Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1- januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, THE 23. JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 6 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V stavbi nove porodnišnice v Kranju, ki je pomembna za celotno Gorenjsko, je bila v četrtek primerna svečanost, čeprav skromno, vendar prisrčno so obdarili prvo porodnico v tej stavbi — Marijo Do-Unšek, ki jo vidimo na sliki Kako zadostiti zahtevam Gradnja novih elektrarn na Gorenjskem ? Kako pa bo z izgradnjo HE Mavčiče? Pripravljalna dela za HE Mavčiče so se pravzaprav že začela leta 1947, vendar je zatem vse obtičalo na mrtvi točki. V sedanji energetski situaciji je HE Mavčiče objekt, ki nudi precej predno- Goremjska je v proizvodnji elek- pogodbene povezave vseh večjih trične energije izrazito pasivno industrijskih podjetij, ki so s svo- področje, velektrarne Medvode, jimi prispevki omogočila izdelavo Moste in Savica so bile zgrajene §tudije ^ idejnega projekta za ta že pred več leti an je potrošnja x , , -j _ , električne energije že daleč pre- energetski objekt. Pokazalo se jo Zavod za zdravstveno varstvo segla njihove proizvodne zmoglji- namreč, da bodo v Kranju v letu Kranj skupaj z medobčinskim vosti- v letu 1964 J« bH° na Go~ 1975 potrebovali za tehnološki pro- *dravstvenim centrom opravlja renjskem potrošenih 247.044 MWh, ces že 130 ton pare na uro. Za sti.~HE Mavčiče"bo "imela" samo take naloge, za kakršne zaradi ne- od tega je porabila Železarna Je- ogrevanje v zimskem času pa bo- eno tvurbino z instalirano močjo Poznavanja ni veliko razumeva- senice 64.894 MWh. Vse te potroš- mo potrebovali že nadaljnjih 100 24.000 kVA in transformatorjem nJa. Celo strokovni delavci se v "Je pa seveda Gorenjska ni mo- ton pare na uro. Obstoječe ko- 25.000 kVA. Posebna ugodnost pa Preventivno zdravstveno službo ne sama kriti, saj je uvozila kar tlovske naprave komaj še krijejo je, da bi bilo za ta objekt možno Poglabljajo in tako njeno delo po- 1°5-590 MWh električne energije, sedanjo potrošnjo. Razen tega so uporabiti turbino in generator, ki Sosto ostaja brez priznanja. Zani- Takšno je pač trenutno stanje na potrebne temeljite preobnove. So- že nekaj let ležita neizkoriščena "uvo je, da je bil kranjski za- Gorenjskem. Toda v letu 1970 je razmerno majhne oddaljenosti pri HE Fata. Razen tega je loka- vod za svoje delo deležen vrste »prido naraščanja potreb električ- glavnih industrijskih objektov v cija za HE ugodna. Ker pa bi Priznanj izven Gorenjske, doma ne energije predvidena poraba Kranju, so že pred leti navedle na se elektrarna nahajala samo pet Pa ne. Posebno v težkem položaju 700 KWh energije. Vse to pa na- misel, naj bi proizvodnjo vse po- kilometrov od Kranja bi nastale kazuje nujno potrebo po gradnji trebile toplotne energije zbrali na le minimalne prenosne izgube energetskih in distributivnih ob- enem samem mestu. Tam bi zgra- Bližina med voske elektrarne pa Široko zasnovane priprave za dvajsetletnico osvoboditve Z združenimi napori V sredo, 20. januarja, so imeli in drugod. Na plenumu so tudi organizjacijami pripravili samo- v Radovljici plenum Zveze kul- sklenili, da bodo v okviru p raz- stojno proslavo s sodelovanjem turno prosvetnih organizacij. Ob n ovan j ob dvajsetletnici izvedli pevskih zborov, instrumentalnih navzočnosti predstavnikov vseh tudi občinsko dramsko revijo, skupin, z recitatorji in podobno. Svobod in prosvetnih društev ter mladinski festival zborovske glas- Prireditve največjega obsega pri- članov družbenopolitičnih organi- be, revijo amaterskih pevskih pravijajo v Bohinjski Bistrici, v zaci j so obravnavali nekatera zborov ter instrumentalnih sku- Begunjah ter na Bohinjski Beli. vprašanja v zvezi z delom kultur- pin in medobčinsko razstavo li- V Bohinjski Bistrici bodo po- noprosvetnih organizacij v pri- kovnih del. častili dvajsetletnico s centralno hodnjem obdobju. Osrednja tema Za 'J^^^ revijo so priprave prireditvijo ob dnevu vstaje, ko na plenumu pa je bil razgovor o ?e y poimcm te]cu Izvedli jo bodo b(xio odkrili tudi osrednji sporne- pripravah za praznovanje 20-let- predjVicioma v drugi polovici apri- nik padlim borcem in talcem, niče osvoboditve ter o prireditvah ja m y ^ polovici maja Ker Praznovanje bo trajalo nekaj dni, med prihodnjo turistično sezono. .Q $g vedno težile prizadevanj sodelovale pa bodo vse skupine Po ugotovitvah plenuma so pn- društev prav v igralsko amater- in zbori iz Bohinjske doline. — prave za letošnji jubilej vpojnem §kem delu> bQ ^ h^ teku Društva so večinoma že pri- ka? dosežkov in prizadcaanj popravila programe, ponekod pa se sameznih amater9kih skupin na pripravljaj že na prve proslave. tem podvoi]u dela_ Po oji za V večmi primerov so se Svobode tak§n(> §iroko kultu akcijo so pogovarjale ob sestavi programa pripravljenost ljudi. Potrebno bo z vsemi družbenopolitičnimi or- ]g 7agotoviti prirnerna sredstva v ganizacijami, kar je edino pra- ta namen Na dramski reviji bodo Ploščad za uprizoritve na prostem. yilno za skupno programiranje soddovaile naslednje skupine: Bo_ Naštudirali pabodo HASKOVO ter izvajanje teh načrtov. Tako so hinjska Be]a uprizoritvijo Bo- komedijo DOBRI