dclnl&krga (lorarta in domačinov. Po zelo dobri igri so si pokal priborili kegljačl ko-ei-vj.i. ki so podrli 1.1.1 kegljev. Presenetil Je Sercer r. 862 krgljl. Henlgman k podrl s:s. Vidmar 824. Sčap KOS. Krape* KIM1. pa tudi ostali so bili Milit i m. Drug! Je bil ■ l'l(i-> 11; s i. ."I krgljl (Itarbl« R23, Uren »11, Vesel RU, Vulc.iine 802. Mrzlak 197), f-li, RKKHT s «371 kegljl Mirom 889. /»rman Kil June* 810. Ilumovrc 103. Arko 792), , četrti pa (iORAN a 604« kegljl ' (Snorrr H06. VnkovM 80O, (ilavan 184. BnSklc 160. Prtranovlč 139). Kojvvski kegljačl so v tej sezoni innčtto ir.i)>rrsledlea vztrajnega trenlngs ln prenovi je-nih stez J. S. »KOVINAR« - Kočevje razpisuje sledeča prosta delovna mesta: - vodje računovodstva - vodje splošnega sektorja - poklicnega šoferja za tovornjak POGOJI: pod 1. visoka ali srednja izobrazba z najmanj 5 oziroma 10-letno prakso v računovodskih poslih; pod 2. visoka ali srednja izobrazba z najmanj 5- oziroma 10-letno prakso v pravnih poslih; pod 3. kvalificiran šofer. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite upravi podjetja v Kočevju. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. »KOVINAR« — KOCKVJK Kočevski šport a V tradicionalnem srečanju med rukometaši S$D osnovnih šol Ribnice ln Mirka Bradica iz Kočevja so bili uspešnejši Rlbnicanl. Moniraki dvoboj se je končal z 10:10, medtem ko so pionirke le Ribnico zmagale a 6:1. To srečanje bodo razširili Se na atletiko, orodno telovadbo, namizni tenis ln smučanje Se ta mesec bodo pripravili skupni sestanek, kjer ae bodo dokončno pogovorili o tekmovanju. a V prijateljski košarkarski tekmi je ElcktroatroJ iz Zagreba premagal domači Partizan. Gostom se je poznalo, da so vajeni teftjih takem in so zmagali s 87:40 (30:17). Domačini so se žilavo upirali moč»\J<*'iuu nasprotnik*! in pokazali nekaj prav lepih potez. Vsekakor so take teknie koristne za mlade Igralce ln dobra propaganda za ostalo mladino. • 13. decembra bo t Kočevja turnir republiških ionskih repre-»ntanc. Zanj so sc že prijavil« reprezentance is? vseh republik. a Ta mesec bodo tekmovali V prijateljskem dvoboju v košarki, odbojki in namiznem tenisu člani Kluba kočeviadh studom ov in domačega Partizana. »HORVATOV KUP« j za Olimpijo 29. in 30. novembra j> bil t KneVvju tradicionalni turnir člaoO* Ln članic v namiznem taninu ali »Horvatov kup«, 7. po vrsti v organi' /.ariji kočevske«;a Partizana. Sodelovalo je Đ najiuočneJNili društev Slovenije-: Idrijski Rudar, ljubjan.sk a Ilirija, Partizan Prostrane*, kranjski Triglav, kranjski Partizan, ljubljanska Olimpija, IJublJan*. .ir.ciiin- ln kočevski Partizan. Skupno je igralo nad 70 tekmovaloe* in tekmovalk. Tega kvalitetnega turnirja se niso udeležili samo su> venski predstavniki, ki no tekmovali na evropskih prvenstvih. Turnir sta dobro vodila Saša Klžalj in Dušan Orazcn. IV legal >■ hit Dušan Novak, zelo dobic razmere v novem domu pa ao omogo* čile nemoteno tekmovanje. Zmagovalci no postali: pri molkih ekipah — OUmpIja pred Triglavom: pri ženskih ekipah — Olimp.ja prt'*" Ljubljano. Prt moških A — Jazvtč pred (•rintalom (oba OlimpljaN pri moitklh B — Frellb pred Novakom (oba Partizan Kranj), p'1 (en skali — Zrlmčcva pred Kokaljrvo, (ob,- Ollmpija), pri moUtiB dvojicah JazvlČ In (irlutal pred T01 nožićem In Sezonovlm (oba Ollni* plja). Ln /.ruskih dvojicah ZrimčVva ln Kokaljcva pred fikcrljevo 1,1 Vlrantovo (obe Ollmpija), pri mešanih dvojicah pa ZrimčVva 1,1 Ja/\ir prrd Kokaljevo ln Sazonovlm (oba Ollmpija). Po dolgem prr* moru so apel nastopili domačini. To ao pcrspcktlviU mladi Igral?" predvsem mladinke, ki takrat *e niso mogli ]>oscči v borbo ** vi-.j.t mesta. Turnir je popolnoma uspel. Zanimivim bo rim 111 j«* oba dne** prisostvovalo veliku rjetlalccv A. AH KO IH DOLENJSKI LIST St. 1!) (7«7) Jvančičeva mama z Gore pri Sodražici nam piše: „Vse kar so mogli, so mi nudili..:" Na pljučnem oddelku bolnišnice v Novem mestu sem se zdravila 168 dni. Prvič v svojem življenju sem bila v bolnici. Imela sem malo upanja, da bom ozdravela, ker sem že v letih. Kljub temu so zdravniki uspeli. Za to dobroto se javno zahvaljujem primariju dr. Smreč-niku, dr. Zakrajškovi in dr. Trobišu, kakor tudi vsemu strežnemu osebju. Videla sem, da v bolnišnici res vlada tisti lepi socializem, ki smo ga skozi 4 leta razlagali v NOB. Naši zdravniki niso gledali na 8-urni delovnik. Ne v noči, ne v dnevu niso pustili bolnika v težavah. Kar so mogli, so mi nudili, da me ozdravijo. V letu 1905 pa tja do leta 1912 je delovala organizacija proti ahkoholu. Izdajala je revijo Piščalka. Nekega dne sem v njej čitala naslednji verz: »Alkohol pomori jih več, kakor kuga, glad in meč!« Ta sovražnik ne dela nobene koristi, saj zavira zdravljenje in uničuje bolnikove moči. Le piskaj piščalka, piskaj bolnikom, da pijača ubija dušo in telo! V zdravstvenem dispanzerju sem zagledala nekega bolnika. Čeprav se mi je zdel znan, ga vendar nisem takoj prepoznala, šele ko se je oglasil, sem vedela kdo je. Začudila sem se, kajti tako je shujšal, da človek ne bi mogel verjeti. Iz bolnice pa je odšal pred mano komaj kak mesec prej. Vprašala sem ga, kaj je delal doma. Z roko sem mu pokazala, če je pil, in potrdil je na moje oprašanje. Res, vino je strup, ki uničuje mladi rod in ga spravlja ali v prerani grob ali v norišnico. Ta zločinec zapravlja denar družinam in jih meče v najhujši zimi iz torVe sobe! Zapravlja milijarde in miljarde težko prisluženega denarja! Neverjetno se mi zdi, da se pijanec zagovarja o ovojem zločinu z besedami: pijan sem bil. Piskaj, piščalka, še naprej, da bodo sladko grozdje uporabljali za sokove, ne pa za vino! Žganje naj uporabljajo v zdravstvu in ti, draga mladina, izogibaj se alkoholnih pijač, ki te uničujejo! Star pregovor pravi: »Kdor dosti pije, malo pije!« še nekaj bi rada napisala: pionirji iz Slovenije me tudi v bolnici niso pozabili. Za praznik žena me je obiskala tov. učiteljica in mi prinesla šopek prvega gorskega cvetja. Vsak od pionirjev pa mi je poslal lepe čestitke z željo, da se čimprej vrnem zdrava domov. Pionir ji so krasili grobove mojih sinov; le kdo ne bo vesel takih ljudi? čestitke so mi poslali tudi pionirji iz ostalih krajev. Ker so pisali domov, sem jih prejela šele ob vrnitvi. Upam, da vam bom, moji pionirji, letos izpolnila vaše želje. Do obiska pa zaenkrat le najlepša hvala! Zahvaljujem se tudi vsem obiskovalcem v bolnišnici in v Kočevju. Kako je človek srečen, ko vidi da je še nekdo, ki skrbi zate! Takega socializma si želim in tak naj vlada v naši domovini! Tak socializem smo med borbo oznanjali našim ljudem; delili smo si košček kruha. Prisrčna zahvala vsem, ki ste mi dajali novega poleta za življenje. Mislim, da bi moji mrtvi sinovi, če bi lahko govorili, rekli: »Nismo zastonj umrli, saj naše mame niste pozabili!« v MARIJA IVANčič Gora — Petrici 17, p. Sodražica Božidar Jakac: S TJENTIŠTA PRI SUTJESKI Vodovod, razsvetljava, cesta in še kaj čaka KS v Vel. Poljanah Krajevno skupnost na Velikih Poljanah čakajo precejšnje naloge, saj so potrebe zelo velike. Turizem se je začel v tem koncu razvijati, zato ne bo šlo več brez bolje urejenih komunalnih naprav. V Ortneku je zelo potreben nov vodovod, ki bi kraj oskrbel za zdravo pitno vodo, vodovod na Velikih Poljanah pa bo treba povečati. Kraj bo videti čisto drugačen, če bo imel urejeno javno razsvetljavo — to velja tako za Ort-nek, kot za Velike Poljane. Tudi na cesto iz Ortneka do Vrha in preko Močil skozi Dol. Podpoljane ne bodo smeli prebivalci pozabiti. Če bo dobro urejena, bo to v prid njim, pa tudi tujci bodo raje zašli k nam. Kazalo bi začeti pogovore o preložitvi ceste skozi Velike Poljane, saj se bo po njej odvijal promet proti Grmadi in ne bo prav, če bo še naprej tako -ozka kot je zdaj. Ce seštejemo vse kar smo nadrobili, ho imela krajevna skupnost na Velikih Poljanah kar pre-'*---._______._:____ cej dela in vsi prebivalci bodo morali krepko pomagati. V. P. PREDLAGAJMO SPOSOBNE KANDIDATE! Na prihodnjih volitvah bomo tudi v naši volilni enoti volili novega odbornika v kmetijsko skupino. Da ne bo zadrege na zboru volivcev, bo kar prav, če bomo kandidate predlagali že zdaj. Med nami je dovolj mladih kmetovalcev, ki zaslužijo zaupanje, ki so delovni in pristaši sodobnega kmetijstva. Prav gotova bodo znali zastopati delovnega kmeta v občinski skupščini, saj vedo prav vse o velikih težavah, s kakršnimi se borijo kmetje po hribovskih kmetijah. Razmišljajmo torej o kandidatih že zdaj in jih predlagaj-mo, da bomo nato na zboru volivcev laže izbirala med njimi! V. PREZELJ - Dule pri Ortneku * Po kongresu ZKJ: javno zborovanje Konference osnovnih organizacij bodo še ta mesec Na plenumu občinskega komiteja ZK Ribnica prejšnji petek, ki so se ga udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij, so govorili v glavnem -o VIII. kongresu ZKJ ter nalogah osnovnih organizacij v zvezi z njim. Dogovorili so se, da bodo še ta mesec, začenši neposredno po kongresu, izvedli konference osnovnih organizacij na Inle-su — LIO, Smreka, Galanterija in Hrast — pa morajo biti pred 15. decembrom, ker l)n po tem datumu konferenca celotnega kombinata. Organizacije morajo še pred konferenco urediti vse formalnosti — članarino, evidenco ipd. — da bodo novi .sekretariati lahko takoj nadaljevali z delom. Na konferencah osnovnih organizacij bodo izvolili tudi delegate za občinsko konferenco ZK v drugi polovici januarja. Občinske konference se bo ude- ležilo (brez članov plenuma) 63 delegatov. Na plenumu so govorili tudi o sprejemanju v članstvo ZK. Ugotovitev, da sprejemanje novih članov ne poteka tako kakor bi radi, je že_ stara, čeprav veliko ljudi s' svojim delom v samoupravnih in drugih organih iz dneva v dan dokazuje, da bi jih prav lahko sprejeli v ZK. Skoro absurden je npr. primer neke osnovne organizacije, ki jc v desetih letih najmanj stokrat razpravljala o sprejemanju novih članov, niso pa v tem času sprejeli niti enega! Vse to je »rezultat«. prizadevanj nekaterih komunistov, ki še vedno niso doumeli nove vloge organizacije in novih metod dela Zveze komunistov in ob vsakem novem predlogu za sprejem glasujejo proti, člani plenuma in sekretarji so menili, da jo treba odpraviti tak način dela, pred konferencami sprejeti v ZK že predvidene kandidate in- še naprej bolj odločno in dosledno pomlajevati osnovne organizacije. Dogovorili so se tudi, da bo neposredno po kongresu ZKJ v domu Partizana odprto zborovanje, na katerem bo predvidoma govoril o delu kongresa in njegovih zaključkih eden izmed delegatov. Zborovanje bo 15. decembra zvečer. ^ Kadrovska komisija pri občinskem komiteju je že pripravila širši izbor kandida- tov za novi občinski komite. Zanje je v prvi polovici januarja predviden enodnevni seminar, na katerem bodo obdelali naslednje teme: Družbena vloga in idejni temelji ZK; družbeno in ekonomsko bistvo socializma; vloga socialističnih družbenih organizacij in statut Zveze komunistov Jugoslavije. OSTAL JE BREZ DELA Pred kratkim sem se srečal s staro partizansko mamico iz Grčaric, ki je v spremstvu 47-l«tnega sina prišla v Ribnico. Potožila mi je, da težko živi, morijo pa jo tudi druge skrbi. »Glej, tole preberi!