VOJAK SVEJK. ravnah v Bohinjski Bistrici, v rQve drame ZVEZDE SO VEČNE in sicer za uprizoritev na pro- Begunjah, v Lescah, v Podnartu Bohinjska Bistrica z antično tra- stem- Na sTK>minskLP^7i bo gedijo KRALJ EDIP, K^ropa z Bo- "stopil1 kvintet AVSENIK, na rovimi RAZTRGANCI, Lesce z gostovanje pa bodo povabili tudi Jurčičevim DOMNOM, Ribno z' nekatere gledališke skupine. Pro- Borovo TEŽKO URO, Gorje z slavljanje v Begunjah bo imelo dramo Antona Korena VOHUN- ne Ie spominski, marveč tudi tu- KA 907, medtem ko bodo nekate- "stično atraktivni značaj. — V ra društva morda še sodelovala fasipu bodo povezali praznovanje 8 kakšnim drugim delom. Nave- 20-letmce z jubilejem 40-letneg.i deni reporter torej še ni do- delovanja tamkajšnje SVOBODL. končen Svojemu namenu pa bodo izročili Mimo tega bodo Svobode in PreureJ™ družbeni dom. Na po- prosvetna društva skupaj s SZDL Nadaljevanje _ ter Zvezo borcev in z drugimi na 2. strani * V Begunjah bodo prav tako s sodelovanjem vseh družbenih organizacij pripravili praznovanje od 14. do 18. julija. Za to priložnost bodo povabili Slovenski oktet in znane igralce iz ljubljanske drame. Do praznovanja bodo uredili sprejemajo Je. ko ustanoviti j i letne predračune. Obline Kranj, Jesenice, Skofja Loka, Radovljica in Tržič naj bi *etos za naloge zavoda in centra Prispevale 38 milijonov dinarjev. Posojila za nakup trajnejših predmetov Preko 2600 lastnikov osebnih avtomobilov dolguje komunalni banki skoraj 1 milijardo 400 milijonov dinarjev Vse do konca prvega polletja okoli 90 milijonov manjša. Ob jektov na Gorenjskem. . O vseh teh problemih je na zadnji seji Gospodarskega zbora republiške skupščine razpravljal podani je 6 milijonov prispeval slanec inž. Danilo Dolgan, direk-okraj, letos pa bodo delo finan- tor Iskrc-Kramj. Ker je tematika Wale izključno občine in zavod aktualna in zanimiva, smo tova-Za socialno zavarovanje. Pripom- rišu poslancu v zvezi s tem po-niti je treba, da je bil zavod že stavili več vprašanj, lani primoran sam »zaslužiti« 60 drli primerno veliko toplarno. Toplarna bi seveda morala obrato- omogoča izkoriščenjc akumulacijskega bazena HE Mavčiče in iz- lani je bila Gorenjska med tistimi redkimi področji, kateri h prebivalci so več denarja shranili v vati z najmanj dvema kotloma z ravnalno spodobnost HE Medvode. ^f"ki kot so si od sPosodili zmogljivostjo 100 t/h in s turbo- Investicijski stroški za HE Mav-agregatom za približno 32 MW čice so po dosedanjih izračunih moči. S takšnimi zmogljivostmi predvideni nekaj več kot 3 mili-bi toplarna skupno z ostalimi gorenjskimi elektrarnami krila vse potrebe Gorenjsko brez jeseniške jarde dinarjev. DRAGO KASTELIC Od tedaj pa so tudi tu posojila začela prekašati hranilne vloge. Ob koncu leta 1963 je bila skupna vrednost hranilnih vlog 2 milijardi 619 milijonov dinarjev, potrošniška posojila pa so bila za Kakšna bi bila po Vasem mnenju realna in ekonomska rešitev problema pomanjkanja električne ^S!S* oiarne energije na Gorenjskem? gradnjo toplarne. železarne. AH so podjetja v Kranju pripravljena prispevati sredstva za Izgradnja toplarne v Kranju in ,P^djetj+a poznala da je pre- m t.,____:____-L7._, skrha s toplotno energijo osnovni pogoj za nadaljnjo rast gospodarstva. Zato se je že večina odločila HE Mavčiče, ki bi s proizvodnimi zmogljivostmi 125.000 MWh in 63.000 MWh zmanjšale priman j-kljaj električne energije v letu Z^J^^ 'Zgra^e te*a 70 od 513.000 na 325 000 MWh. e"e^eiskega objekta. V sedanji PrtvMtp nam »rosim n«kai vrč sltuaciJi Pa podjetja ne bodo P^e,5^^?™8im:."^V„ zmogla 7 milijard dfcterjev, koliko bo ipredvidoma znašala investicija. Najeti bo potrebno investi-Razprave in posvetovanje o to- cijsko posojilo in najti pot do ino-plarni v Kranju so že privedle do zemskih 'kreditov. Kranju. Mandatna doba je potekla odstotkov potrebnih sredstev. Ugo Ovijeno pa je, da so takt zavodi v sedanjih pogojih sposobni sa-111 i pridobiti 40 odstotkov sredstev, več gre na račun zanemarjanja prepotrebnih a medonosnih dejavnosti. Ce se bodo občinske skupščine 8trinjale s predlogom zavoda o izrezu stroškov poslovanja, bodo 1970 od^ 513.000 na 325.000 MWh Prispevale povprečno okoli 106 di-^rjov na prebivalca za dejavnost zavoda in povprečno okoli 177 dl-^arjev na prebivalca za zdravstveni center. Tako bi najmanj pri-?Pevala občina Tržič (okoli 3,6 mi-yjona), največ pa občina Kranj (nekaj več kot 13 miljionov). O ^^o seveda razpravljali v Okviru 'razgovorov o letošnjih Predračunih. Naj omenim, da je zdravstveni" Priprave za volitve se na Go- litve. Prav zaradi tega objavlja-^n-ter pripravil program razvo- renjskem stopnjujejo. Občinske mo imena poslancev republiške jft zdravstvenega varstva za ob- volilne komisije so že organizi- slkupščine, ki jim letos poteče man-^očja vseh petih občin. Večino- rale več uspelih posvetovanj, na dat. Podatek bo nedvomno volivca so programe že obravnavale, katerih so se ponekod pogovarjali cem koristen, saj bodo tako laže kranjska pa ga je tudi že sprejela, o konkretnih predlogih volivcev, pravočasno pripravili predloge za tem je postal obvezen za vse Povsod je čutiti živahnost in vse nove kandidate, o katerih bodo zdravstvene ustanove. večje zanimanje volivcev