« mi je pomolila pod nos kos papirja, na katerem je pisalo, da se njenemu sinu odpoveduje detovno razmerje. A. K. je bil v službi pri Gozdni upravi Grčarice. Sedaj, na zimo, pa so ga postavili na cesto. Ali naj ga živi SMetna mati? Fant je namreč delno neprišteven, kar pa ne more biti vzrok za odpoved. Svetoval sem ji, naj se obrne na posredovalnico za delo, ker je rtok za pritožbo, ki je bil zelo kratek, že zamudila. Mislil pa sem si, da tak odnos do delavca, ki je zdaj ostal brez sredstev, ni najboljši, niti ni to lepo! O- K. Razgibana konferenca SZDL v Sušjah , Konferenca krajevne organizacije SZDL v Sušnjah, ki je bila preteklo nedeljo, je pokazala živo zanimanje članov za različna vprašanja. Govorili so o vlogi SZDL na vasi in o vsebini dela. Poleg problemov, ki so jim najbližji — komunalni dejavnosti, Ureditvi poti ipd., so obširno spregovorili tudi o delu društev, ki delujejo na tem področju. Slišali smo pohvalo o delu gasilcev iz Sušnja, ki so med najboljšimi v ob-' Čini in kritiko o mrtvilu gasilcev Vinice-Zapotok. Precej so občani govorili o krajevni skupnosti. Soglasni so bili, da se za vasi Suš-Je, Slatnik, 2Iebič, Zapotok, Vinice in Gorenje laze ustanovi ena krajevna skupnost. Vse te vasi združuje krajevna organizacija SZDL, skupne so šola, PD, vodovod itd. Novi odbor bo moral v najkrajšem času pripraviti vse, da bo krajevna skupnost zaživela. Na konferenci so govorili o vrsti vprašanj, ki Jih bo morala reševati krajevna skupnost, zato bo moral odbor SZDL temu organu Buditi vso pomoč. Zadružni dom v Zapotoku, ki je nekako v središču teh vasi, sedaj ne služi temu namenu v celoti. Udeleženci konference so menili, naj bi dom upravljala krajevna skupnost, ki naj bi s SZDL uredila v njem družbeni center za vse organizacije in društva tega kraja. Tu naj bi bil tudi televizor, ki ga ima SZDL. Najprej pa bo treba dom obnoviti. Na konferenci sta bila pohvaljena prizadevnost prebivalcev Vinic in Gorenjih lazov. Prvi so skoraj v celoti z lastnimi sredstvi zgradili vodovod, drugi pa so si s prostovoljnim delom zgradili pot. Prav bi bilo, da bi občina prizadevanje vaščanov v bodoče pri podobnih akcijah tudi materialno podprla. KAREL ORA2EM Restavracijo imamo - kaj pa kadri? O gradnji restavracije v Ribnici smo že večkrat pisali, zato upamo, da bo to zadnji zapis o njej. Predvsem tudi zato, ker je že skoro dva tedna gotova. V zadnjih dveh letih je na dvorišču za gostilno »Ribni-čan« zrasla lepa pritlična stavba z velikimi okni in na sploh moderno urejena. To je restavracija, kateri je priključen obnovljeni del stare gostilne. Vse je lepo, od nekoč zanemarjenega hodnika, točilnice s svetlečo se točilno mizo in napravo za kuhanje ekspres kave do velike, prav tako svetleče se restavracijske kuhinje, obsežne jedilnice z reliefom ribniškega gradu akademskega slikarja Jožeta Cente ter lično urejenega »lovskega kotička« in sanitarij. In vendar je restavracija prazna. No da bi ne bilo gostov! Te bi kaj hitro našli, še preveč, manjka kva lificirancga strežnega osebja, manjka šof restavracije! Se tako lop in moderen lokal pa brez tega nič ne pomeni, Je golo, neizkoriščeno zidovje. Ugibali smo, kdaj bo restavracija odprta; najprej 4., potem 22. julija, septembra. ob koncu fesllvnla. potom se je vse skupaj zavleklo v novo leto, končno je bil objekt tehnično prevzet, se pravi dograjen, tik pred dnevom republike. Zavlačevanje gradnje je razumljivo: načrti, ki so še vedno prihajali,' pomanjkanje materiala, obrtniške storitve itd. Ob vsem tem pa je -investitor, kakor kaže, pozabljal na nekaj drugega, nič manj važnega — na kadre. Dve leti, kolikor je bila restavracija v gradnji, je pač čas, v katerem bil lahko dobili dovolj sposobnih, kvalificiranih ljudi, sposobnih prevzeti in uspešno voditi nov gostinski objekt. Še v letošnji sezoni, se pravi pred približno petimi meseci, se je podjetje raz-govarjalo z nekim kandidatom za šefa obrata, ki je sicer kemični tehnik živilske stroke. Le-la je v svoji diplomski nalogi obdelal in analiziral prav ta obrat in v njej podrobno razčlenil razvoj lokala, nani/.al vrsto dobrih zamisli za organizacijo poslovanja itd. Obljubil jo, da ho preskrbe] več kvalificiranih ljudi za kuhinjo oz. strežbo. In delavski svet podjetju? Po njegovem mnenju kandidat z diplomo kemičnega tehniku ma živilske stroke ni imel pravšnje kvalifikacije! Zdaj je restavracija zaprta in vsako zasilno kadrovsko reševanje lahko nujno vodi v diskvalifikacijo pomena in vloge sodobne restavracije. Ribnica je v zadnjem- letu dobila tri lepe gostinske lokale; pred dobrim letom kavarno v gradu, oktobra preurejeno gostilno »Pri Cenetu« in zdaj restavracijo, kar pomeni, da je za silo urejeno vprašanje gostinskih kapacitet. Zdaj pa je poglavitna naloga gostinskega podjetja iskanje novih možnosti ža kadrovsko krepitev, da bo gost — domač ali tuj, ki se kaj rad ustavi v kraju, odšel iz Ribnice vsestransko zadovoljen. Namreč zadovoljen tudi s sprejemom, postrežbo in odnosom v gostinskih lokalih. 0 Vsem neljuba situacija v 0 restavraciji ponovno do-% kazuje, da ne smemo in-0 vestirati le v stroje, v go-0 lo zidovje, pač pa tudi v 0 ljudi, ki bodo z vsem % tem upravljali, da skratka 0 šc tako sodoben stroj ali 0 lokal brez sposobnih ljudi 0 no pomeni nič! F. GRIVEC Nekatere je sneg prehitel Mraz je v zadnjih dneh Poučno pritisnil tuđ v ribniki dolini. Nekatere je pre-*enelil, ker niso pripravili ('<"oI) nastilja za živino, pa ''"'i j kurjai>o bodo nckatr r' bol) na tesnem. Primanj-kuje tudi premoga, ki ga ve-'"co gospodinjstev uporablja 'ta kurjavo. Setev je bila po "scmi pravočasno tivrsena, tOlfski pridelki pa pobrani fretl nastopom snega. -r Grmada za zimski turizem Prvega snega, ki nas je presenetil pretekli teden, so bili najbolj veseli otroci. Do mile volje so se že nakepali, smučarji in sankači pa nestrpno gledajo v oblake in čakajo, kdaj bo nasulo dovolj debelo plast snega, da bi lahko zdrveli po hribčkih in klancih navzdol. Grmada je z okolico vred prav primerna za zimske športe in smučarji so Jo že lani obiskovali. Kočevski športniki se že dlje časa zanimajo za možnost, da bi se v domu na Grmadi lahkp zadrževali po nekaj dni in imeli tam tudi smučarske tečaje. Učitelji smučanja so se o tamkajšnjih terenih pohvalno izrazili, zato bi bilo prav, ko bi turistično društvo razmišljalo o možnostih za zimski šport in ga omogočilo! V. P. Na Ojstrem vrhu naj bi stal pretvornik Sodražica leži v ozki dolini, ki jo zapirata dva hriba: na eni strani Travma gora, na drugi pa Slemena. Zaradi tega v eni polovici Sodražioe lahko gledaj'o televizijo, v drugi polovici, to je »za vodo«, ki je pod vznožjem sle-menskega hriba, pa je sprejem onemogočen. Zato tu tudi ni televizorjev. Z zgraditvijo pretvornika na Ojstrem vrhu bi bil omogočen sprejem vsem prebivalcem So-dražice in doline, pa tudi v drugih vaseh v Ribniški dolini bi bila slika na ekranu bolj čista ko*, doslej. Prepričani smo, da bi del stroškov pri gradnji prispevali prizadeti občani, del sredstev pa naj bi prispevala občina. Z zgraditvijo pretvornika bi se povečalo število lastnikov televizorjev, kar tudi RTV Ljubljana ne bi smela zane-mnrjati. t Brez gostinskih strokovnjakov v belokranjskem turizmu ne ko šlo! Janez Zuuič, predsednik sveta za turizem, gostinstvo in trgovino občine Črnomelj, je ravno pripravljal gradivo za sejo sveta, ko sem ga obiskal z namenom, da bi za bralce Dolenjskega lista povedal kaj več o turizmu in njegovih perspektivah v domači občini. — Kako gledate na dosedanji razvoj turizma v črnomaljski občini? — Prirodne lepote, etnografske vrednote, znamenitosti, zlasti pa lepota Kolpe, Mirne gore, lovstvo, bogat ribolov in semiške zidanice so za turizem nedvomno silno privlačne. Belokranjska magistrala je do Črnomlja že zgrajena, zato lahko pričakujemo velik napredek na tem področju. V zadnjih letih pa se v turizmu ni kdove kaj spremenilo in smo pravzaprav nepripravljeni pričakali novo cesto. — Kateri so po vašem mnenju glavni vzroki za slab razvoj turizma v Beli krajini? — Kadri... kadri! Dobri in strokovno usposobljeni kadri v gostinstvu bi lahko bistveno vplivali na pospešeni razvoj turizma pri nas. Velika večina zaposlenih v gostinstvu pa nima nobene kvalifikacije. Gostinci premalo skrbijo za belokranjske spe-cialitete: krvavice, pečenice, odojke, purane, piščance, ajdove žgance, belokranjske štruklje ln podobne jedi. Tega manjka na jedilnikih v skoraj vseh naših gostilnah! — Kaki) bi se dalo odpo-moči sedanjim pomanjkljivostim? — Morali bi poskrbeti za strokovno izobrazbo gostinskih delavcev. Zlasti zdaj, ko je sezona mimo, bi bil naj-prikladnejši čas za razne tečaje in seminarje. Razen stro-kovnega znanja bi si morali zaposleni v gostinstvu pridobiti tudi znanje tujih jezikov, vsaj nekaterih. Mimo tega bi morali biti seznanjeni s krajevnimi znamenitostmi, da bi lahko gostom dajali potrebne informacije. Menda obstaja celo zakoniti predpis, ki določa, da mora imeti strežno osebje v gostinstvu primemo kvalifikacijo. Tega pri nas ne upoštevamo, zato bo verjetno treba poseči po ukrepih inšpekcijskih organov. Zelo privlačen bi bil za turiste tudi muzej, ki ga v Črnomlju nimamo. Imamo toliko znamenitih pročelij zgradb, belokranjskih skrinj z domačo omamentiko, orodja, ■starih lesenih ključavnic, različnih izkopanin, statev, kolovratov, izdelkov domače obrti in še marsikaj — a ne znamo tega izrabiti. Muzej bi lahko imel tudi oddelek NOB in lovski oddelek. Kadar pa organiziramo razne belokranjske zabave, bi morali pritegniti več gostov in poskrbeti, da bi jih streglo osebje v narodnih nošah. S turizmom smo se v Beli krajini doslej vse premalo ukvarjali. Zorati bomo morali ledino in to čimprej, da bo že do prihodnje turistične sezone vse pripravljeno za večji obisk turistov in tujih gostov, ki jih lahko pričakujemo. JOŽE SKOP Janez Žunič, predsednik občinskega sveta za turizem, gostinstvo in trgovino NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE PRELOKA: cesta, avtobus in pokopališki zid V nabito polni osnovni šoli so vaščani Preloke pričakali ob novem televizorju sestanek Socialistične zveze, ki je bil 3. decembra. Po izvolitvi novega odbora in delegatov za krajevno konferenco se je začela živahna razprava, v kateri se je razkrilo mnogo želja za napredek kraja. Vaščani bi radi uredili cesto od Preloke do 2uničev, tako da bi avtobus lahko vozil preko Zuničev v Adlešiče. Zmenili so se za popravilo pokopališkega zidu in sklenili prositi Elektro Črnomelj za podaljšek industrijskega toka v drugo polovico vasi. Med drugim so člani SZDL kritizirali nepravilen odnos nekaterih javnih uslužbencev do občanov in izrazili željo, da bi uvedli nižjo carino za uvoz kosilnic in ne- Maiični urad Črnomelj Novembra Je bdi doma rojen 1 deček ln 1 deklica — Poročili so ae: Janez Put, krojač 12 Gradaca, in Lidija Kuhar, priučena krojači ca lz Lokev; Matija Planine, kmetovalec iz Svibnika, ki Antonija Sodeč, kmetov alka iz Cerovca, Mirko segina, livar lz Tribuč, ln Danica Petrlc, delavka lz Velike Lahinjo; Stanislav simec, kiju, a. nJjc&r iz Črnomlja, ln Milena Plut. delavka Iz Pota prt Soraifiu, Anton Clroblar. livar lz Oomjo Pake, in Ivana <. delavka lz Gradni- ka. Ivan KoguJ, ključavničar, in Antonija StukelJ, strežnica, obn lz Mor .bora; Janez OrdeAlč. livar iz Dobile, in Elizabeta Lukanlć. kuharica r/. Konizarloo Umrla sta: Marija Stukelj, užltkarica 12 Gornje Pake, (17 let ln MaUJa Suster. uMtknr Iz i: v/ vrha, 90 let. Matični urad Adlešici Novembra nI bilo rojstev lzver. bolnlAtiloe. — Poročili ao ar: An droj VranoSlč, kmetovalec, in Jo-ntpina. sikanja, kmetov alka, oba it. v, vi. Milan Stlpanovič. kmetovalec iz Mtirtndola, ln Zorku Mi bč, Uvilja Iz \f lic, v; Jože Var (MJan. strojni ključovnioar ir. Do ienjouv. in Terezija Sortč. teksUl na delavka iz Metlike. —Umrl je Ivan VlaVC. kmetovalec lz Dolcnj cev, mi W katerih manjših kmečkih strojev iz inozemstva. Na vse predloge, prošnje in kritike sta dala vaščanom lepo pojasnilo član okrajnega odbora SZDL Ljubljana in sekretar občinskega odbora SZDL Črnomelj. FRANC PAVLAKOVIC Na sliki izroča predsednik sveta za kulturo občine Me. Mika. Prane BranceJtl. Suhcir-eanu Jožetu PetricukJijuče novega kulturnega doma ln hkrati s tem simbolično Izroča v uporabo ln varstvo novi dom vsem Suhorčanom in okoličanom. Lepo slavje — brilo je na občinski pravnik, 26, novembra — bo ostalo vsem Se dolgo v sptyrn.iiui, saj je Suhar z okoflloi dobil pomembno ku'.turno ustanovo, kateršno so le dolgu po. Odkritju spominske plošče padlim borcem I. avstrijskega bataljona v sestavi NOV in POS so v Tribučah v Beli krajini mimo domačinov in 38 bivših borcev tega bataljona prisostvovali tudi ugledni avstrijski in domači politični predstavniki Glas iz Starega trga ob Kolpi 0 Pred prazniki so bili v več krajih zbori občanov, na katerih so razpravljali o krajevni skupnosti. Menijo, naj bi bila za območje tega krajevnega urada le ena skup- nost. Precej vprašanj je bilo o davčni politiki, tako zaostankih davkov in drugih vprašanjih, ki skrbijo kmetovalce oziroma le še na pol za delo sposobne starčke. — Novice iz Drašičev 0 Na dnevnem redu letne konference krajevne organizacije SZDL, sklicane 6. decembra v Drašičih, je bila izvolitev novega odbora in razprava o krajevni skupnosti. 0 Letos so v Drašičih precej delali tudi na drugih področjih. Tako so se odbori družbeno političnih organizacij dogovorili, da bodo prihodnje leto dogradili kulturni dom. Popravila pa še čaka cesta do Božakovega. Treba jo je urediti za prevoz šolskih otrok in mleka. 0 Marsikateri kmetovalec iz Drašičev in okolice je v skrbeh, ker ne more zaradi slabega vremena dobiti dovolj nastila na dom. Poljske pridelke so pospravili. Prvi kupci za vino, ki ga pridelovalci nudijo po 140 do 170 dinarjev liter, pa se že oglašajo. 0 27. novembra je v novomeški bolnišnici umrl Jože Simonič iz Drašičev. Matični urad Vinica Novembra a ta bila rojena 1 deček ln 1 deklica. — Porok ni bilo. — Umrla sta: Jože Zunlč, upokojenec iz Preloke. 70 let, ki Angela Maljevec, gospodinja iz Učokovcev, 56 let. Ko je šel krmit živino, je padel s skednja in si poškodoval glavo in prsni koš. Si-monič je bil 38 let gasilec, v društvu pa je bil strojnik in podčastnik. Za delo v gasilstvu je prejel republiško odlikovanje III. stopnje. Med vojno je bil nemški ujetnik. DRASICAN Kako je bilo na sestanku v Stori tipi 27." novembra je bila v Stari lipi konferenca krajevne organizacije SZDL, kjer so se vaščani pomenili o vseh krajevnih težavah, hkrati pa je bila ta konferenca priprava na letno konferenco organizaoiije in na volitve novega vodstva. Vaščani so se pritoževali, da so jim pripadniki črnomaljskega garnizona naredili precej škode na njivah in steljnlkih in bi radi dobili škodo povrnjeno. Prosili so tudi za pomoč pri popravilu črpalke na vaškem vodnjaku, ki je pokvarjena, zato ljudje večkrat nimajo vode. Zmenili so se, da bo v prihodnje vse take stvari urejeval in reševal novoizvoljeni odbor podružnice Socialistične zveze. F. P. Končno je začela delati zobna ambulanta, bojijo pa se, da bi zavoljo previsokega snega dentist ne prihajal redno. 