za vo- zadnjo besedo izrekli na zborih volivcev in seveda na volitvah samih. Tako poteče mandatna doba poslancem republiškega zbora Adolfu Ariglerju z volilne enote Jesenice II., Ani Rozman in Jožetu Fendetu iz Kranja ter Miranu Košmelju iz Radovljice in dr. Meti Skrget-Skarja iz Škofje Loke, V gospodarskem zboru bodo izpraznili mašita Teodor Okrožnik z Jesenic, Ivanka Sulgaj iz volilne enote Kranj-Tržič II. in Milan P5 * Po škofjeloških kolektivih Postopen prehod na skrajšani delovni teden Skupš čina občine Skofja Loka industrijski podjetji — Gorenj- ca zadnji seji mod drugim ko- ska predilnica in Odeja. Večina jpasno potrdila predlog sveta za drugih industrijskih in obrtnih Jelo, da sesizda nekaterim kolek- podjetij, ki so že v letu 1964 Bnc 17 ^ovljice. Jvom soglasje za prehod na uvedla 4C-urni delavnik, predvi- Socialno-zdravstveni zbor pabo- *6-Urni delovni teden. Številnim deva v letu 1965 postopni prehod sta zapustila dr. Mirko Petrič iz delovnim kolektivom, ki .so 46- na 44-urni delavnik in drugo leto volilne enote Kranj-Tržič I. in J*rrU delovni teden uvedli že v na 42-unni delavnik. Smatrajo, da Andrej Strniša iz Škofje Loke. 1964 so' se a 1. januarjem bodo s postopnim prehodom na Mandatna doba v prosvetino-kul- Pfldružile še štiri delovne orga- Skrajšani delovni čas lažje nadok- turnem zboru poteče Zori Semrle n'Zacije in sicer: obrtna delavni- nadili izpad in krajši delavnik ne iz volilne enote Kranj-Tržič II, j1* Instalacije Skofja Loka, Kme- bo vplival na vsakoletno večje Ivotu Sčavničarju z Jesenic ter 'j^ka zadruga Skofja Loka, Vele- obvezo v proizvodnji in izvozu. Vladimirju Pavšiču (Matej Bor) rgovina »Loka«, Skofja Loka za Delovne organizacije, ki |>a imajo iz Radovljice. J^Pravo in enoto grosist in Cev- še vedno 48-umi delavnik, se Tudi v organiizacijsko-poliiienem Jarna »Ratitovec« Cešnjica pri pripravljajo, da bodo v nasled- zboru poteče mandatna doba Mar- ^leznikih. njih mesecih sledile drugim in tinu Koširju z volilne enoto Kranj . 42-unni delovni teden sta v škof- uvedle 46-urni delovni teden. I. - Tržič in Stanetu Bizjaku iz bloški -občini uvedli samo dve V. P. Škofje Loke. D. K. koncu leta je bila vrednost posojil 4 milijarde 564 milijonov dinarjev, hranilne vloge pa so se povišale le na 3 milijarde 380 milijonov dinarjev. Da bi omejili splošno nezadržno naraščanje potrošniških posojil, so zvezni organi lani sprejeli več sprememb, zaradi katerih je število posojilojemalcev res začelo upadati. Maja je bila ukinjena ugodnost, da je mogoče obnoviti posojilo pred odplačilom prvotnega, v oktobru pa so bili spremenjeni skoraj vsi pogoji. Zmanjšana je bila kreditna sposobno«t, povečana udeležba, skrajšana odplačilna doba. Ker so bile spremembe pravočasno objavljene, so podružnice medobčinske komunalne banke na Gorenjskem morale v oktobru krepko poprijeti za delo, saj je tedaj želelo »ujeti« zadnjo priložnost preko 3 tisoč posojilojemalcev. Ob Ikoncu preteklega leta je bilo pri banki zadolženo za kratkoročno dobo, "-"^č kot 26 tisoč prebivalcev Gore; ijske, kar je pri« bližno vsak peti prebivalec. Povprečen dolg je bil tedaj 175 tisoč dinarjev. To povprečje in ugotovitev, da prevladujejo posojila za dve ali tri leta opozarjata na to, da se potrošniki vedno bolj preusmerjajo k nakupu trajnejšega industrijskega blaga in avtomobilov. Ob koncu decembra 1964 je bilo pri banki zadolženo 2636 lastnikov osebnih avtomobilov. Lani se je povprečna hranilna vloga povečala za 10 tisoč dinarjev, število vlagateljev pa za 4.742. Povprečna vloga je bila ob koncu leta 76 tisoč dinarjev. Vla-.gateljev je okoli 60 tisoč, k čemur precej pripomore zelo razvita hranilna služba po šolah. Na republiškem prvenstvu v tekih in klasični kombinaciji v Kranju bodo danes tekli za posamezno uvrstitev: člani na 15 km, starejši mladinci in članice na 10 km, mlajši mladinci in mladinke pa na 5 km. Jutri so na programu štafete 6 x 19 km za člane ter 3 x 5 kilometrov za vse ostale kategorije. Danes bo začetek ob 9. uri (člani, članice in starejši mladinci) ter popoldne ob 14.30 (mlajši mladinci in mladinke). Prvi tekači štafet bodo startali jutri ob 8.30. Start ln cilj ter predaja štafet bodo na stadionu v športnem parku, kjer so uredili prostor tudi za gledalce. sjž.-.«iaiSBK.v^.. USTOLIČENJE JOHNSONA Pred dnevi je bil ustoličen 36-predsednik ZDA Lvndon Johnson. Za predsednika je bil i/.vo-ljen 3. novembra lani. Zaradi varnosti so zapovedali, da so tega dne zaprta vsa okna vzdolž paradne poti v VVashingtonu. PODALJŠAN VOJAŠKI ROK Na Kitajskem so sprejeli uredbo s katero določajo podaljšanje vojaškega roka. V prihodnje bo trajal vojaški rok štiri leta. Mornarji pa bodo služIli kar sest let. BOJ S SMRTJO Vso Anglijo je pretresla vest o zdravstvenem stanju nekdanjega premiera Velike Britanije Churchilla, Zaradi tega je tudi sedanji premier vVilson prestavil obi.sk v Nemčijo. KAKŠNA JE BILA EKSPLOZIJA Ameriški zunanji minister je zaprosil sovjetskega zunanjega ministra Dobrinina, naj mu pove več podrobnosti o podzemski eksploziji, ki je bila 15. januarja letos. Jakost navedene eksplozije naj bi bila najmanj 20 in največ 1000 kilotonov. *' i PREDLOG ZA ZNIŽANJE CARIN Izvršna komisjia EGS je predlagala naj bi od 1. januarja 1066 znižali carine na mnoge kmetijske pridelke državam, ki so članice te skupnosti. Najprej naj bi znižali za 35 odstotkov, kasneje še za dvajset in leta 1967. naj bi bila carina popolnoma odpravljena. Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes in jutri bo že suho vreme. Oblačnost se lbo nekoliko povečala, v kotlinah pa bo zamegljeno. Najnižje nočne temperature med minus 7 in minus 13, najvišje dnevne okoli 0 stopinj. Vremenska slika: Iznad Atlantika se pomikajo valovi frontalnih motenj v Sredozemlje. Ti vplivajo predvsem na vreme v vzhodnih krajih Jugoslavije. Vreme včeraj ob 13. uri: Brniki — rahlo oblačno, temperatura 1, zračni pritisk 1011 mili-barov pada. Jezersko — rahlo oblačno, minus 3. Planica — zmerno oblačno, minus 5. Triglav-Kredari-ca — zmerno oblačno, minus 9, piha slab južni veter. Ustoličenje novega ameriškega predsednika Lindona Johnsona Ji bilo podobno njegovi veliki volilni zmagi. štlrintrkleseti ameriški predsednik Je tako drugič prisegel na ameriško ustavo; tokrat pod neprimerno drugačnimi pogoji pred ameriškim Capitolom in ob navzočnosti tisočiii Američanov .Veliki politični spektakel se je končal z govorom novega ameriškega predsednika in s pesmijo znane operne pevke: »Amerika, Ameriki...« Ob Johnsonovem monotonem govoru se je marsikdo še enkrat spomnil na govorniško mOđ pokojnega ameriškega predsednika Kennedvja. Ta primerjava je po-itrMlikega pomena, dokler ni primerjamo vsebine besed, ki jih je Johnson v svojem uvodnem gOvoru onvedal. Več kot letno dni bivanja v Beli hiši je bilo dovolj, da smo si o nofitičnlh težnjah novega ameriškega predsednika žo lahko ustvarili precej trdno sodbo, lohniotl zmaguje v političnem delu iz povsem drugačnih razlogov kot njegov predhodnik. Njegova delanja so plod dolgoletnih političnih izkušenj in starčevske treznosti. Kcnnedvjev radikalizem je zamejala Johnsonova počasnost in upornost. Videti je, da so po Kennetlvjevi smrti začeli ameriški politični kazalci teči veliko bolj počasi. Iz Johnsonovcga uvodnega govora je mogoče sklepati, da je za- nih nasprotij, kjer se od časa vodijo prave vojne, ki seveda stopnjujejo mednarodno napetost. Naj bo poskus Johnsona še tako prevdaren, da svojo vlado zaposli bolj z notranjimi problemi In čaka, kako se bodo odvijali dogod- Vzporednp s tem izkoriščajo v ZDA spor med Moskvo in Pekingom, da si ustvarijo gotove pred nosti, kar seveda ne vzbuja zaupanja med velesilami. Letošnja ohromitev OZN je prav tako tipičen izraz hotenja velesil, da iz- Farmar iz Teksasa čela Amerika zopet posvečati več skrbi svojim' notranjim zadevam. Ce naj bi bila uvodna razlaga neka sinteza .Tohnsonovc politike, potem po vratnem redu in po številu besed neka sinteza John-sonovc politike, potem po vrstnem redu in po številu besed do-blvajo notranji ameriški problemi važnejše mesto. Vendar je na prvi pogled jasno, da se nova ameriška administracija ne bo mogla posvečati preobrazbi ameriške družbe, če za to ne bodo obstajali tudi drugi činitelji, ki niso samo odvisni od Američanov. Tukaj mislimo predvsem tista številna trenja, prizorišča inednarod- kl zunaj Amerike, ostane pribito, da brez Izboljšanja odnosov med velikimi silami še zlepa ne bo osnove za uresničenje blaginje In miru za vse na svetu. Zato pa je potreben večji trud, predvsem samih velesil. Pri popuščanju napetosti pa so velesile do sedaj premalo napravile. Zadnja leta skoraj nI več novih dokazov. Postopna ublažitev berlinske krize, podpis sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov so ostali osamljeni zgledi za ustvarjanje znosnih odnosov med ZDA In Sovjetsko zvezo. V razorožitvi ni nobenega napredka. Podzemeljski jedrski poskusi se nadaljujejo. boljševanjc odnosov na svetu po-časnijo. Kljub vesem negativnim pojavom, ki jih zadnje mesece zopet beležimo v mednarodnih odnosih, pa ni osnove za črnoglednost. Zgodovina človeštva ima vedno precej prvin nesmiselnosti in paradoksalnosti. Iz sedanjih težav seveda ne smemo delati iz muhe slona. Dejstvo Je, da je ameriški predsednik trdno odločen, da bo v ZDA izkoreninil rasno neenakost in da se z vsemi silami bori proti siromaštvu. Johnson je večkrat dejal, da Imajo vsi ljudje pravico, da uživajo enake pravice. Pa so kljub temu v Ameriki še mnogi zapostavljeni ne zaradi svoje krivice, temveč zaradi barve kože. Razlogi za to ležijo v ameriški zgodovini, tradiciji in v vzgoji ljudi. Johnson je po tistem, kar smo od njega slišali v Beli hiši trdno odločen, da se rasno razlikovanje več ne more nadaljevati. Siromaštvo v Ameriki prav gotovo ni tiste vrste siromaštva, kot ga srečujemo drugod po svetu. Nemogoče je skoraj primerjati siromaštvo na vzhodni ameriški obali s siromaštvom na obalah Ganga in Bramaputre. Pa vendar je to ena izmed točk Johnsonovcga programa, da napravi med Američani pravičnejšo porazdelitev dobrin. Samo ne bi smeli ostati samo pri odpravljanju siromaštva v Ameriki. IjJMidje in cfof/offfsi VZROK NESREČE — POLEDENELA CESTA KRANJ, 22. januarja. — V zadnjih nekaj dnevih se je pripetilo na Gorenjskem okoli dvajset prometnih nesreč. Vse so bile lažjega značaja. Brez telesnih poškodb in z manjšo materialno škodo. Vzrok skoraj vsem nesrečam je bila zelo slaba in poledenela cesta. S tem ne mislimo opravičevati voznikov motornih vozil, kajti pri mnogih nesrečah so tudi oni krivi. Na Zgornjem Jezerskem je avtobus zdrknil 11 metrov globoko zaradi močnega Sneženja in spolzke ceste. Na srečo .se je nesreča končala z manjšo materialno škodo in brez telesnih poškodb. Na parkirnem prostoru pri gostišču »Posavec« sta bila parkirana osebni avtomobil in vozilo »Campanjola«. V času, ko je voznik »Campanjolc« hotel z vzratno vožnjo izpeljati .s parkirnega prostora, se ni pepričal, če je cesta za njim prosta. Vsled tega je trčil v parkiran osebni avtomobil. Zaradi poledenele ceste so se pripetil« prometne nesreče med drugim tudi na Hrušici pri Jesenicah, v bližini vasi Podbrezje, na cesti skofja Loka — Jcprea, na Bledu, v Kranju, Drulovki pri Kranju, na Laborah in še nekaterih drugih krajih Gorenjske, Celotna materialna škoda znaša okoli pol milijona dinarjev. J. J. SREČANJA Z LJUDMI Šport je njeno življenje Sprva je že kot otrok večkrat opazovala športne prireditve, zlasti pa jo je privlačila atletika. Kasneje pa je čutila veselje in željo tudi sama postati aktivna športnica. Bilo je pred dobrimi štirimi leti, ko je prvič oblekla športni dres. Redno je pričela vaditi. Prostega časa domala nI več imela. 18-letna TATJANA ME-ZEK iz Kranja je med tem pre-bredla marsikatero prepreko in rako uspela ter postala športnica, ki veliko obeta. Zanima nas, Tatjana, kdo vam je dal spodbudo za sodelovanje v športu in za katero panogo ste se odločili? Spodbudo mi je dala moja prijateljica, ki še danes skače v višino. Odločila pa sem se za met kopja in diska. Kdaj ste dosegli prvi uspeh v športu? Leta 1960, ko sem osvojila I. mesto v metu krogle v dvoboju Triglav : Litija v Kranju. In kasnejši športni podvigi? Na mladinskem državnem prvenstvu leta 1961 v Celju mi je pripadlo prvo mesto v metu krogle (11,09 m). Tudi naslednja leta sem žela uspehe v metu kopja in diska. Zaposleni? V tovarni Iskra v Kranju. Zadovoljni z delovnmi mestom? Beseda »zadovoljila« je širok pojem in znto na vprašanje ne želim odgovoriti. Kako preživite prosti čas? Treniram ali pa frrem v kino. Za mladega človeka pa je v Kranju premalo razvedrila. Ali menite, da je za razvoj športne dejavnosti vloženih dovoli sredstev? Ni dovolj samo nabava športnih rekvizitov, potrebno je še vc-liko več. Glede denarja pa smo stalno v škripcih. Sodelovanje mladine v športu, zadovoljivo? Nikakor ne! žal se mladina vse premalo zanima Za šport. Osnove športnika? Disciplina, vztrajnost in koncentracija pri nastopih. Tatjana ima torej krepko voljo in smo zato prepričani, da bodo njene želje nekoč tudi. uresničene. DRAGO KAST F LIC ZNIŽANE KAZNI KRANJ, 22. januarja. — Pred časom so v Kranju na okrožnem sodišču i/rekli dve sodbi. Obe prizadeli stranki sla se pritožili na vrhovno sodišče SRS v Ljubljani. Pred dnevi pa je vrhnovno sodišč ■ SRS poslalo v Kranj nove razsodbe. Obtoženi J. ft. jc bil v Kranju obsojen zaradi nepravilnega obračanji svojega Vozila na cesti v Bohinjski Beli. Zaradi tega je prišlo do trčenja med njim in motoristom. To je povzročilo smrt motorist ovi sopotnici, on pa je bil hudo telesno poškodovan, Okrožno sodišče v Kranju ga jc obsodilo na eno leto in tri mesece strogega zapora. Vrhovno sodišče SRS je krivdo obtoženca potrdilo, kazen pa mu je omililo in /manjšalo na eno'leto zapora. O. F. je bil obtožen uboja iz malomarnosti in ga jc okrožno sodišče v Kranju obsodilo na šest mesecev zapora ter po\rnitev 63.217 din odškodnine. Vrhovno sodišče v Ljubljani pa ga je obsodilo na tri mesece zapora, za odškodninski zahtevek pa so oškodovanca odpravili na civilno pravdo. — J. J. ODLOČITEV VRHOVNEGA SODIŠČA KRANJ, 22. januarja — O delu treh uslužbencev mesarskega podjetja na Jesenicah smo v našem časniku že poročali. Prav tako smo vas obvestili o razsodbi okrožnega sodišča v Kranju. Prizadeti so se kasneje pritožili na vrhovno sodišče SRS v Ljubljano. Le-to jim je prvo sodbo glede krivde potrdilo, kazni pa je Vtem trem znižalo. Prvotno so bili obsojeni direktor podjetja I. B. na štiri leta strogega zapora, računovodja L. M. na eno leto in tri mesece in poslovodja poslovalnice st. 3. F. S. na sedem let strogega zapora. Vrhovno sodišče SRS pa jim jc /ni/a i o direktorju liad.jcl.ja ' na dve leti, poslovodij na pet let in računovodij na eno leto in en mesec strogega zapora. — J. J. N EPOSTEN A k n j i ko vodki n j a Kranj, 22. januarja. — 30-loma F T. je bila obložena, da je kol knjigovodkir.ja Komunalnega podjetja- na Jesenicah prisvajala denar, ki ji jc bil zaupan na delovnem mestu. Kot kmjigovodkinja menze podjetja je opravljala tudi blagajniške in računovodske posle, v času od začetka avgusti do sredine- decembri leta loci je prejemala od kuharico M Z. posamezne iz.lrž-ko /.a hranarino od prehodnih gostov. Vendar pa teh ni Odvajali V blagajno, temveč si ; h je prisvojila. TI cneskl naj bi oiašali najmanj v višini 52.903 dinarjev. Prav tako je kot knjigo-vodkinja uničevala originale blagajniških prejemkov z namenom, da VSO si var prikrije. Poleg tega ni je brez odobritve izplačala 71 tisoč 128 dinarjev preveč. Okretne sodišče v Kranju jo je za rat I i lega