0 Na pobudo krajevnega odbora RK so izvedli tečaj za prvo pomoč, nego zobovja, otrok in starčkov. O potrebi tečaja je najbolj prepričal obisk, ki je bil lep, škoda pa je, da ga niso obiskovali tudi bolj oddaljeni občani. 0 Na krajevni konferenci Socialistične zveze, ki je bila 8. decembra, je bilo izvoljeno novo vodstvo SZDL in 15 članski svet krajevne skupnosti. Socialistično zvezo in krajevno skupnost čaka precej dela. Nerešenih komunalnih vprašanj ni malo, najbolj pa bo treba skrbeti za razvoj turizma in asanaci-Jo vasi. Popravila so potrebne domala vse ceste v kolp-ski dolini. Med drugim bodo spomladi odprli v Prelesju turistični dom s tujskimi sobami, ki bo nudil tudi hrano in dnevne karte za ribolov. 0 Iz Poljanske doline ljudje odhajajo v mesta, ker nima industrije. Menijo, da bi bil v tem predelu primeren kakšen obrat »Iskre«. 0 Ko bo zapadlo več snega, bo treba redno plužlti tudi cesto iz Starega trga v Tančo goro. O tem je bilo govora na zboru volivcev. 0 Jesen je bila zelo muhasta in se je setev pšenice zakasnila. Kmetovalci so morali izkoristiti res vsak ugoden trenutek, da so lahko posejali vse predvidene površine. RUDOLF KOBE Televizor na Preloki Prebivalci Pretoke so bili nadivse zaetavoljni, bo so izvedeli, da bodo dobili televizor, preko katerega se bodo seznanjali z napredkom in Jim bo hkrati krajšal čas v dolgih zimskih večerih. Vaščani so iz srca hvaležni občinskecnu odboru SZDL ter Zvezi Svobod in prosvetnih društev v Crnomliju, ki sta prispevala za nakup televizijskega sprejemnika in tako Preločanom približala dogajanja v svetu, katera sicer redkokdaj prodrejo v to odročno vas. 2e velik obisk ob prejemu televizorja in nasmejana lica vaščanov daijeju slutiti, da bo bb tolevizorju vedno dovolj gledalcev. NOVICE IZ SEMIČA 0 Urejen pešpot poni Štefanu so nedavno izročil; svoje, mu namenu, čeprav so nekateri objestneži ovirali dela in delali škodo. Pravijo, da je pot malce pregladka, kar ne bo dobro, ko bo zmrzovaio-Prijavili so 30 »junakov«, ki so pri gradnji nove poti napravili največ škode. 0 Scmiški obrat kmetijske zadruge je začel te dni zbirati naročila za motorne kosilnice BCS, primerne za delo v hribovitih predelih. Kmetje bodo lahko te stroje dobili proti daljšemu odplačilu, zato je za naročilo precej zanirnlanfl*-Franc DerganC Matični urad Stari trg ob Kolpi Novembra »o rodile: Marija Grcnc iz Dol. Radenc — deklico in Blanklca Mesaric lz Starega trg* — deklico. — Porok ln smrti r» bilo. Kaj je novega po metliški občini ■ V metliški občini bodo od srede deccmbra do sredine januarju v vseh štiriindvajsetih krajevnih organizacijah Zveze borcev občni zbo-zbori. 1742 borcev in aktivistov, kolikor jih je na tem področju, se bo pogovarjalo o marsičem in tudd o mnogih še nerešenih vprašanjih, tako o priznavalninah, zavarovanju za kroeie-borce, o prizna, nju delovne dobe borcem, o stanovanjskih prob'emth oziroma o potrebnih denarnih sredstvih za adaptacijo stanovanjskih hiš itd. Dj konca tega leta b.) dobilo priznavalnino na novo okoli 100 borcev, prihodnje leto pa bo tie ba rešiti Se okoli 60 prošenj. S tem bi bil najbolj peroč socialni problem borcev v občni vsaj za sdllo resen x ■ V teku ho tudi koiifr renče km lovnih organlrarij SZDL, kjer volivci že sedaj obravnavajo predloge kandidatov za občinsko skupščino pri pomladanskih volitvah. Kritično pretresajo tudi mnoge probleme, ki zadevajo njihovo perdročje. Veseli jah, da Je z avtobusnimi zvezarni in novim šolskim kombijem zagotovljen provoz njihovih otrok v šolo, manj pa so ponekod zadovoljni z odkupom vina ln drugih pridelkov, zlasti sadja. Pripomniti pa je treba, da tu kmetijsko zadru-Bo v Metliki no zadano kaka večja krivda, slasti ne pri odkupu industrijskega sadja. Zaloge toga sadja v črnomaljskem Boltu ln mlronski Dani so se namreč hitro napolnile *n zato tudd povpraševanja po tej vrsti snel "i ni bilo preveč. x fj| V nedeljo, 29. novembra. Je v počastitev državnega praznika v Metliku gostovalo Mestno gledališče OJubljansko s Kreftov imi Kreaturami. Igralci so s kvalitetno igro pri polni dvorani poželi obilo priznanja. PJ| Minuli teden so v metliškem zdravstvenem domu in tudi v podjetjih pričeli ljudi preventivno cepiti proti gripi. CeplJenjo je letos bolj zgodaj METLIŠKI TEDNIK kot minulo zimo, zato je pričakovati, da tudi ugodni rezultati ne bodo iaostaiU. Polovico stroSkov za cepljenje nosijo gospodarske organizacijo in ustanove, polovino P* Komunalni zavod za rooinWO zavarovanje. Matični urad Gradac Novembra Je bil doma rojen * dočok. — Poročila »ta se: Jo» Schwe!gcT. delavec Ir. VnmoviC. in rTon««ka 2ugclJ, delnvkn It. Ot* Dobruvic. — Smrti ni Ml«. Matični urad Metlika Novembra nI bilo rojstev Uv>*j bolnišnice. Poročili mi »r: JurU Damjanovič. Ntrojnl UJuciiviiičaJ' bi Jožefa Tome, trgovsko pomočnica, oba lz Črnomlju; M)u fr' bnnfflč. krojač lz .Srednjega Lip"*' oa prt Žužemberku, in suu*» tUjomuui. kmetljKki tehnik 1 ■ I** ttfi. — Umrli ao: Jurij SiiitlJ«"*' ptMMtnik h: Meti tke, r,7 le<: Jiikotjma Pehanl. upokojenka •» LJubljane, M let; Martjn Znidaf: Mč. gospodinja Iz curll. M lr" Franc 1'otočar. oikrboviuirc j* Metliko. m let; Marija Siri*": dnrthvikrt upokojenka >' r-uril, *° let. 20 DOLENJSKI LIST Št. 49 (761) Ofenziva proti prekrškom Motiti se, je človeško. Zmoti se samo, kdor dela. Zavestna pomota je kazniv prekršek. Pametni napake odpravljajo. Trmasti se jim teže odrekajo. Spodbuditi jih je treba s šilom. Pa smo tam ... 0 Letos je v trebanjski občini inšpektor za delo ugotovil, da je bilo zaradi poškodb pri delu in izostankov v zaradi obolenj 56 milijonov dinarjev izpada v narodnem dohodku. Za okrog 70 odstotkov poškodb so zakrivili zaposleni sami. če bi se ravnali po navodilih, ki veljajo za varnost na delovnem mestu, bi lahko imeli takih poškodb za 60 odstotkov manj. Inšpektor je ugotovil razveseljiv padec prekrškov v delovnih razmerjih, varnosti pri delu -in higieni dela. O Sanitarni inšpektor je med drugim vzel vzorce predmetov iz prodajaln in ugotovil, da je bilo med 22 vrstami živilskih predmetov le 7 primernih za promet. £ Tržna inšpekcija je opravila 120 pregledov. Zaradi prekrškov je v 31 prime -rih izrekla mandatne kazni, 30 primerov izročila v obravnavo sodniku za prekrške, 9 primerov pa javnemu tožilstvu zaradi gospodarskih prekrškov. Vrsto ukrepov je izvedla v prodajalnah z živili, proti nedovoljenemu točenju vina in drugih alkoholnih pijač, zoper nedovoljeno žaganje lesa, proti šušmarjem itd. % Veterinarski inšpektor je kontroliral stanje v živinoreji, zlasti plemenskega goveda in prašičev, ter poskrbel vse potrebno, da so se živalske bolezni v kali zatrle. O Gradbena inšpekcija je nadzorovala zasebne in družbene gradnje, investicijsko izgradnjo in podobno. V nekaj primerih je morala gradbena dela ustaviti, ker niso bila izvajana v smislu predpisov. O Tudi inšpektor za ceste si je nabral polno beležko s svojih obiskov. Ugotovil je, da so ceste IV. reda še kar zadovoljivo vzdrževane, da pa je pomanjkljivo odvodnjavanje. Slabi so tudi nekateri cestni objekti čez potok Mirno in ogrožajo varnost prometa. ■ Vsi, ki so že imeli opravka z iiišpktorji vedo, da njihovo šilo ni vedno prizanesljivo, čim hujši je nered, tem globlje seže šilo. Inšpektorji ne zbadajo s šilom, kot bi kdo mislil/ Znajo drugače zbosti, v denarnico! Posameznika ali organizacijo, kdor je pač kriv. Neradi imamo inšpektorja v hiši. Tak nos imajo, da vse nepravilnosti zavohajo. Ko odhajajo, je zapisnik dolg. Odhajajo z naročilom: »Ko znova pridem, bo manj usmiljenja.« Pa smo tam, sicer pa ... . . . inšpektorji niso zaradi sebe, so zaradi družbene kontrole, so zato, da bi bilo čim manj napak pri delu. So zato, da bdijo nad dejavnostjo občanov, ali je ta dejavnost v skladu s predpisi. Ne, njihova naloga nikakor ni lahka. Težka je in odgovorna. Mar mislite, da je lahko dejansko stanje presoditi z zahtevami predpisov? Poskusite! Samo enkrat bodite sebi inšpektor! . IVAN ZORAN Veliko, pa tudi potrebno! Za financiranje družbenih služb v trebanjski občini bodo do konca leta porabili 142 milijonov, kar je za 30 odst. več kot so planirali. Sredstva so se povečala zlasti v zadnjem četrtletju, ko je okraj sproattil proračunsko rezervo. V prihodnjem letu bodo potrebe še večje. Grobi izračuni kažejo, da bo do družbene službe porabile za 7? odst. več sredstev kot letos, od tegia samo šolstvo 40 odst. Razen osnovnega šolstva, ljudske univerze, otroškega vrtca in zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Novem mestu bodo šla iz istega vira sredstva še za vzdrževanje in dejavnosti šolskih mlečnih kuhinj, nižjo glasbeno šolo v Trebnjem (kot podružnico novomeške), strokovno izobraževanje učiteljev, opremo in popravila šol. GRADNJE V METLIKI: DOBRI OBETI ■ MinuiM mesec je bilo v Metliki na novo asfaltiranih 3000 kvadratnih metrov pločnikov m trgov. ( T° jesen je namreč Komunalna uprava v Metliki uredila 1400 kvadratnih metrov pločnikov od mesta proti že-tezmi'iari postaji, napravila počTogo in gornji ustroj, nakar Je Cestno podjetje iz Novega mesta pločnike asfaltiralo. Delavci Cestnega pod-fetja pa so 12. novembra Pričeli urejevati Trg svobode; postavili so okrog štirih zelenic granitne robnike in ^ trg z njegovimi prikijuč-to asfaltirali. Na srečo je bilo vseh štirinajst dni lepo y*eme, aisfaltiranje pa je bilo saključeno prav na občinski Praznik 26. novembra. Vsa Jtola so veljala preko devet to pol milijona dinarjev. x ■ Pri asfaltiranju Trga »vobode so delavci odkrili *tar mestni vodnjak, ki so ga Metjičani prenehali uporabljata že pred prvo svetovno 'Ojno. Takrat je M po pripovedovanju starih ljudi vodnjak globok 33 m., Širok je Približno dva metra in Je obtožen s klesanimi kvadri. Ob *&zidav'i so ga precej zasuli to meri danes v globino 27 metrov. Tudi letos so vanj zmetali nekaj vozov odvisne zemlje. V vodnjaku se od vrha navzdol v cikcaku spuščajo železne cevi; talna voda pa ima baje zvezo z metliškim Obrhom. Da bodo možna kasnejša raziskovanja, je bila pri asfaltiranju trga nad vodnjakom vdelana manc'ša betonska plošča. x tU Nad bivšimi Makarjevi-nti garažami so biM v oktobru in novembru po načrtu gradbenega tehnika Nika Zu-paniča nadzidani poslovno prostori Gozdnega obrata in Zavoda za zaposlovanje delavcev v Metliki. Zgrajene so bile štiri pisarne, skladišče in sanitarije. Delo je prevzela Komunalna uprava v Metliki, investitorja pa sta oba bodoča uporabnika prostorov. x ■ Tudi 20-stanovanjski stolpič, ki ga ob Cesta bratstva in enotnosti gradi Belokranjsko podjetje, dovolj naglo raste. Razen pritličja bo bo imel še štiri nadstropja, ki bodo pod streho do novega leta. Predvidoma bo stolpič, ki bo imel centralno kurjavo, vseljiv julija 1965. Prihodnje leto bosta poleg njega priče- la rasti iz tal še dva nova 20-stanovanjska stolpiča. Vse tri stavbe bodo zgrajene po istem načrtu, ki ga je priskrbel Projektivni atelje iz Ljub. Ijane, investitor pš. je občana s svojim stanovanjskim skladom in s finančno soudeležbo zainteresiranih gospodarskih organizacij. x ■ Urbanistični načrt Metlike predvideva, da bo na Ve-jarju zgrajenih 31 enodružinskih hiš. Zadnja leta je tu zraslo že 13 hiš, od katerih pa nekatere še ndso do kraja izdelane. Za drugo leto so pri občinski skupščini že vložene prošnje nekaterih prosilcev za zgraditev novih hiš. Zvezno odličje Ob dnevu republike je Gasilska zveza Jugoslavije odlikovala z redom III. stopnje gasilsko društvo v Trebnjem. Odlikovanje bodo društvu izročili na njegovem občnem zboru, ki bo v začetku prihodnjega leta. Društvu, ki je lani praznovalo 85 let obstoja, so z odlikovanjem priznali uspehe v preventivni in splošni dejavnosti. Najdragocenejši uspeh je vsekakor ta, da društvo na svojem območju že nekaj let ni imelo požara. Do zdaj so bili trebanjski gasilci že nekajkrat odlikovani in pohvaljeni. Tako hranijo nekaj zveznih in republiških odlikovanj prve, druge in tretje stopnje ter dve republiški diplomi. Društvo šteje 56 članov in je med vrstniki v občini zgledno organizirano. Tudi opremljeno -je še kar: gasil- TREBANJSKE NOVICE ski poltovornjak in dve 800-litrski motorni brizgami vodijo v inventarni knjigi na prvem mestu. 2elja članov je, da bi dobili sodobnejši in hitrejši avto, sedanjega pa bi izročili mokronoškim gasilcem. Tudi gasilski dom bi radi povečali. Za prizidek imajo že pripravljenih 300 tisoč dinarjev. Primerne prostore bi radi čim prej, saj bodo le tako uspešneje kos nalogam, ki so poverjene sodobnemu gasilstvu.' Matični urad šentrupert Rojstev in porok novembra ni bilo. — Umrla sta: Leon Štrukelj, upokojenec z Vrha, 81; Marija Brcar, užitkarica iz Homa, 77 let NAS OBISK Desetletja v siužbi gasilstva V najinem razgovoru ni bilo besed, ki bi ne govorile o gasilstvu. Vsaka je povedala svoje. O tem, kaj je gasilec, kaj brizgalna, kaj hitrost gašenja, kaj radost, ko se posreči ogenj pogasiti. Predvsem pa kaj je disciplina. »Takole,« je pristavil moj so-besednik, »zatuli sirena, čez tri minute pa so gasilci že na poti. Stalna pripravljenost!