obsodilo na enotno kazen enajst mesecev zapora. Izvršitev so odloži za dobo treh let pod pogojem, da v tem času no napravi novega kaznivega dejanja. Podjetju pa mora plačati 124.331 dinarjev. — J. J. VRHOVNO SODISCK JE PRITOŽBO ZAVRNILO PRVOTNEMU SODIŠČU Kranj, 22. januarja — Zaradi pretepa je okrožno sodišče v Kranju izreklo sodbo F. E. iz Zgor- njih Brnikov. Zatem se je pritožil na vrhovno sodišče SRS. To je njegovo obtožbo vrnilo prvotnemu sodišču k terii, da vso stvar ponovno obravnava. Po vseh pregledanih okoliščinah ga je senat okrožnega sodišča obsodil na deset mesecev zapora. Izvršitev kazni se odloži za dobo petih let, pod pogojem, da v tem času no napravi novega kaznivega dejanja. Obtožen |e bil, da je v Zgornjem Brniku v Mižim hiše lastnika M. J. v večernih urah podrl na tla I. B. in ga pretepel: S tem mu je prizadel zlom kosti desne roke in nekatere drugo manjše poškodbe. — J. J. Vadaljevanjo s 1. sirani doben način bodo tudi na Bohinjski Beli počastili 20-letnico aktivnega povojnega delovanja tamkajšnje Svobode. Lc.ščani bodo v novom družbenem centru še posebej poživili kulturno delo. Pripravljajo že ustanovitev salonskega orkestra, ki bo skupaj z igralci naštudiral spevoigro' MELODIJE SRCA, pripravili pa bodo tudi eno1 mladinsko odrsko delo ter dramo Mire Pucove SVET BREZ SOVRAŠTVA. Programi draštev so zolo pestri. Niso pa pretirani aH prenapeti, marveč temeljijo v večini primerov na stvarnih možnostih. Potrebno bo le poskrbeti za- kvalitetno uresničitev predvidenih nalog. Uspešno pa jih bo mogoče uresničiti le s sodelovanjem vseh družbenopolitičnih organizacij. Ljudje, ki M prišli i/, .službe ob 14. uri, so pred eno izmed radovljiških trgovin čakali do pal treh in v tem času kram* Mili in izražali željo, da bi so trgovini prilagodili njihovemu prostemu času kmalu »romal« nazaj na staro in časopisov. Skoda, ko je tako mesto. Sedaj tu sameva, brez lastnika. Sicer pa sploh ne služi svojemu namenu. Končno mu niti ni potreba, saj je deset metrov dalje prodajalna tobačnih izdelkov majhen, če bi bil večji, bi ga lahko kdo uporabil vsaj kot garažo za »fičota«. Lep pozdrav Vaš BODICAR MMii Dodelitev gozdov gospodarskim organizacijam Na'zadnji seji je občinska skup- lastno uporabo dovolj lesa na za- ščina Skofja Loka razpravljala in raščenih pašnikih, sklepala tudi o vprašanju preno- Vse ostale gozdove pa ima še s:l določenih gozdnih površin v nadalje v upravljanju Gozdno upravljanje in gospodarjenje po- gospodarstvo. Mod lastniki goz- sameznih, gospodarskim organ i za- dov, zlasti privatniki, je bila ga' ZdnsnVje~« strehe' L jod je "so cijam. To vprašanje jc namreč v vedno pogostejša zahteva po višji o-isko■■■ili kot bi ipadla atomska soglasju z zveznim kot z repub- ceni lesa. Kolikor bi Gozdno go- bomba " Vendar som mnenja, da liškim zakonom o gozdovih, ko spodarstvo temu ugodilo, bi samo bi bilo bolJAe če bi nekdo vrgel se gozdovi družbene lastnine lah- ne moglo več investirati v korist bombo Za bombo se ljudje pri- ko prenesejo na posamezne go- gozdnih površin na tem podroČ- spodarske organizacije. Po sklepu ju, privatniki in drugi lastniki skupščine je bilo dodeljenih K me- gozdov pa bi prav tako ne mogli tijskemu gospodarstvu v Skofji dosti prispevati. Zaradi tega J0 Loki 15 ha gozdov. Kmetijsko go- bilo sklenjeno med Gozdnim gospodarstvo se samo z izkorišča- spodarstvom in predstavniki skup-njem gozdov ne ukvarja, pač pa ščine ter drugimi interesenti, da jih uporablja za svoje lastne po- se cena lesa bistveno ne bo dvi-trebe, predvsem pa za arondlra- gala', pač pa bo GG vlagala dolo-nje z gozdnimi površinami v ni- čena sredstva v korist gozdnih žinskih predelih, ki jih s časom površin. Za tekoče leto je pred-misli spremeniti v obdelovalne videno, da bo vložilo GG na tem površine. področju okoli 50 milijonov di-Zahtevo po določenih gozdnih narjev, delno v gozdne ceste, del-površinah iz splošnega družbene- no za ureditev hudournikov in ga premoženja je postavila tudi drugih vodnih potreb, ostali del Kmetijska zadruga v Skofji Loki, sredstev, pa bo namenjen za po-vendar jc bila njena zahteva za- gozdovanje. vrnjena, češ da ima za svojo Z. P. Ker .zaradi prestanejn .strahu ne bi mogel ničesar napisati, sva se s Katro namenila V meslo. Sprehajala sva se po ulicah. — Kar naenkrat zagledava pred seboj veliko plast zmrznjenega sne- pravijo, za take primere pa l.jud je nič ne vedo. Vendar smrt ne izbira, vse pobira, nič ne čaka . . . Šoferji avtobusov so pa .res reveži. Vedno morajo popravljati okvare na svojih avtobusih. Ne verjamete? Stopite na avtobusno postajo pri »mostu« v Kranju. Vprašajte jih. kako BO kaj zadovoljni z vožnjo po tistem odseku? Dolgo se že vozim po tej eest.i, vendar je vedno enaka. Se sreča, da je sedaj hladno, če bi bilo toplo, bi lahko dobil marsikdo celo monsko bolezen. Zadnje dni ima moja Katra Z menoj kar veliko dela. Vsak dan mi mora. čistiti obleko. Veste domov pridem s tako »pošprieano« obleko, kot bi, osem ur delal v kakšnem kanalu, kjer bi montiral kanalizacijo. Sicer se ne jezi nad menoj, ker ve, da nisem kriv. Obisk književnikov v Skofji Loki Odbor za proslavo »Po stezah literarni obliki slavno dražgoško Huduje pa se nad tistimi brez- partizanskc Jelovice«, ki mu je bitko in partizanske borbe na po-ve.st.mmi šoferji, ki vozijo s polno predscdoval tov. Janez S ter, je dročju Jelovice, Poljanske in Sel- ili t rast jo mimo pešcev. Dragi šoferji! Vedite, da smo tudi pešci ljudje in da smo radi čisti in suhi. Končno nas že sneg in dež dosti namočita. Za danes naj bo dovolj opisovanja neprilik, ki nam jih je princ- Opravičilo V sredo, 20. januarja 1965 je GLAS objavil mojo beležko z naslovom »Zasilne zavore in pretep-« o huliganskom početju mladih ljudi. Ker sem to napisal na podlagi neresničnih izjav se bral-cem opravičujem ter dogodek preklicu j cm. BOZO SPRAJC svojo dejavnost iz prejšnjih let, ške doline. V dneh od 5. do 7. jaki je bila usmerjena zgolj v nuarja 1.1. so mladino obiskali športne prireditve v Železnikih, književniki: Vladimir Kavčič, Loj-razširil letos še na kulturno-pro- zc Zupane, Tone Svetina, Mile svetne prireditve, s tem, da jc Pavlin, Ivan Jan in Rado Jan. povabil k sodelovanju tudi znane Obiski slovenskih pisateljev po slovenske pisatelje, ki so svoja šolah so bili nadvse prikupna sel sneg jn čemur ljudje še sami povojna dela obogatili s lemati- oblika proslav »Po stezah parti-pomagajo. Oglasila sva se v Med- ko iz narodnoosvobodilne vojne zanske Jelovice«. Poleg teh šol sa vodah. Kar prijeten kraj in tudi m s problematiko povojne izgra- v treh dneh obiskali pisatelji še zanimiv. Tja grem navadno za- ditve socializma v osvobojeni do- šoli v Poljanah in v Železnikih; radi tega, da obiščem prijatelja, movini. Finančna komisija tega Svoje stvaritve so posredovali s katerim sva skupaj delala v re- odbora, ki ji je načeloval tov. 3500 poslušalcem, dakciji. Kar malo jezen sem nanj. Stane Krapež, je namreč organi- Mladina in učiteljstvo teh šol Kadarkoli ga vprašam, če bi bilo zirala in finansirala literarne na- je z visoko udeležbo na literarnih v Medvodah kaj novega zame, so stope po vseh osemletkah škofje- nastopih pač najlepše počastila mi samo smeji. Vendar som tudi loške občine. Dijakom škofjclo- spomin na dražgoško bitko in to pot odkril nekaj novega. Že več ške gimnazije in učencem Poklic- želimo samo, naj bi tovrstne kul-meseeev stoji nasproti stare po- ne šole v Skofji Loki ter učencem turne manifestacije postale trakte kiosk, na katerem piše »TO- višjih razredov v Skofji Loki so dicionalna oblika vsakoletnih pro* BAK«. Potem so ga prestavili na književniki brali iz svojih del, ki slav in prireditev pod geslom »P" avtobusno postajo, vendar jc obravnavajo v dokumentarni ali stezah partizanske Jelovice«. 4454589999 Iz naših komun • Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Industrija je uspešno zaključila leto 1964 Pri izpolnjevanju letnega plana jc samo Sest industrijskih, podjetij doseglo svoje planske naloge. Tudi v tej primerjavi jc najboljše rezultate doseglo podjetje LIP, saj je svoj letni plan preseglo za 53,7 odstotka. Sledi Odeja Z indeksom 129,6, Elra z indeksom . 120,5 in Jelovica z indeksom 118,8. ^Jndustnjsk.h podjefcj. je,letni Letnoga plana pa niso doscgIa podjetja Iskra Železniki, Marmor Tako kot prejšnja leta je bil tudi v 1964. letu december najuspešnejši mesec industrijskih Podjetij v škofjeloški občini, De- Plan proizvodnje zaključilo s ^06,3 odstotka, letni plan vnovče-ne realizacije pa s 107,5 odstotka. Ravno tako je nepričakovano Uspešno zaključen izvoz, saj je polnjeno 91 odstotkov letnega Piana izvoza v višini 2,792.849 dolarjev. in Sešir. Industrijska podjetja so decembra dosegla za 2,380 milijonov din vnovčene realizacije ali 11,8 odstotka več kot decembra 1.1063. V primerjavi z letom 1963 je lani V primerjavi z decembrom leta dosežena 22 odstotkov večja vnov-1963 je decembra 1964 industrija cena realizacija oz. 18,962 milijo-dosegla indeks 112,2. Razen Elre, nov dinarjev. Največje povečanje ki je dosegla samo 88,8 odstotka so dosegla podjetja Odeja, Sešir, Proizvodnje iz decembra 1963. le- LTH in Gorenjska predilnica. ta» je vseh ostalih osem indu sirijskih podjetij doseglo večjo Proizvodnjo. Največje povečanje je doseglo podjetje LIP z indeksom 271,8. Celotna proizvodnja v 1964. letu v primerjavi s proizvodnjo 1.1063 Je večja za 23,2 odstotka. Med devetimi podjetji je lani Porast proizvodnje dosegel LIP Cešnjica, ki je povečal proizvodnjo leta 1963 za celih 54,7 odstotka. Najmanjši porast proizvodnje ■le v letu 1964 doseglo podjetje Marmor Hotavlje, in sicer samo 3 odstoke več kot leta 1963. Glavna proslava na Primskovem Krajevna organizacija ZB Prirn-skovo pri Kranju je na minuli seji obširneje obravnavala pro-Sram prireditve, ki bo v počasti Letnega plana vnovčene realizacije nista dosegli edino podjetji Iskra in Marmor, medtem ko je Odeja letni plan presegla za 48,6 odstotkov. Izvoz je bil več kot polovico 1964. leta daleč pod povprečjem. Zato se je zdela planirana višina Jlr^TTD 2,792.849 dolarjev že nedosegljiva, Kljub slabim rezultatom prejšnjih mesecev pa se je v novembru in decembru tudi izvoz pomaknil z mrtve točke. Samo v decembru je skupno izvoženo 12 odstotkov letnega plana izvoza, tako da je letni plan v višini 2,792.849 dolarjev dosežen z 91 odstotki. Svoje planske naloge izvoza so dosegla podjetja LTH, Gorenjska predilnica, Elra