« ivan nuvak, tajnik občinske gasilske zveze v Trebnjem, je v sluzOi gasilstva že 36 let. O svoji vlogi je takole menil: »msem operativec. NHoii nisem bil pravi operativec. Vedno sem v organizaciji. Prišel sem do ugotovitve, da gre prednost samo tistemu društvu, ki ima dobro organizacijo. Organizacija je poverjena tajniku. Dejansko je tajnik duša društva. Seveda orez aiscvpiine ne gre. če ima disciplinirano društvo dobrega tajnika, je neprekos-Ijivo v hitrem in kvalitetnem izvrševanju nalog. Zaupati si moramo in se spoštovati, pa gre.« Gledava skozi okno njegove spalnice, ki je hkrati pisarna občinske gasilske zveze, Naletujejo prve snežinke. Burja jih vrtinci in zanaša. Cas za spomine. Prve snežinke se stopijo, prvi spomini se razblinijo. Nenadoma naju zajame vihar spominov ... »... tn potem sem pred desetimi leti sprejel tajniško mesto pri zvezi. Tu sem še danes,« konča Ivan. Ivan Novak se je pred kratkim vrnil z dvodnevnega križarjenja po občini. O tem pripoveduje: »V dveh dneh sem opravil tisto, kar bi z dopisi dosegel v pol leta, ali komaj v letu. Pobral sem vso članarino m naročnino za razno strokovno literaturo. Ko sem oddal članarino, so v Ljubljani našo občinsko zvezo pohvalili.« S precejšnjo negotovostjo sem povprašal, ali je bil že kdaj odlikovan. Drobni iskrici sta se mu utrnili v očeh, ko je začel naštevati: »Za delo v gasilstvu imam republiški odlikovanji druge in tretje stopnje. Obvestili so me, da bom odlikovan tudi letos: z zveznim gasilskim odlikovanjem tretje stopnje.« In še bolj negotovo vprašam: »Pa vaš čin?« »Gasilski podčastnik sem. Z njim mi je bilo dano priznanje za dolgoletno delo v organizaciji gasilstva.« Ivan Novak, duša gasilcev trebanjske občine, se je zaskrbljeno vprašal, kdo bo zamenjal starejše gasilce. Naraščaja da ni in pravega zanimanja. In to ne skrbi samo njega... Z. J. w Solane note za nižjo stopnjo-še v Trebnjem V Trebnjem bodo v\ prvi polovici decembra odprli oddelek glasbene šole iz Novega mesta. Pobudo za to je dala tamkajšnja Zveza kuiturno-prosvetnih organizacij na podlagi tradicije, ki jo ima godba. Absolventom te šole, ki bo trajala eno leto, bo z diplomo priznana nižja glasbena izobrazba. — Novomeška glasbena šola je pripravila koncert, ki ga namerava izvajati na otvoritvi svojega oddelka v Trebnjem. To bo vsekakor lep uvod v šolanje glasbene dejavnosti v tem kraju, ki ima za seboj že lepo splošno kulturno tradieijo. Kljub zahtevnim pogojem za vpis v glasbeno šolo (po- Dedek Mraz v metliški občini Tudi letos bodo šolarji in malčki iz Metlike deležni prijetnega novoletnega praznovanja, na katerega že nestrpno čakajo. Društvo prijateljev mladine in šole bosta zadnje dni v decembru okrasila dvorano v Domu TVD Partizana, kjer se bo odvijalo novoletno slavje v treh skupinah. N Višji razredi osemletke bodo silvestrovali ob zabavnih' V metliški občini: 7 krajevnih konferenc je že opravljenih, preostalih 6 pa bo v prihodnjih dneh d Čeprav so dobršen del časa na '»sedanjih krajevnih konferencah ^rlaUsllčne zveze v Metliki po-,."11 tudi razpravam o prlpra-J.*" na volitve, s« na njih v zelo lH;'liinli razpravah načeli tudi oc-hl vrsto vprašanj, ki tarejo pre-"v"lce. Doslej so hlle konference l krajevnih organizacijah v l.o-»fvl, Jugurjii, Kudnviel, Drašlčih '»"ml vasi, lln/akovcin In Itosal-w'ali. j-J** domala vseli konferencah so jj~t>riivljm!l o vzdrževanju cest po-SJ"j- Prebivalci zahtevajo, naj hI »h-i l,1>u>tjc Iz Novega mesta faj.""« »»en vso zimo In ne le v ojr'ku. Letos Je v vsej občini že U Ku,»iziran prevoz šolarjev Iz po-/"'»ičnlh šol v osnovne, starši dni1* '-"''''»Jo. «1» otrok v tednu V« i110 *""«" visokega snega In dr,, "'"-ene ceste avtobui ne vozi. tu r.ri izgubi v pouku. Precej kri-1,1,1 op« -i, i,- bilo Izrečenih tu- di na račun ekipnega vzdrževanja cest, ki ga jc že lani uvedlo cestno podjetje. Ljudje menijo, da so bile ceste prej, ko so bili na posameznih cestnih odsekih nameščeni posamezni cestarji, ceste veliko bolje vzdrževane. Ponekod so načeli pogovor o vprašanjih borcev ln priznavalninah, vendar so v razpravi ugotovili, da Je krivda za posame/tie uerešene primere v krajevnih od-borih ZB iz NOV, ki niso pokazali dovolj Iniciative. Kjer Je nanesla heseda na knirčko zdravstveno zavarovanje, so povsod bili odločno za to, da se uvede ruzšlr-jeno zdravstveno zavarovanje za kmete. V Drašlčih. Kozakovem in Ila-dovioli od koder vozijo otroke v šolo z avtobusi, so starši zahtevali, naj bi občina regresirala celoten prevoz ln ne lc 75 odst, kot zdaj, ponekod pa jc bilo slišati zahteve, naj bi občina plačala prevoze tudi za otroke, ki so oddaljeni od šole manj kot S kilometrov. Celotni stroški vseh prevozov znesejo nekaj več kot I milijone na leto. Na konferencah so živahno raz-pravljall tudi o davčnih olajšavah za kmetovalce do IV. razreda, saj jo v hribovitih predelih občine takšnih zemljišč precej. Povsod so zelo kritično ocenili delo Kmetijske zadruge Metlika, ki je po mnenju kmetovnleev močno zanemarila kooperacijo lu odkupe kmetijskih pridelkov. Prehlvalel nestrpno čakajo, kdaj bodo lahko dobili na našem tržišču manjše kmetijske obdelovalni' stroje, ki lil Jih zelo potrebovali. točkah sporeda, ki jih bodo pripravili učenci sami in ob družabnih igrah, za učence nižjih razredov pa je pripravljen poseben spored z obiskom dedka Mraza in pogostitvijo. Malčki se bodo v spremstvu svojih staršev veselili v nedeljo popoldne. Njim bo dedek Mraz pripravil poleg čajanke še vrečke s sladkarijami, posamič pa otroci tu ne bodo obdarovani in naj darila pričakujejo pod domačo novoletno jelko. Šolarji bodo prejeli dragoceno, a kolektivno darilo, malčki v vrtcu, katere bo deček Mraz obiskal še posebej, pa bodo tudi letos dobili nove igrače. DPM že zbira sredstva pri gospodarskih organizacijah, poseben odbor pa jih bo razdelil po šolah in ustanovah. Na enak način bo potekalo novoletno slavje po vseh šolah v občini, razen na Suhor-ju. Nad to šolo ima patronat ljubljansko podjetje »Jugo-tekstil«, ki se običajno izkaže še z darili za vsakega posameznega učenca. Razen tega pripravljajo nekateri delovni kolektivi še posebne prireditve za otroke-si>ojih zaposlenih. Vsem cici-Danom in ptomr/em želimo torej kar največ veselja ob vstopu v leto 1965! sluh, ritmični čut, starost, itd), je za šolanje te vrste, precejšnje zanimanje, tako med učenci osnove šole kot med mladino iz delovnih organizacij. Do zdaj se je prijavilo že 40 interesentov, ki želijo obiskovati glasbeni pouk, 20 za harmonikarski in 20 za pihalno trobilski oddelek. Praktični pouk bo dvakrat na teden, teoretični pa po možnosti najmanj enkrat na teden. Kdor se bo hotel učiti, bo moral seveda imeti svoj inštrument (lasten ali izposojen), ker drugače delo glede na odmerjen čas ne bo prineslo zadovoljivih uspehov, šolnino bodo morali plačati učenci sami, če sodelujejo ali bodo sodelovali pri godbi, pa bodo plačali le polovično šolnino. To je seveda stvar dogovora z ustanoviteljem in financar-jem' šole, kor pa novome, ške glasbene šole nič ne zadeva. V trebanjskem oddelku bodo poučevali domači in novomeški glasbeni učitelji, če bi v Trebnjem ne bilo dovolj učnih moči, bo glasbena šola iz Novega mesta pošiljala v novi oddelek nekaj glasbenih delavcev, ki trenutno nimajo primerne zaposlitve. Sicer pa bo delo in življenje na tem oddelku potekalo tako, kakor ga predvideva status novomeške glasbene šole. .Mentorsko in drugo pomoč bo novomeška nstnnovn dnlala trebanjske- mu oddelku vse dotlej, dokler ta ae bo prerasel v samostojno ustanovo. Pomoč trebanjskemu oddelku se nanaša predvsem na sodelavce in nasvete, ne pa na financiranje, katerega je dolžna zagotoviti tamkajšna občinska skupščina. Podobno kot v Trebnjem namerava novomeška glasbena šola v prihodnjem letu in kasneje poživiti glasbeno dejavnost tudi v nekaterih središčih svoje občine, kot so Straža, Šentjernej in Žužemberk. Po možnosti bo tudi tu odprla svoje oddelke. RAZPRAVA 0 AVTOBUSNI POSTAJI Urbanistični načrt Trebnjega predvideva med drugim lokacijo za primerno avtobusno postajo in vse prihode do nje. Zadevo je 24. novembra obravnaval svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. Predsednik skupščine Ivan Gole jc na seji tega sveta obrazložil predviden izhod in dohod na avtobusno postajo s podaljškom ceste ob železniški rampi, kjer bo blizu Kmetove hiše prišla na cesto II. reda. Občina bo poravnala stroške za gradnjo postaje v prvi fazi, avtobusna podjetja, katerih vozila ustavljajo v Trebnjem, pa bodo krila druge stroške. , Matični uirad Mirna Novembra Je bil doma rojen 1 doček. — Poročili so se: Vincenc Buperčič, železničar iz Kamnja, in Neža Skarja, kmetovalka iz Straže; Anton Pajek, delavec iz Skr-janfi, in Marija Dim, kmetovalka iz Brezovice; Ferdinand Skarja, čevljar iz Ravnika, in Marija Bar-tolj, šivilja iz -Bistrice; Milan Zgo:ir. delavec iz Ravnika, in Marija Gregorčič, delavka iz Sentru-porta; Jože Drčar, delavec iz Brezovice, ln Marija Kralj, delavka iz Mirne; Marjan Umek, strojni tehnik iz Slovenske vasi, ln Marija Skcvporc, uslužbenka iz Mirne. — Umrl je Eneelbert Skufea, upo-knleriec iz Mirne. fiS let. St- 49 (767) D O L H N J S K 1 L l a j 21 KAKO POTEKAJO LETNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V NOVOMEŠKI OBČINI GABRJE: v vrstah SZDL premalo mladine! Letna konferenca KO SZDL v Gaberju je pred dnevi obravnavala delo organizacije, ki pa v zadnjem letu ni bilo tako plodno kot prejšnja leta, ko je bila ta organizacija med najboljšimi v okraju. Kljub temu da imajo v vasi vrsto nerešenih problemov, odbor ni znal mobilizirati občanov tako kot včasih. Tako bo moral novi odbor, ki je znatno pomlajen, krepko prijeti za delo in nadaljevati z reševanjem nalog, ki so jih doslej uspešno opravljali starejši tovari- NOVOMEŠKA KOMUNA Na konferenci so precej govorih o slabi aktivnosti mladine in majhnem številu mladincev in mladink, vključenih v SZDL. Sklenili so temu vprašanju posvečati več pozornosti. Začrtali so si delovni program, katerega pa bodo lahko uspešno uresničili le, če bodo pritegnili k sodelovanju še več občanov. Na konferenci je bil navzoč član ObO SZDL Jože Gosen- URŠNA SELA: največ so govorili o kmetijstvu Člani SZDL so na letni konferenc^ razpravljali o lokalnih problemih, vključevanju članstva v vrste Socialistične zveze in o nekaterih kmetijskih vprašanjih. Ugotovili so, da je v organizaciji premalo mladine in neposrednih proizvajalcev, zato se bodo morah vključevanju mladih temeljiteje posvetiti. Precej kritike je bilo izrečene na račun slabega sodelovanja med kmetovalci in Kmetijsko zadrugo Novo mesto in precej pripomb na lastno proizvodnjo zadruge, ki po mnenju tamkajšnjih kmetovalcev ni najboljša. Zastavljena vprašanja brez dvoma zahtevajo javno obravnavanje, najprikladnejša oblika pa bi bila javna tribuna, ki naj Jo organizira SZDL. Novi odbor bo imel pod vodstvom Valentina Dolinar-ja precej dela, če bo hotel zadostiti vsem potrebam občanov. Konference sta se udeležila člana ObO SZDL Stane Gorinšek in Milan Senica. SELA-HINJE: še vedno nerešeni komunalni problemi Velika udeležba članstva na letni konferenci v Sela-Hinjah je zgovoren dokaz pripravljenosti sodelovanja občanov pri reševanju komunalnih problemov: elektrifikacije, šolske stavbe, vaških poti itd. Očitek, da pa družba premalo vlaga v to področje, je le del. no upravičen. Ta trditev postavlja zahtevo sami organizaciji, da mobilizira občane in jim skuša pomagati pri uresničevanju njihovih želja. Velika pripravljenost občanov pri reševanju krajevne problematike pa se bo morala odraziti v še večje aktivnosti organizacije. Občinski odbor SZDL je na tej konferenci zastopal Ivan Tekstor. HINJE: prepočasno reševanje perečih vprašanj V Hinjah so člani SZDL V NEDELJO: KONFERENCE SZDL 13. decembra bo imela Socialistična zveza 6 letnih konferenc na področju občine Novo mesto, in sicer: NA AJDOVCU ob 8. uri v šoli; V BELI CERKVI ob 7. uri v šoli; V ŠMAR-JETI ob 7. uri v šoli; V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU ob 7. uri v šoli; NA DVORU ob 9. uri v šoli in v PODHOSTI. Občani iz vseh vasi, ki spadajo v navedena območja, so zaradi obravnavanja pomembnih zadev toplo vabljeni! fcvomešjka kronika ■ 11 < umno iii v Novem mestu nikakor mogoče dobiti lokacije za gradnjo dnizinsko hišice. Zazidalni in ureditven! načrti so v obdelavi in Je pričakovati, da bo do spomladi razpisan natečaj za oddajo prvih trideset gradbenih parcel. Zanimanje za gradnjo enodružinskih hi* je veliko, pa tud. adaptirali bi ljude starejšo zgradbo v mestu, če bi bdi ureditven! nacrt že sprejet. ■ V Dolenjski galeriji še razstavlja akademski slikar Mdha Kambtč. Po 30. decembru, ko bodo njegovo razstavo podrli, bo v spodnjih prostorih razstavljala skupina karikaturMov Pavlihe. Uprava galerije ima izdelan akvlr nt na črt razstav fte za vse pri hodnjc leto. ■ V prvih dneh 'mo-seca decembra Je imela Krka spet umuznnp sJvocokoladno barvo, čeprav pri nas ni bilo nobenih večjih padavin V obliki dežja. Strokovnjaki trdijo, da gre za umazanijo, ki Jo prmaJa RadeAca. Skoda, ki se s tem dela v Krki Je vse večja, trenutno pa nd se nobenih novic o ukrepih, ki oi Jih morali podvTcti odgovorni organi ■ Delavska univerza Je povabila profesorja I«ttnlca, ki Je sinoči , predaval o Dubrovniku in pokazal vrsto lepih diapozitivov, za drugo polovico decembru pa so so dogo varili z Borisom Oregorko, trener jem Mtra Oeraija. Gregorka bo pripovedoval » olimpijadi v Toki Ju ln zavrtoj Mm, posnet na t< J veliki Aportnl prireditvi. ■ Revija klnotečnih tlhnov t novomeškem kinu Krka Je lepo uspela. Dvorana je bila vseskozi dobro zasedena, za nekatere predstave pa sploh nI bilo mogoče dobiti vstopnic. Verjetno bo tudi revija filmov, Id Jim letos poteče licenca, tako dobro obiskana in bo najbolje naredil Usti, ki bo Izkoristil ugodnost lfi kupil abonma za vse predstave že 14. decembra prt blagajni kina. , ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: K.irolina Barblč z Mej vrti 3 — Jožico, Kristina Doblehar z Glavnega trga 17 — Suzano, Angela Matkovič z Nad mirni 19 — Bojano ln Fond Musie. iz Gubeevo 34 — Liltjano. — Poročili so se: Bojan Kiikoe, tekstilni tehnik iz Slakove ulico, ln Antonija Adamič, delavka iz Muiutbcra; Viklor Ml-kec, ključavničar iz Malega Sliitni-ka, in Ana Mohorčič, uslužbenka iz Karlovse 3; Marjan Zunič, ključavničar iz Kettejevega drevoreda 37, in Jožico KunAtek, uslužbenka lz Cesnjevka; Mihael Rukše, ml-/.ar iz Gabrja, in Ana RaJk, delavka iz Slakove ulice; Anton smalj-eelj. Šofer Iz Slakove 1. ln Ana Vidmar, kuharica iz Bircne vasi; Alojz Kavsck, kovač iz Gotne vasi. in Marija Goršak, uslužbenka iz Trdimlvo 31. Umrli so: RuJko Krjuvec, osebni upokojenec z Brega 1, star KI Ml Nitfji Ć'osnovar, gospodinja iz Šolsko 12, stara 85 lot; Amalija Sitar, druži uska upokojenka lz Kurlr.iko poti t, stara 74 let; — Podatki veljalo za zadnjih M dni govorili predvsem o komunalnih vprašanjih, ki jih tudi sicer obravnavajo na zborih volivcev. Mnenja so bili, da imajo slabi obiski na sestankih SZDL korenine prav v prepočasnem reševanju perečih komunalnih problemov. Razpravljali so o organizaciji zdravstvene in veterinarske službe, o škodi, ki jo povzroča divjad, o vaških poteh, davščinah in o nalogah, ki jih bo morala reševati krajevna skupnost. Novi odbor pod vodstvom Janeza Skebeta je sklenil intenzivneje reševati opisane naloge. Franc Smolič. je na tem sestanku zastopal ObO SZDL. PREV0LE: pred vedno novimi nalogami Konferenca na Prevolah je pokazala, da je imel stari odbor pri delu dokaj uspeha. Vse večje akcije je namreč s pomočjo občanov pripeljal do konca. Kljub temu da so rešili precej vprašanj, pa se odpirajo vedno nove naloge, kot so ureditev zdravstvene službe, napeljave telefona, pomanjkljivih prometnih zvez itd. Na tej konferenci so ponovno spregovorili o izpraznjenem zadružnem domu v Zvirčah, ki sameva in propada, člani so bili mne- nja, da taki družbeni prostori ne bi smeli biti neizkoriščeni kljub temu, da so v neprimernih krajih. Tekočo problematiko so znali poiskati in jo tudi rešujejo po svojih najboljših močeh. Sedemčlanski odbor, ki ga vodi predsednik Franc Obrstar, pa bo še nadalje potreboval pomoč občanov. Konference se je v imenu ObO SZDL udeležil Zvone Pere. Mladinke in mladinci so z zanimanjem poslušali razpravo in predloge na konferenci v Novem mestu Mladi se zavedajo odgovornosti Ali so za izobraževanje izkoriščena vsa razpoložljiva sredstva? - Za* kaj odhajajo mladi strokovnjaki? - Družabno življenje še vedno problem -Informiranost, pogoj za sodelovanje in odločanje. Spet neuporabna voda v Dol. Toplicah! V Dolenjskih Toplicah imajo spet povsem kalno — za kuho, umivanje ali pranje neuporabno vodo. To se dogaja že nekaj let ob vsakem večjem deževju, zadnje čase pa še bolj pogosto. O tem so v zadnjem času mnogo govorili, vendar vodovod še vedno nima čistilnih naprav. S primernimi filtri bi morali zagotoviti prebivalcem čisto vodo ob vsakem vremenu! Matični urad Dol. Toplice Rojstev in smrti novembra ni bilo. — Poročili so se: Jože Gorse, kmetovalec iz Podtuma, in Anica Erjavec, gospodinjska pomoćnica iz Sel pri Dol. Toplicah; Anton Pavlin, ključavničar iz CeSče vasi, in Marija Gril, delavka iz Dobin-dola; Jože Noviak. delavec iz Jame pri Dvoru, in Ana Ljubi, delavka iz Loške vasi: Frančišek štlne, strojni ključavničar lz Uršnih sel. in Jožefa Ivanetdč. delavka iz Kota pri Semiču; Franc Tolar, kmeto valeč iz Gor. Susic, in Elizabeta Kralj kmetovalka iz Verduna pri Uršnih selih »Eden izmed osnovnih pogojev za dvig produktivnosti je strokovna usposobljenost proizvajalcev« so poudarili na konferenci delegatov mladinskih aktivov novomeške občine v nedeljo, 6. decembra, v Sindttkalnem domu. Vendar je bilo v letu 1963 porabljenih za strokovno izobraževanje le 59.9 odstotka razpoložljivih, sredstev. Letos bo verjetno '.a odstotek še manjši! Pri vsem tem pa je samo 64 odstotkov delovnih mest zasedenih z delavci in uslužbenci, ki imajo ustrezno srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Nekomu torej očtno ni do tega, da bi se raven izobrazbe zia,poslenJ!h drvigrdja. 36 odstotkov je namreč ljudi, ki dcl.ajo na svojih mei»tih z nezadostno izobrazbo. Ali lahko kdo od teh odloča o sredstvih, ki se bodo porabila za izpopolnjevanje znanja? Med sto zaposlenimi je pri nas samo eden z višješolsko izobrazbo, v razvitejših državah pa kar pet. Pri nas je v industriji le dober odsto- tek ljudi, ki so končali univerzitetno šolanje, v Franciji pa dela v industriji 33 odstotkov visoko izobraženih strokovnjakov- Tudi mladinci bodo na proizvodnih konferencah in v samoupravnih organih najodločneje vztrajali na sklepih o potrebi po sistematičnem izobraževanju in vzgajanju proizvajalcev. Sredstva za izobraževanje so letos pametno izrabili v NOVOTE-KSU in KRKI, medtem ko je IMV ostala daleč pod predvidenim zneskom. Posebej pa smo zaskrbljeni, so poudarili na konferenci, nad podatkom, da je v letu 1963 Odšlo iz občine 267 ljudi s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo! Kultura In družabnost Vrsta delegatov je razpravljala tudi o problematiki po litičnega in kulturnega izobraževanja. Za politično šolo niso izbrali najboljših kandidatov, niti udeležba ni bila zacJcrvoljiva. V Smolenji vasi Za socialno pomoč in drva ff" Na redni seji socialno-zdravstvene komisije v Smar-jeti so novembra reševali probleme socialno šibkejših družin, otrok in drugih posameznikov, ki že prejemajo pod. pore, a so premajhne. Komisija se je dobro posvetovala, preden je predloge o zvišanju socialnih podpor poslala Centru za socialno delo v Novo mesito. ffl Dan republike so v šmar. jeti počastili s pestro proslavo, ki jo je ob pomoči druž- benih organizacij priredila šolska mladina. Ob tej pri. ložnosti je bil sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Med proslavo je bila dvorana zasedena. KI Novoizvoljeni obor VVI je na prvi seji 6. decembra izvolil ožje vodstvo, nato pa so se pogovarjali o nabavi drv za zimo. Med drugim so sklenili ob novoletnih praznikih obiskati bolne člane in jih primerno obdariti. Posebne delegacije bodo obiskale bol. nike z namenom, da bi zvedele, kaj potrebujejo. Matični urad Otočec Novembra Je bila doma rojena 1 deklica. Porok ni bilo. — Umrl Je Alojz Kaplan iz Gor. Gomile, 83 lot. imajo težave s potujočim kinom, v Novem mestu pa z mladinsko sobo, ki čaka neizkoriščena. Sicer jO bodo uporabljali šahisti, vendar bi bilo treba oživiti tudi mla-1 dinski klub, ki je včasih v Zdravstvenem domu že kar lepo delal. Predlagali so tudi izdajanje skupnega nuadinskega glasila, v katerem bi se lahko zbližali šolska, vaški in delavski ntfadinski aktivi. Izdajali bi ga lahko gimnazijci, ki so si s »Stezioami« pridobili že precej izkušenj. V želji za kulturnim udej-stvovanjem pa ne smejo akti' vi pozabljati, da imajo mirno dolžnosti več možnosti za t» vrste udejstvovanja prosvetna društva in zavodi, ki se zdaj največkrat ukvarjajo samo z upravljanjem domov in znajo le zaračunati uporabo dvoran in prostorov! če je že mladina pobudnik, naj prosvetna društva končno uvidijo, da je to 'tudi vrsta njihove dejavnosti in nau združijo sposobnosti v skupnem delu. Mladina pred volitvami V predvolilnem Obdobju naj terenski aktivi sodelujejo pri javnem evidentiranju kandidatov, mladinci pa 86 bodo vključili tudi v razprave o strukturi skupščino-Ugotovili so, da je informiranost še vedno preslaba. Zgodi se, da se odborniki i* nuadmskih vtsI niti ne pO" znajo med seboj! PotTebni SO sestanki, na katerih bo ko* mite seznanil svoje predstav-riikes problematiko mladinske organizacije, sicer ne bodo mbgli v polni meri zastopati interese mladih. Delegati so pred konoeflf izvolili 17-člansiki občinsJB komite ZMS in predstavnik* za okrajno mladinsko kOntO" remeo. m. KO NEDELJSKI ŠOFERJI POSTAVIJO SVOJE FICKE NA VARNO. CAKA REŠEVAIX!E IN DRUGE POKLICNI': VOZNIKE TEŽKA ZIMSKA PREIZKUŠNJA NA POLEDENELIH CESTAH, V MEGLI IN ZAMETIH SOFERII MENDA 7.V. PRH3D ZIMO KOMAJ ČAKAJO POMLADI Niso pozabili na upokojene delavce PTT! Pred desetletji si ne bi upali niti pomisliti na kaj takega, letos pa smo takšno prijetno presenečenje doživeli! Dne 26. novembra smo bili upokojenci poštne stroke, ki živimo na območju PTT podjetja Novo mesto, povabljeni na novomeško pošto na tovariški sestanek in skupno praznovanje dneva republike. Direktorica PTT podjetja Novo mesto tov. Dragica Rome nas je toplo pozdravila in nas seznanila z nedavnim razvojem poštne službe na Dolenjskem ter z načrti za bodoči razvoj, hkrati pa nam je čestitala /.a praznik republike. Sproščen pogovor smo ntulnljcvuli ob pogostitvi, ki nam jo ji* pripravil kolektiv, vsak izmed nas pa je bil ni* posebej obdarovan s 5000 dinarji. Vsem upokojencem PTT stroke, ki se vabilu tega dne niso mogli odzvati, bo durila izročila delegacija kolektiva, ki jih bo obiskala po domovih. Za vsi*, ki smo si* zbrali na novomeški pošti, Je bil to lt*p in nepozaben dan. Ob človeški in tovariški pobudi poštnega kolektivu je V nas upokojencu zaživela prijetna zavesi, ila mlajši tovariši niso pozabili na nus. Kolektivu si* za njegovo pozornost iz srcu zahvaljujemo in mu Selimo veliko delovnih uspehov v prihodnjem] letu. UPOKOJENCI PTT DOLENJSKI LIST st. 1M?<;7> „Rekreacija - brez trenerja!" Nenadna ostavka trenerja novomeških odbojkarjev Igorja Penka Zlati časi novomeške odbojke so minili in se ne bodo tako kmalu povrnili. Tto je najkrajša možna ugotovitev trenutnega stanja v novomeški odbojki. Minili so časi, ko je državni prvak Železničar premagan zapuščal igrišče na Loki in ko se je morala Mladost z Mik ino na ftelu boriti na vso moč, da ie dosegla tesno zmago! V jeseni je z novim trener. Jem Igorjem Penkom sicer kazalo, da se bodo stvari obrnile na bolje, vendar pa je v teb dneh Igor Penko nenadoma odstopil in bo Ie Se igralec. »KOLPA« ostala brez strehe ZDRAVNIK VAM SVETUJE MOŽGANSKA KAP Velikokrat slišimo, da je ta ali oni znanec umrl za možgansko kapjo. Bolezen je res precej pogostna, posebno v starejši dobi, pa je prav, da se z njo malto bližje seznariimo. Možganska kap nI nič drugega kakor izliv krvi iz neke počene žile v možgane. Pogostne j ša je pri moških kot pri ženskah. Vzrok, da so žile slabe ali da sploh počijo, je navadno poapnenje žil ali arterioskleroza, lahko pa visok krvni pritisk ali hipertonija. Navadno pa je kar oboje. Kap nastane običajno kar iznenada, ne da bi prej kaj dosti bolela glava, da bi bolnik čutil pritisk v njej, vrtoglavico, nerazpoloženje ali kaj podobnega, čeprav se včasih tudi to zgodi. Ko zadene bolnika kap, izgubi zavest za nekaj časa. Toda nezavest traja od nekaj ur do 2 dni. Bolnik .leži, kamor ga damo, težko diha. Pri vsakem vdihu se mu vdro lica, pri izdihu pa napihnejo, tako kot bi izpuhoval zrak ali dim pri kajenju pipe. Obraz je rdeč, čelo znojno. Temperatura, ki je v začetku normalna, kmalu zraste na 38°C, če pa še več, se je pojavila še pljučnica. Če pridvignemo veke, najdemo razširjene zenice, ki ne reagirajo na svetlobo, že sedaj v nezavesti opazimo, da sta roka in noga na eni strani popolnoma irnlahavi, na drugi strani pa imata nekaj napetosti v mišičju. Čim se bolnik zbudi iz nezavesti, opazimo najprej, da ne more gibati z roko in nogo ene strani, lice mu je povešeno, oko se ne zapira. Včasih tudi ne more govoriti, je duševno spremenjen in ima še kakšne druge težave. Vedno pa je roka bolj prizadeta od noge ter se tudi pozneje težje popravlja in počasneje služi bolniku za delo. Ali bo bolnik potem, ko ga je zadela kap, ostal pri življenju in koliko se bo njegovo stanje izbolj-' šalo, je odvisno od velikosti in kraja krvavitve v možganih. Približno 70% bolnikov, ki jih je zadela kap, podleže kmalu in se niti ne zbudi iz nezavesti. Ostali se več ali manj popravijo, nekateri popolnoma. Pri tistih, ki jih je kap udarila zaradi visokega krvnega pristiska, je precejšnja verjetnost, da jih bo udarila ponovno. Vsem tistim, ki jim je zdravnik svetoval dieto in predpisal zdravila zoper krvni pritisk ter določil, kaj smejo delati, priporočamo, da ta navodila tudi upoštevajo. Dr. B. O. Igorja Penka se novomeški gledalci odbojke prav gotovo dobro spominjajo. Potem ko je prišel v Novo mesto, je prevzel treninge prvega moštva novomeškega Partizana, vendar je po kratkem času s tem prenehal. Zdaj, v letošnji jeseni je spet začel s treningi in še preden je uresničil svoj načrt, je še enkrat prenehal. — Vprašali smo ga kako to, da novomeška odbojka ne more doseči tistih pozicij, ki jih Je imela pred leti. — Kako to, da ste se spet odločili, da boste trenirali odbojkarje novomeškega Partizana? — Odločil sem se predvsem zato, ker sem videl v kakšnem sta* nju je zdaj novomeška odbojka! Nihče ni treniral in odbojka je šla rakovo pot. Razen tega imam veliko veselje do te zanimive športne igre in ker sem prene- V počastitev dneva, republike sta bila v Krmelju in Metliki prirejena dva turnirja. Devet ekip se je verjetno zadnjikrat v tej sezoni zbralo na odprtih igriščih ln pred precejšnjim številom gledalcev, ki jim kljub mrazu ni bilo žal, da so prisil na igrišči, saj so videli lep in zanimiv rokomet v pozni Jeseni. V Krmelju je igralo pet moštev: domačini, Novo mesto, Sevnica, Brestanica in Zagorje. Kr-meljčani in Novomeščani so bili za razred boljši od ostalih. Oboji so z visokimi rezultati odpravili *se tri nasprotnike. V odločilni ■grl so bili domačini bolj zbrani ln so dokazali, da zasluženo zavzemajo visoko mesto v LGL. Novomeščani, prvaki medobčinske lige, so na koncu podlegli s 15:9, Potem ko so si igralci Krmelja fe v prvem polčasu priigrali do-kajšon naskok. Ta tekma Je bila obenem tudi najlepša na turnirju. Domačini s tokrat s hitrimi napadi prebili zid novomeške ekipe v obrambi. Slednji 90 so odlikovali b povezano in kombinatorno igro. Prav tako zanimiv je bil tudi boj ostalih treh ekip — toda le za tretjo mesto. Scvnlčanl so bili bajiznajdljivejši, Imeli so več mo-1 od ostalih, ln so na koncu Pristali na tretjem mestu. Bresta-»ie., je bila uspešnejša od Zagor-Janov. RczultaU tekem so bih noslcd- hal z atletiko, sem se odločil, da bom poskusil dvigniti raven novomeške odbojke. — Kako ste si to zamislili? — Najprej sem imel predavanje za vse tiste odbojkarje, ki so redno trenirali. Razložil sem jim, kako naj bi potekali treningi In kakšna bi morala biti disciplina, da bi lahko v naslednjem letu uspeli. Takrat je moral vsak obljubiti, da bo treniral trikrat na teden. 2e na sestanku je bilo opaziti, da igralci niso za tako strog režim. Izgovarjali so se na pomanjkanje časa in ostale subjektivne razloge, videl pa sem tudi, da so brez volje in da jim odbojka pomeni le razvedrilo. — Kljub temu ml je uspelo, da sem s svojimi zamislim! prodrl. Igrali smo v novi postavi, brez Simiča, Medica in Sonca, tekme pa so pokazale, da je bila ta politika nji: Brestanico Zagorje 8:5 (4:41, Novo mesto : Sevnica 11:5 (6:2), Krmelj : Brestanica 14:3 (6:1), Sevnica : Brestanica 11:10 (4:3), Novo mesto : Zagorje 13:7 (6:3), Krmelj : Sevnica 6:3 (1:1), Novo mesto : Brestanica 13:4 (7:4), Sevnica : Zagorje 11:10 (5:7), Krmelj : Novo mesto 15:9 (7:3, Krmelj : Zagorje 20:6 (12:1). Končni vrstni red je naslednji: Krmelj (8 točk). Novo mesto (6), Sevnica (4), Brestanica (2), Zagorje (0). Največ golov na turnirju je dosegel J. Logar iz Krmelja (18), najboljša vratarja pa sta bila V. Logar lz Krmelja in Per-ko iz Novega mesta. Drugi turnir je bU v Metliki. Tu so sodelovale štiri ekipe: domačini, Smlhel, Črnomelj in osemletka (Črnomelj). Moštva niso Igrala tako kot v Krmelju — vsak z vsakim, ampak na izpadanje. Metličanl so premagali mlade Igralce osemletke, medtem ko so Smihelčani pripravili največje presenečenje turnirjo, ko so premagali Črnomelj. Sploh je bil ta turnir prvenstvo Dolenjske v malem. Igralo je kar dve tretjini moštev, ki sodelujejo v medobčinski ligi. Tokrat jo bil vrstni rod obrnjen: na lestvici sta Metlika ln Smlhel slabše uvrščena, tu pa sta pobrala prvi dve mosti. V finalni borbi je Smlhelčonom zmanjkalo moči ln so izgubili z 10:5 z domačini. .al utemeljena. Skoda Je bUo le, da je Goleš odšel k vojakom; brez njega smo izgubili nekaj tekem, saj je bil steber moštva. Kljub vsemu smo dosegli zelo solidno 4. mesto. — Kako pa je bilo po prvenstvu? — Po končanem prvenstvu sem novembra sklical redni trening, vendar pa ni bilo pravega odziva. Poleg tega v Novem mestu tudi ni materialnih pogojev, ki bi omogočili pravilni zimski trening. Le tu se pokaže napredek! Telovadnice so preobremenjene, saj so zasedene od jutra do poznega Mladinski brzoturnir v Krmelju V počastitev dneva republike se je brzoturnlrja v Krmelju udeležilo 13 mladincev ln pionirjev. Prvo mesto si delita brata Drago in Ivo Perhaj z 10,5 točke. Ugajal Je tudi tretjeplaslrani Tinček Hočevar, ki Je zbral 9 točk. Tem trem slede Kos, Koprive, Božič, Kolovrat, Furlon, Blatnik, Debelak, Drobnič, Hribar. Pred tem je bila odigrana slmultanka, Debelak je z 8 igralci zbral 7,5 točke; edini remi je dosegel Ivo Perhaj. , D. B. Mamic, Kobe, Stoka-novic in Jcrančič — prvi zmagovalci Šahovsko društvo Novo mesto je v novembru organiziralo tri šahovske turnirje brezkategomikov. REZULTATI: PRVI TURNIR — Mamic Stane 10 točk. Kotar, Vene, GorSe 6: DRUGI TURNIR: Kobe Vinko in Stokanović Marjan 13,5, Mali, Krošelj, Petelinkar, Klobčar, Lužar, Klobčar II.; TRETJI TURNIR: Jcrančič Bojan II, Ravbar, Djuraševlć, Pilctlč, Kristan, Dio-rovlć. Vsi omenjeni šahisti so si priborili četrto šahovsko kategorijo In bodo v decembru z drugimi četrtokotcgomikl sodelovali na turnirja za pridobitev tretje kategorije. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR ZA ČLANE ZA DECEMBER bo t petek, 11. decembra, v mladinski sobi. Prijave ob 19.30, priče tek ob 19.45! i IGOR PENKO šah v smihelu in Bršlinu V počastitev dneva republike sta blo odigrana šahovska turnirja v d! laških domovih v Smihelu ln Br.'linii. V Smihelu so Igrala dekleta. Razveseljivo Je, da Je bilo za turnir veliko zanimanje, tekmovalke pa so bile močno izenačene. Vrstni red: Fnoja (9 točk). Petrlc ln Kozolec (8), Tom-Se (7), Kajln in Strmcckl. Sršen in Prudl«, znldertl« itn. V Bršlinu so Igrali gojenci tega doma. Nofcotcrt so se izkazali z nedisciplino, zmagal pa ja Kobe (13) pred Krošljem (11.5). Tema slede: Pe'erln ln Stogcnšck, lin*, Mnlne-rlč, Mnvrin, Stark, Lužar itn. Icrall po tudi namizni tenis. Zmagaj Je Plfolt pred KroMJem, Robotom, 7'ohkom, Irancem, Poletom ln ti i tom. -ob. gojev in nezainteresiranosti igralcev, ki jim primanjkuje časa in volje do zahtevnih in napornih treningov. Odstopil sem tudi zaradi tega, ker sem videl, da ne bi mogel trenirati tako, kot sem si zamislil in bi bili torej vsi moji napori zaman. Lahko vam povem dva primero, ki dokazuje* ta, da s treningom dvakrat na teden ni napredka. Oba sta fiziološko dokazana. Prvič: vsak atlet, ki hoče doseči večje uspehe, mora trenirati dvakrat dnevno. Drugič: odbojkarji v Sovjetski zvezi, ki tekmujejo v prvi ligi, trenirajo štirikrat na teden s trenerjem, razen tega pa vsak trenira še individualno! — In kako bo z odbojko prihodnje leto? — Sklenili smo, da bomo še igrali in tekmovali. Spet smo povabili v svoje vrate Simiča, Medica in Sonca, vendar pa je zdaj povsem jasno, da naš namen ni več uvrstitev v prvo ligo. Za nastop v prvem moštvu bo odloča, la kvaliteta in šele potem obisk treningov. Zato naj publika ne pričakuje večjih uspehov. Jaz sam kot trener odstopam od vseh zamisli za dvig novomeške odboj, ke, ker Je to s sedanjo generacijo nemogoče. Treba bo začeti z mladimi. V treh letih bi lahko imeli perspektivno ekipo. Za naše moštvo pa lahko rečem; borili se bomo, da bomo ostali na vrhu tabele. Približno letošnja uvrstitev bi bila realna, vsako višje mesto pa znak, koliko bi lahko še dosegli, če bi trenirali. Povem naj še, da bo od zdaj treninge vodil vsakič eden izmed igralcev. S tekmovanji bomo začeli v zimski odbojkarski ligi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, nato pa bomo startali v slovenski ligi. — Kljub temu, da ne bomo trenirali toliko, kot bi morali, se bomo borili z vsem srcem, kar do zdaj ni bilo ravno v navadi. Novomeška odbojka torej še ne bo napredovala, čeprav bi po iz. javi Igorja Penka lahko v enem letu spet prišli v zvezno ligo! Zgrabil je za delo zato, ker je videl, da bi s to generacijo lahko dosegli še velike uspehe in prišli v zvezno ligo. Po njegovem mnenju bi stara gardo lahko igra* la vsaj še tri leta, to po . bi bilo dovolj veliko poroštvo, da bi uspehi potegnili za sabo mladino. Toda odpovedali so trije ključni igralci, brez njih pa za zdaj ni pravega odbojkarskega moštva v Novem mestu. Novomeška odbojka bo torej krmarila v starih vodah. Gledalci in ljubitelji odbojke so bili sicer prepričani, da bo pod trenerjem Penkom spet napredovala in da bodo spet gledali tekme prve zvezne lige, vendar pa tega vsaj še tri leta ne bodo doživeli. Do takrat, dokler ne bo nekdo začel z delom pri mladini, v Novem mestu, ne bomo gledali odbojke, kot smo Jo pred leti!!! : Dolenjski smučarji so pripravljeni a Gozdarji Gozdne uprave J Podturen pri Dol. Toplicah so i preteklo zimo uredili lepo J smučišče na Gačah nad Cr- ■ mošnjicomi, kjer zapade prvi I sneg na Dolenjskem. Tereni ro i že pripravljeni za smuko. Pri- ! čakujejo da bodo smučišča i obiskali tudi smučarji iz dru- S pili krajev. Turistično društvo i v Dol. Toplicah bo preskrbelo S prenočišča, Id Jih je v Dol. j Toplicah dovolj. Pripravljajo i tudi smučarske tečaje In pri- j čakujejo, da se bo smučarski I šport na Dolenjskem razvese* I ijivo razvil. Dg. Športna sekcija Kolpa iz Osilni-ce se je znašla brez strehe in na cesti, ker so ji vzeli klubsko sobo, ki jo je imela v osnovni šoli v Osilnici. Do sedaj so sicer imeli klubsko sobo pod določenimi pogoji, toda imeli so vsaj prostor, kjer so se lahko zbrali ln pogovorili ter odigrali partijo šaha ali namiznega tenisa. Zdaj rnladina iz Osilnice in Sel ne ve, kam naj gre — na cesto ali v gostilno. Ne vedo, kam bodo postavili mizo za namizni tenis, ki jo bodo dobili v kratkem. No hodnik v osnovni šoli je ne morejo, ker je pozimi mraz, sicer pa — ali ne bo spet obveljalo pravilo »danes na hodnik, jutri na cesto?« Vemo, da je ambulanti potrebna topla čakalnica, toda ali je kdo vprašal »Kolpo«, kako se bo znašla brez prostora? Sobo so vzeli z izgovorom, da »Kolpa« ne plačuje najemnine, vendar pa ta tega ne more, ker znašajo njeni dohodki le okrog 30.000 din no leto. Ali ni tudi šola dolžna podpreti delo »Kolpe«, ki vključuje tudi njene učence? Kje so zdaj obljube šole in ostalih organizacij? Morali bi se zavedati, da spada med njihovo delo tudi delo z mladino. Danes je športna sekcija »Kolpa« osamljena; nima podpore ne od PD, ZMS, Zveze prijateljev mladine ln drugih organizacij! Želimo pojasnilo in odgovor! , J. Ožura ESPred kratkim sta prišli iz ZAR v Split še dve ladji s pošiljko blizu 1.400 ton limon, pomaranč in mandarin. ■ Jugoslovanski izvozniki so v praškem hotelu »Internacional« odprli razstavo vzorcev belih, črnih in desertnih vin. Cehoslovaška bo prihodnje leto uvozila iz Jugoslavije več vrst vin, prikazanih na razstavi. Bi Spomladi bo podjetje »Ljub-Ijana-tran&port« dobilo 42 avtobusov »Alra-Romeo«, za katere bodo karoserije izdelali v Jugoslaviji. Takih vozil bo naša država dobila 2S0. Kegljači tekmujejo - v Gorici in v Kranju V Novi Gorici Jo bilo tekmovale reprezentanc za dan republike. ' ••ovo mesto Je zastopala ekipa ftouirja, ki Jo prehitela LJubljano £ Celje. Ce no bi' zatalll Fillpčlč, R bil uspeh se večji. Vrstni rod: *?aiit>or 4978, Kranj 4959, Nova "Oricn 4885, Novo mesto 4836 'Romih 854, Mrzlak 846, Krn lč S«, Barbtč 800, Hren 785, Fillp-"8 710), LJubljana 4838, Celje ,c&3. velik uspeh sta dosegla Ho-"uh In Mrzlak, ki sta kot posa- ™k»nlka zasedla tretjo ln četrto tn....,, 'Vn.kc so tekmovale v Kranju. so pote, rczultaU pa so na-y*dnll: Kranj 2300, Maribor 2277, Mubijana 221J, Celje 2036, Novo "testo 2010 (Zoloznlknr 390, Smon-*«r 315. Nangor S44, Jerman 312, IJoliiik 306, Ljub! 282). Zolcrnl-JVJeva je z devetim do desetim *['■"■'om mod poaameznlcaml do-•"In lep uspeh. ,'Jranjsia Triglav Je proslavljal l'-lrtnlco obstoja. Na kcgljaikem »atv„-,,.M„ ro „^-piovdU tndl Pto. nirjovcl. Kegljali so tudi državni rcprczcntontjc. Triglav Je bil odličen po zaslugi Mnrtelanca (962) ln Turka (891). Podrl je 5141 kegljev, drugokloslronl Branik pa 5040. Evropski prvak Steržaj Jo podrl 941 kegljov. Pionir (4810) Je bi tretji: Barbič 834, Mrzlak 830, I.ot:iša 813, Romih 793, Hren 778 in Vesel 762. Jesenice so nastopile brez enega igralca ln so podrle ♦107 kegljev. (en> ■ Menijo, da bo v Dalmatinski Zagori pridelek tobaka lotos rekorden in bo dosego! okoil 100 ton. Zaradi spodbude proizvajalcev daje kombinat svojim kooperantom pri odkupu za 9 odrrtoticov več, kot ao zvezno cene tobaka. * *a V oktobru letos Je »Iskra« lzvoc.'ila za 231 000 dolarjev svojih Irriolkov v 20 držav. To Je bCla do ■daj. rmrvooja mesečna mdiraielja r tem lotu, U pa je ».'o še vedno za 16 odstotkov manjša, kot Je piedVdrl p-'nn &ADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, H. DECEMBRA: 8.05 Dva divortlmenta iz repertoarja orkestra RTV LJubljana. 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Igra godba na pihala nizozemske mornarice. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne /^resmi. 10.35 Novo na knjižni polici. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Franc Hočevar: Ublaževanje škodljivega vpliva vetra v kmetijstvu. 12.30 Arije ln orkestralni odlomki. 14.35 Minute za ltcmotnio glasbo. 15.30 Narodni zvoki iz Argentine. Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 12. DECEMBRA: 8.05 Poje Gorenjski vokalni oktet. 9.25 Iz ljubljanskih glasbenih šol. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti!! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Novak: Navodila za spravljanje strojev preko zime. 12.30 Glasbeni spomini na vojna loto. 14.05 Iz ©r>er Jugoslovanskih avtorjev. 14.35 Noši poriušolol če-stitajo In pozdravljajo. 15.30 Trije zbori lz Tržaško pcftrajine: »Va-' Imun Vodnik« iz Doline pri Trstu, Pevsko društvo Slovan lz Po-droč ln Lipo Is Borovice. 17.0S Gromo v ktno. 17.35 Por-ml ln plesi iz Jugoslavije. 18.45 S knjižnega trg«. 20.00 »Mndro-jtnJ rob« (mla-cVn-.ka oddaja). 21.00 Zarilefttte z nami. 23.10 Od laja za noše lzse-Uaooa. NTT>W.»A, IS. DFCfMBRA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra — Anton Ingolič: Tajno društvo PGC. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Maks Gašperič: Studenci. 10.30 »Slava delu . .« 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. 13.30 Za našo vas. 13.50 Na lanočki peči. 14.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna— M. Fessier: To se Je zgodilo meni. 17.30 Radijska Igra — Vasja Ocvirk: Pridd po ogrlico. 17.58 Igrajo veliki orkestri. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe: Dve partituri Slavka Ostoroa. 22.10 Melodije za lahko noč. PONEDELJEK, 14. DECEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja z orkestri Raphaele, Mdchel Piastro, Roimond, Toki Gorvath in Manto-v-.ini. 8.55 Za mlade radovedneže — Dagutin Hartdć: Dečki — iznajdi-telji. 9.25 Iz narodne zakladnice. 10.15 Pisan orkestralni lntermezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. MIlan Rovan: Sklepi republiškega posvetovanja sadjarskih strokovnjakov. 12.30 Skladbe za virtuoze. 14.05 Arije iz Rosstoljevoga Scvilj-skega brivca. 14.35 NaH poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Lepe melodije. 17.05 Glasbena križanka št. 5. 18.45 Narava ln človek. 20.00 Skupni pro-rram JRT — Studio Beograd: Prenos zaključnega koncerta nagrajenih zborov s festivalom Beogradu. 22.10 Nočni akordi. TOREK, 15. DECEMBRA: 8.06 Nastopajo Veseli plansarji in Trlo RtrrMa rVr-Vr-fp-rja t vokaJr/m sekstetom bratov Pleško. 9.25 Odlomki iz opere Carmen v izvedbi ansambla zagrebške opere. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti —■ Inž. Tone Zore: Kooperaoijska reja živine za meso. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjih. 20.20 Radijska igra — Constanti: General Frederic. 23.05 Nočat koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. SREDA, 16. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. -9.45 Trije solisti in tri zasedbe. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — — Inž. Janez Gordšič: Uspeh ■ pridelkov topinambura. 12.30 Romantični operni dueti. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevoi pri nas in po svetu. 15.30 Tako pojo naša dežela |— Dr. Zmaga Kumer: Stare pripovedne pesmi. 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti ln danes. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.20 Igra Ljubljanski Jazz ansambel. 22.10 Godala in zabavni zbori. ČETRTEK, 17. DECEMBRA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 10.15 Gla-ibenl sejem. 11.10 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan TerčetJ: Kako moramo negovati vino letošnje letine. 12.30 Pastoralni prizori iz sodt-bre slovanske simfonične glaobe. 14.05 Nast solisti v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba RTV LJubljana. 18.00 Poro-rV'a — aktualnost! doma in v svetu. 18.45 Jerikovni rvr-ovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln rnjrjovov. 21.00 Lirika stan! čas. Pnvn'ki reaHznm. 22.10 S popev-k-mi po svetu. Športno pismo iz Brežic B Ob pregledu dela NK Porti-zan iz Brežic moramo žal ugotoviti , da v jesenskem delu ekipa ni dosegla pričakovanega rezultata. Krivda je v nedisciplini posameznih igralcev ki slabi kondiciji celotne ekipe. Redkokdaj so na treningu vsi igralci, pa tudi mesto trenerja je problematično. Zaradi slabe igre je nogomet Izgubil mnogo gledalcev, saj se jih zdaj na tekmah zbere največ 30, pa še ti so nezadovoljni. Čimprej bo treba rešiti pereča vprašanja, da ne bi dočakali spomladanske s3zone Povsem nepripravljeni. Povečati bo treba Izbor igralcev z mladimi nogometaši. Samo takšen način dela bo prinesel zaželene rezultate *n povečal krog simpatlzerjev. «1 ObZTK je vključila v program investiranja v letu 1965 do- ' graditev atletskih naprav na brežiškem stadicau. Urejena bo 400 m dolga atletska steza ter naprave za skok v daiiino in višino ter met krogle. Vodstvo se zaveda, da je to obnova za razvoj atletike v fobčini, posebno še, ker je v zadnjih letih atletika povsem izumrla. Fmančnih sredstev bo seveda pre- malo, zato bo morala priskočiti na pomoč mladina s prostovoljnim delom. Zanimanje med mladino je za »kraljico športov« zelo veliko. Na tekmovanjih v Celju zo brežiški gimnazijci dosegli lepe uspehe v okrajnem merilu, kljub slabim pogojem za delo. Povedali so, da imajo v drugih občinah boljše pogoje to da so rezultati, ki so jih dosegli v tej konkUT&nci, le plod izredne borbenosti. Vse tc dokazuje, da bodo sredstva, ;ci jih bo namenila ObZTK, dobro naložena. Za popularizacijo te panoge bo potrebno'še veliko dela: razmislili bo treba o izpopolnitve strokovnega kadra, saj zdaj razpolagamo le s tremi stroiovnjaki. Občinska rkupščina je odobrila več štipendij za študij na srednji to visoki šoli za telesno kulturo. Na te kadre bomo morali na žalost čakati vsaj še dve leti. Sole same so posvetile premalo pokornosti vprašanju štipendiranja te vrito strokovnjakov, ki so omova za rjor-malni telesni razvoj šolske in iz-vensolske mladrne. OSKAR GERJKVIC Rokometaši ne mirujejo »Vsi napori za resen, discipliniran trening, so bili zaman!« trdi Igor Penko večera, trening dvakrat na teden pa je premalo. Odstopil sem torej zaradi dveh razlogov: slabih materialnih po- 1l|ll|l'nilllllfll!l!l!lll!:!!!il!liM m ŠAH m šah v Trebnjem in Krmelju V počastitev dneva republike je bilo v Trebnjem občinsko 'šahovsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo šest ekip. Zmagovalec je postala ekipa občinske skupščine Trebnje v postavi Debelak, Pevec, Mrazek in Sila, ki je zbrala 14 točk in dobila prehodni pokal. Na drugo in tretje mesto sta se plasirali ekipi Tovarne šivalnih strojev Mirna in KPZ Dob z 10,5 točke. Ekipi sta prejeli praktični nagradi. Četrti je bil SK Trebnje, peto pa KUD Emil Adamič iz Mokronoga. Mladinci SK Trebnje so bili zadnji. V TEM TEDNU VAS ZANIMA --jjj—*—-:. . ■ ... J'------__•___ . , ._____ Petek, 11. decembra — Danijel Sobota, 12.. decembra — Aljoša Nedelja, 13. decembra — Lucija Ponedeljek, 14. decembra — Dušan Torek, 15. decembra — Kristina Sreda, lfi. decembra — Albin Četrtek. 17 decembra — Lazar mmm Ob ie*ki izguba naše drage mama AMALIJE SITAR iz Bršiina se najtopleje zahvaljujemo vsem, Id so ji kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, ji poklonili vence m cvetje, t'osebni■ zahvalo smo dolžni dr. Fornazariču, kolektivu tovarne »Krka« in »Labod«. ZB ter SZDL Bršlin in pevcem. Žalujoči: sin Slavko in Božo z ženo .ter ostalo sorodstvo Ob smrti našega nepozabnega očeta ALOJZA MEDVEDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in tolažbo, ki so nam jo nudili v teh težkih dneh. ter vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo društvu upokojencev/ Upravi rudnika rjavega premoga v Kočevju ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: hčerke Micl, Rezi, liani, Gusti in sin Lojze ter ostalo sorodstvo Ob smrti naše ljube mame, babice in prababice, tašče in tete NEŽE ČEŠNOVAR se Iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem tištim, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti — prav vsem: srčna zahvala! Žalujoči: sin z družino, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo Novo mesto, v decembru 1964 PREKLICA Podpisani Peter Tekavec, delavec tz Ribnice 78. preklicu jem vse opravijive besede, kd sem jih napisal ali izrekel zoper zasebnega Mtttca Ivana Petriča. tajnika Skupščine občine Ribnica, iz So-dražice St. 36, ter obžalujem žaljiva besede, ki sem jih izrekel zoper njega. Zahvaljujem ss mu. ker je odstopil od zasebne tožbe. Podpisana Anka 'I roba iz S peharjev prekiicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla 4. oktobra zoper Franca Mukavca iz špeharjev. PRODAM TAKOJ VSELUVO enodružinsko liiso z vrtom v Novem mestu. Ponudbe pod »Proti gotovini« na Jugoreklam Ljubljana. PRODAM VSEUIVO eoostanovanj-Skjo hišo. 5 minut od postaje Novo mesto. Naslov v upravi lista 724/64. PRODAM 6 malih psičkov — Ovčarjev, starih 7 tednov. Angelca Pavec, Ragovska 16, Novo mesto. ZARADI SELITVE ugodno prodam rabljeno kuhinjsko in sobno pohištvo, radio aparat in drugi drobni inventar. Marija Vokač, Gotna vas 28, Novo mesto. PRODAM KUHINJSKO pohištvo lepe oblike (4-delna kredenca). Ogled popoldne: Robič, Zagrebška 6. POCENI PRODAM sobno pohištvo. PRIREJA IZLETE PO 3UG0SLAV!)! IN INOZEMSTVU ZAHTEVAJTE PONUDBE IZREDNO ZNIŽANE CENE ZA AVTOBUSNE PREVOZE IN IZLETE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN ŠOLSKE MLADINE Informacije — ponudbe — naročila: KOMPAS - LJUBLJANA ali poslovalnica NOVO MESTO Novi trg 8 - tel. 21-1«3 Naslov pri »Krojaču« v Novem mestu pri mostu. 726/64. PRODAM LAMBRETO NSU 130, avtoroler, brezhiben. Matoh, Pa-dersičeva 23, Novo mesto. PRODAM POGREZLJIV ženski šivalni stroj. Saje, Irca vas, Novo mesto. PRODAM MOŠKI šivalni stroj »Singer«. Cankarjeva 5, Metlika. PRODAM SAMOHODNO tračno žago z diesel motorjem 9ks, in kompletna kolesa na oseh na gumi voz. Ivan Deienda, Podgorska, Kočevje. KUPIMO RABLJENO ognjevarno blagajno, šolski center za gostinstvo Novo meslo. NA STANOVANJE vzamem zaposleno samsko, zdravo tovarisico, nad 30 let. Naslov v upravi lista. 732/64. PRAZNO SOBO oddam dekletu, ki mi plača vnaprej 300.000 dinarjev irajemnine. Naslov v upravi lista. 728/64. 100.000 DIN NAGRADE dam za enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. 725/64. IŠČEM SOBO v Bršlinu ali bliž-nji okolici. Grem tudi za sostanovalko. Naslov v upravi lista. 733/64. V STALNO ZAPOSLITEV sprej mem pošteno kmečko dekle v tu-turističnem kraju v gorah. Stanovanje in hrana v hiši. Pisati: Ivica Cešnovar, Dom in vrt 46, Trbovlje. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. Zupančič, Trdinova 33, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO nad 15 let staro, tudi začetnico, sprejmem. Mira ^Gradnik, Bled, Ribenska C 7. i ISCEM GOSPODINJSKO pomočnico ali žensko, ki bi v zimskih mesecih pazila na otroka od 7. do 14. ure. Minka Glavič, Narodna banka, Novo mesto. OSEBA, ki je 4. decembra 1964 izgubila denar v prodajalni Borovo v Novem mestu, naj se zglasi v omenjeni prodajalni. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Bolezni jeter 'zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »Donat« vrelec. Posvetujte se z zdravnikom! »Donat« dobite v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. UGODNO PRODAM kombinirane grablje in vile, znamke »Far«. Naslov v upravi lista. 741/64. DELNO OPREMLJENO sobico, 1,5 kilometra iz Novega mesta, nudim najboljšemu ponudniku. Jože Zupančič, Ljubljana, Jana Husa 62. V NOVEM MESTU ugodno prodam kuhinjsko mizo, klop in stole z naslonjalom ter malo polico za na steno. Cena 15.000 din. >Jaslov v upravi Usta. DENARNICA Z MANJŠO VSOTO DENARJA je bila najdena v pašami. DoJ. lista, kjer jo lastnik lahko dobi. i-pg )-t,M ***m Brežice: 11. in 12. dtc. ameriškii lilin »Žena v domači halji«, 13. in 14. dec. špansko-italijajiski barvni film »Greh ljubezni«, 15. in 16. dec. sovjetska film »49 dni«. Brod na Kolpi: 12. in 13. dec. italijanski film »Nevarna žena«. Dol. Toplice: 12. in 13. dec. ameriški film »Zakon prerije«. Kočevje — »Jadran«: 11. do 13. decembra italijanski barvni film »Korziška brata«, 14. in 15. dec. ameriški film »Neznanec iz Nord ekspresa«. 16. in 17. decembra jugoslovanski film »Človek in zver«. Kostanjevica: 13. dec. italijanski barvni fim »Drakut maščevalec«. Metlika: 12. in 13. dec. ameriški film »Na divji zahod«. 16. dec. italijanski film »Mik« Mokronog: 12. in 13. dec. ameriški film »Zoro maščevalec«. Novo mesto: 10. in 11 dec. francoski film »Zadnjih 15 minut«. 12. do 14. dec. francoski barvni film »ženska je pač ženska« 13. dec. ob 10. uri za mladino bolgarski barvni film »Mali kapetan«, 16. dec. češki film »Sonce v mreži«. Osilnica: 13. dec. nemški film »Satan mami z ljubeznijo«. Pred r rad: 13. dec. arigleški film »Doktor in' ljubezen«. Ribnica na Dol.: 12. In 13. dec. sovjetski film »Pastir Kostja« Sevnica: 12. In 13. dec. francoski fibn »Ambiciozna«, 10. dec. jugoslovanski film »Reka smrti«. Sodražica: 12. in 13. dec jugoslovanski film »TLstega lepega dne«. Stara cerkev: 12. in 13. dec. ita-. lijanski film »Smrtonosni udarec«. Straža: 12. in 13. dec. angleški film »Ni dreves na ulici«. Trebnje: 12. in 13. dec. ameriški bravni film »Dom na griču«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja španski barvni film »Prodajalka vijulic«: 12. dec ob 19. uri v Bell Cerkvi; 13. dec. ob 15. uri v Prečni, ob 19. uri v Skocjanu; 14. dec. ob 19. uri v Otočcu. 15. decembra ob 19. uri v šmarjeških Toplicah ln 16. dec .oh 10. url v Uršnih selih. POTUJOČI KINO KOČEVJE predvaja angleški film »Vso dolgo noč«: 11. dec. ob 19. url v Dolgi vasi; 12. dec. ob 19. uri v Livoldu: 13. dec. ob 16. uri v Banja l.ol.i. ob 19. uri v Kužlju in ameriški film »Vso za smeh«: 12. dec. ob 17. uri na Oneku; ob 19 uri - v Koprivnlkii; 13. dec. ob 13.30 v Vimnlju; ob 16. url na i .i-.>ii in Ob 19. uri T Moriju. Matični urad Novo mesto V času od 23. novembra do 7. decembra je bilo rojenih 35 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Jože Junc, delavec, in Marija Medved, poljedelka, oba iz Sred. Grčevja; Anton Franko, poljedelec iz Dol. Vrhpolja, in Ivana Hočever, delavka iz Dol. Stare vasi; Franc Goričar, delavec iz Dol. Kronovega, in Antonija Gregorčič, poljedelka iz Dolenje vasi; Rudolf Mihalič, skladiščnik s Potovrha, in Marija Erjavec, kuhinjska pomočnica iz Gor. Suha-dola. Jože Padaršič, delavec iz Dol. Gradišča, in Antonija skrbeč, natakarica iz Raceža; Lovrenc 2va-gen, osebni upokojenec iz Stana pri Mirni, in Ana Skubic, poljedelka iz Gor. Kamene; Marjan Muhič, delavec iz Malega Podljubna, in Ana Pirh, delavka iz Podgore. Ivan Mihalič, poljedelec s Potovrha, in Marija Golobic, snažilka z Vrha pri Dolžu: Janez Kralj, delavec iz Sel pri Zajčjem vrhu, In Angela Turk. delavka z Zajčjega vrha; Rudolf Vidmar, delavec iz Zbur, ln Marija Granda, poljedelka iz čelevca; Janez Sintič, delavec, in Terezija Sironič, oba iz Kranja, Planina 2; Jože Draginc, delavec iz Konca, in Jožefa Turk, delavka iz Podgrada; Mirko Vovko, delavec iz Malih Brusnic, in Jožefa Novak, delavka iz Sred. Grčevja. Martin Jakše, delavec, in Marija Korosa, delavka, oba iz Gabrja; Mihael Cizel. logar iz I3ečnih sel, in Slavka Andrejčlč, učiteljica iz škocjana; Avguštin Kolenc, Žagar iz Grmove!j, in Martina Andrejčič, delavka iz Telčic; Jože Mervar, kmetijski tehnik iz Dol. Straže, in Štefanija šoli, uslužbenka iz Vavte vasi; Janez Rapuš. strojevodja iz Mirne peči. in Dragica Springer, pletilja iz Goriške vasi; Franc Jerič, sprevodnik, in Martina Rifelj, kuharica, oba iz Gotne vasi. Umrli so: Miha Štrus, osebni upokojenec iz Tribuč, 76 let; Franc Pavlenič, kmet iz Gmajne, 68 'let; Jože Simonič, kmet iz Drašič, 58 let; Ivana Juhart, gospodinja s Senovega, 68 let; Pavle Grubače-vič, osebni upokojenec iz Kunča-nov; 65 let; Franc Janežiči delavec iz Radne vasi. 44 let; Štefan Jazbec, otrok iz Zabukovja, 3 leta; Marija Turk, gospodinja s Tolstega vrha, 61 lot; Anton Plut. osebni upokojenec iz Kota pri Semiču, 55 let; Marija Gazvoda, delavki! iz Konca, 73 let, in Marija zunie, gospodinja Iz De! Kamene. 7B let. V preteklih 14 dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Zorko iz šmalčje vasi - Anico. Cirila Smolič iz Artmanje vasi — Jožeta. Kristina Konda iz Gradnika -- Jožeta. Jožefa Markeljc iz Straže — Marinko. Amalija Fab-ian iz I/>pate - Milsnio, Terezija Ažnoh iz Straže — Terezijo, Anica Vrečar iz Mokronoga — Mirana, Albina Vrščaj iz Bitnje vasi — Danijela, Gabrijela Vidic iz Loke — Gorazda. Antonija Pav-šič iz Sela -- Jožico. Ana Baka-rič iz Mahovntka - Zlato. Marjeta Kenda iz Golnika — Dorotejo, Jožefa Anderlič iz Straže — Ivana, Katica Polajsa s Stražnega vrha — Draga. Marija Vukajč iz Ankarana — Bojana. Ljudmila Udovlč iz Štefana — Andrejko, Albina Dragman iz Polhovice — Vido. Marija Može iz Gabrja — Marijo, Vida Rodič z Grma — Vido, Zofka Jakše iz Uršnih Sel — Elizabeto, Terezija Hočevar iz Preske — Terezijo, Kristina Pečjak iz Plešivice — Marjana, Matilda Kic z Dolenjega vrha — Katarino. Matilda Zanič iz Sevnice — Branko,. Štefka Mum iz Cr-mošnjic — dečka. Ivanka Božič iz Gornjega Suliadola — deklico, Marija Gazvoda lz Podgrada — deklico, Martina Cvelbar iz Ko-čarije — deklico, Milena Broda-rič iz Boginje vasi — dečka, Marija Springer iz Podgore - deklico. Olga Pric iz Podgore — deklico, Anica KošmrlJ ' iz Malega Slatnlka - dečka, Marija Vidmar iz Sadinje vasi — deklico, Antonija Medle lz Jugorja — deklico. Zofijo Sajevec lz Vavte va-st — dečka. Marija Rožombcrgcr tz Stranske vasi — Bojana. Ivanka Janžekovič tz Radovi ce — Olgo, Štefka Hočevar Iz Hlnl — Marijo. SLetka Henigman iz Breznika — Branka, Marta Damjano-vič iz Droge — Milenko, Ružica Bec iz Cvib'Ja — Svetlano, Marija Horvat lz Črnomlja — Andreja, Vera Turk iz Zajčjega vrha — Branka, Anico Doki lz Metlike — Stanka. Jovanka Tomožič iz Se-miča Aleša, Marija Muhič iz Malega Podliubna — Androja. Jožica Urbančič iz Kopra — Darjo. Justtna Hočevar Iz Rozanca — Dušana Erika Vorik iz Mirne - Sonjo, Marija Skarja iz Gornjih Jesenic — Marinko, Marija Brulc lz Dolnjoga Kamenju — Franceta ln Martina, Fnuičiška Grego-rič iz Črnomlja -- Vesno. Darinka Nosu lz 2užombcrko — Mojo, Ano Zu -..•!) Iz Jelševnlka — Ber-nordko, Albina Janežič lz Mačjega dola - Andreja, Marila Nose iz Verduna Mojco, Dragica Piliner lz Pravutino — Zlotka. Cvetu Ahlln s Kriške rebri — Marijo, Alojzi In Luzar Iz Dolnje Brezovice — Zvonko, Štefka Pozes Iz Dolnjih Proproč — deklico, Morija Vone lz Dol — deklico, Ljudmila Kovač tz Gornjega Medvedjega sela - deklico, Amalija Slcjkovec b Malega Stntnlka — deklico. Preteklih 14 dni so se ponssreoili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Vera Markelj, hči posestnika iz Šentjurja, je padla z balkona in si poškodovala glavo; Janezu Frankoviču, sinu posestnika iz Uča-kovcev. je nekdo vrgel kamen v glavo; Rado škedclj, avtomehanik iz Rateža, si je v prometni nesreči z motorjem poškodoval levo roko; Marjan Konda, sin posestnika iz Proproč, je padel z mopeda in si poškodoval glavo; Franc Anžiček, mizar z Mirne, je padel z mopeda in si poškodoval nesno nogo; Milka Mišjak, žena delavca z Vrha pri Ljubnem, je padla po stopr.;. cah in si poškodovala desno koleno; Slavka Crnič, delavka iz Boginje vasi, je padla in sd poškodovala levo koleno; Alojz Musar, upokojenec iz Šentjanža, je padel z mopeda in si poškodoval glavo; Martin Nemarne, posestnik iz Gornje Lokvice, si je na cirkularki poškodoval desno roko; Marjana Cesarja, sina strojnika iz Velike Bučne vasi, je v Bučni vasi povozil avtomobil in mu poškodoval glavo; Anton Dim, sin delavca iz Za-brdja, se je s sekiro vsekal v desno koleno; Ivan Hosta, sin posestnika iz Imenja, je pri telovadbi padel in si zlomil desno roko; Katarina Starešinič, gospodinja iz Drašič, si je s koso poškodovala levo nogo; Milan Sikošek, sin posestnika iz Vojska, je padel pod kolo voza in' si poškodoval levo nogo. Razpis delovnega mesta Šolski center za gostinstvo Novo mesto razpisuje delovno mesto administatorja Pogoj* dokončana srednja šola in 3-Ietna praksa na enakem delovnem mestu. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe de'ovnega mesta. NESREČE Belgijsko vozilo obračalo na cesti Po avtonuodlski cesta sta 3. decembra drug za drugim vozila Slavko Tatoniaj- (Zg 236-72) in Albin Stipetič (Ce 79-24): Tatomtr je pri Karteljevem pred seboj opazil neko belgijsko vozilo, ki je obračalo na cesti, zato ss je ustavil na desni strani cestišča. StlpetK, ki Je pripeljal za nJim, Je zavrl, pri tem pa ga je na rahlo zasneženi cesti saneslo v Tatomirovo vozilo, škodo so ocenili na 550.000 dinarjev. Mopedista trčila pred IMV 4. decembra popoldne sta se pri IMV na Zagrebški cesti v Novem mestu trčila mopedista Jože Pire, ki j« pripeljal z neprednostne ceste, in Anton Gregorčič. Hujših • poškodb ni bilo. Potniki nepoškodovani 4. decembra ob 1,15 je z rahlo zasneženega priključka avtomobilske ceste pri Karteljevem zdrsnil osebni avto Nin 17-47, ki ga je vozil Ivan Zore. Avto, v katerem so bili trije potniki, se je prevrnil, vendar noben potnik ni bil ranjen. Gmotno škodo so ocenili na 85.000 dinarjev. Iz ovinka v potok V potok Muljavo pri U-siuoi J« 3. decembra zjutraj zapeljal osebni avto Lj 262-44, s katerim Je proti Novemu mestu potoval Srečko Bahovec. V ostrem ovinku je Bahovoc prehitro vozil, podrl smernik, zdrsnil a ceste in zavil po strmini. Popravilo avtomobila ga bo veljalo 300.000 dinarjev. Napad na miličnika V popoldanskih urah 1. decembra sta Milan in Marjan Brajdič v Crmosnjicah pri Dol. Toplicah napadla miličnika, ki jo preverjal njune do. kumente. Po dejanju sta napadalca ušla. Roki pravice so ju pomagali Izročiti vasčani, ki so obsodili napad na uradno osobo. »imimi*. i„i,i>dii:i,M>t]iiui>iuii'i,iiii» Kaj se vsak Jeden zgodi pri vas, vam pove j DOLENJSKI LIST! REGISTRACIJA motornih in priklopnih vozil v občini Črnomelj Skupščina občine Črnomelj, odsek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike motornih vozil na območju občine, da bo REDNA LETNA REGISTRACIJA motornih in priklopnih vozil v dneh od 14. do 21. decembra 1964, vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 17. ure v prostorih Občinske skupščine Črnomelj, soba št. 27, po sledečem abecednem redu: 14. 12. 1964 za lastnike vozil od črke A do D 15. 12. 1964 za lastnike vozil od črke E do J 16. 12. 1964 za lastnike vozil z začetno črko K 17. 12. 1964 za lastnike vozil od črke L do O 18. 12. 1964 za lastnike vozil od črke P do R 19. 12. 1964 za lastnike vozil od črke S do S 21. 12. 1964 za lastnike vozil od črk- T do 2 Za tiste, ki registracije v določenih dneh iz upravičenih razlogov ne bi mogli opraviti, bo registracija še v dneh 29. in 30. 12. 1964. Prošnji, ki jo lastniki vozil ' jhijo v odseku za notranje zadeve Občinske skupščine Črnomelj in ki mora biti izpolnjena s strojem, je treba priložiti še odrezek položnice o plačani cestni pristojbini ter državni kolek — 700 dinarjev za avtomobile in priklopna vozila, oziroma 400 dinarjev za motorna kolesa. Lastniki motornih vozil morajo poleg tega pri podaljšanju predložiti tudi veljaven kartonček o tehničnem pregledu vozila, sicer se registracija ne bo izvršila. SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ edsek za notranje zadeve OBVESTILO o registraciji motornih vozil v sevniški občini Odsek za notranje zadeve Skupščine občine Sevnica obvešča vse lastnike motornih vozil na območju občine Sevnica, da bo podaljševanje letne registracije vozil izvedeno po naslednjem vrstnem redu: za avtomobile vseh vrst: N VI — 10-31 do 33-90 — 14. decembra 19«! CE — 51-51 do 81-59 — 15. decembra 1964 za motorna kolesa: NM — 10-002 do 10-707 — 16. decembra 1964 NM — 11-406 do 11-468 — 17. decembra 1964 CE — 11-093 do 15-395 — 18. decembra 1964 Motorna vozila družbenega sektorja bodo registrirana 28. in 29. decembra 1964. Prošnje za podaljšanje registracije vložite v 2 izvodih, priložite pa državni kolek: za avtomobile — 700 dinarjev, za motorna kolesa — 400 dinarjev ter odrezek o plačani cestni pristojbini. Za vozila družbenega sektorja in za vozila, kupljena na kredit je treba predložiti na vpogled polico o zavarovanju motornega vozila. Prosimo voznike motornih vozil, da se ravnajo točno po razporedu registracije. ZA PITANJE PRAŠIČEV > a m o ker pospešuje debelenjel Proizvaja Drogerija Ljubljana Osnovna šola RIBNICA na Dol. razpisuje delovno mesto - BLAGAJNIKA s srednjo strokovno izobrazbo (ev. tudi upokojenec). — Nastop službe 1. januarja 1966. Osebni dohodki po pravilniku. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Rla Bačer, France Grivec. Miloš Jakopoc, Marjan Moftkon, Jožica Teppev ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din — Letna naročnina |2O0 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej Za Inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608 9 - NASI.OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni predal 33 -Telefon 21-227 — Rokopisov In fotografij ne vračamo -TISKA Časopisno podjetje DELO v LJubljani