in Tehtnica Železniki. Druga podjetja so ostala pri izvozu malenkost pod svojim planom. Rezultati decembra zopet kažejo, da je proizvodnja v industrij- tev L maja in 20-letnice osvobo- skfll podjetjih še vedno ncenako-ditve na Primskovem - kot cen- Mcdtera ko v prvih meSC" tralna proslava za kranjsko obči-n°. Ob tej priložnosti bodo med> drugim na svečan način izročili svojemu namenu nov »Park borcev NOV«, ki ga preurejajo iz. nekdanjega pokopališča. Odkrili bodo tudi lep spomenik oz. spominsko obeležje padlim borcem. cih leta in v poletnih mesecih zaostaja za svojimi plani, se predvsem v zadnjih dveh mesecih izkoristijo vse možnosti, da se dosežejo in presežejo letne obveznosti oziroma da se nadoknadi vse, kar je zamujeno v prejšnjih mesecih. Zato bo nedvomno nujno potrebno v naslednjih mesecih stremeti še za večjo enakomer- nostjo proizvodnje, predvsem pa za enakomernejši izvoz. Večina industrijskih podjetij v svojih poročilih za december navaja, da bi v letu 1964 dosegli lahko še večje rezultate, če se ne bi srečevali z raznimi težavami. Tako imajo v večini primerov neprestane težave /. nabavo reprodukcijskega materiala, predvsem pa raznega materiala iz uvoza. Eno največjih škofjeloških podjetij — LTH je prav zaradi tega moralo v 1964. letu večkrat menjati svoj proizvodni program in ga prilagojevati možnostim nabave reprodukcijskega materiala. Razen manjše proizvodnje ima to za posledico večje zaloge posameznega materiala, kar zadeva več vloženih stroškov itd. Vse to pa podražuje proizvodnjo. Razen tega imajo podjetja pogosto .neprilike zaradi netočnega poslovanja svojih kooperantov in neredne dobave sestavnih delov. V. P. Gozdarji za svoje zdravje Pred kratkim je šestnajst tečajnikov deset dni v Bohinju poslušalo službo o izboljšavah, kolikor bo predavanje o prvi pomoči, o poklicnih obolenjih in sploh o tem, pač možn0 v danih pogojih. Ve-kako naj pri svojem težavnem delu skrbijo za zdravje. Med njimi liko vredna bo potujoča ambulan-so bili gozdarji, gozdni delavci in gozdni tehniki. ta. Tudi s prehrano imajo teža- ve, ker se pri delu močno odda- To jc bil že drugi tečaj te vr- nični zaščiti, o zaščitnih me- ijijo od kuhinje "in ker začnejo ste. Gozdno gospodarstvo Bled rab pri delu in o poklicnih oho- zelo zgodaj. Ko se pozno popold-pa namerava organizirati šc enc- krnjih jc bilo v tretjem delu toča- ne vračajo, so obroki preobilni, ga. Res je, da ima podjetje s ja. medtem ko bi bilo bolje zajtrke ■skrbjo za kader samo največ ko- Pred izpitno komisijo, v kateri okrepiti. Z uvedbo ročnih motor-risti, vendarle pa so podobni je bil razen zastopnikov KK Bled nih žag nastajajo tudi nevarno-ukrepi le bolj redki. Tečaj, kate- in ZZV Kranj še sanitarni in- stj poklicne okvare zapestja. Modrega jc podjetje naročilo pri Za- spektor občine Radovljica so te- tem ko GG Bled skrbi za pravil-vodu za zdravstveno varstvo v čajniki pokazali ne samo dobro no in varno uporabo teh žag in znanje, temveč so tudi v pomen- za menjavanje pri delu, pa so ku, ki je s'lcdnl, podali dobre kooperanti, povečini kmetje v predloge za izboljšanje zdrav- večji nevarnosti, da pri njih nalivene zaščite, s čimer se je apli- stanejo okvare, ker niso dovolj kativna uporabnost tečaja že po- poučeni. Na tečaj za kooperante kazala. Zaradi oddaljenosti pride- pa tudi že mislijo, jo pozno do zdravnika in ko ča- Izgleda, da so tečajniki ne sa-kajo, da pridejo na vrsto jim mo zadovoljivo opravili zaključ- Prebivalcl Žirovnice in okolice so zadovoljni, ker je tam Zdravstveni dom Jesenice odprl novo zdravstveno postajo. Čeprav ta posluje le trikrat tedensko (ob ponedeljkih, sredah in petkih) jc ljudem prikrajšanih mnogo potov in zagotovljena boljša zdravstvena zaščita prebivalstva, ki jo po vseh naših krajih dokaj izboljšana v zadnjih letih Kratke z Jesenic OBMEJNO SODELOVANJE V sredo, 20. januarja, so se na železniški postaji Jesenice sestali Zastopniki naših in avstrijskih železnic. Razpravljali so o poenostavitvi pošiljanja nakladalnih pripomočkov. Ta sestanek je v duhu sklepov mednarodne konvencije za, prevoz po železnicah. STROJ, KI »ZRE« SNEG V Kranjski gori uporabljajo za odstranjevanje snega poseben stroj, ki ga zmelje, nato vsesa in po cevi meče tudi do 25 m da-Wfi. Z njim so počistili parkirni prostor pod žičnicami In poti po vasi. Po predzadnjem snegu so s to praktično pripravo očistili, tudi vGs prostor na železniških postajah v Mojstrani, Kranjski gori in rlaniei, po zadnjem sneženju pa le v Kranjski gori, ker se je stroj Pokvaril. Stroj je last častnega podjetja Kranj. Tudi pri Komunalnem podjetju na Jasenicah že imajo prospekte, ker ga bodo kupili. REMONT V ŽELEZARNI V Železarni, so v torek pričeli T remontom VI. SM peči. Pred-videvajo, da bo trajal deset dni. V tem času pri peči podro vse, kar je slabega in dotrajano, nato pa peč ponovno obzidajo. Poleg Vsega strokovnega dela je za. dokončanje v roku predvsem važno, da «0 odpadno gradivo čimprej odpelje in pripelje nova ognje-vzdržna opeka ter ostalo potrebno gradivo. SNEŽNE STENE V Ratečah je snežna odeja Izredno visoka. Ceste in železnica obdana s snežnimi stenami. Ob predzadnjem oranju, prejšnjo Soboto, je železniški plug iztiril, ko so hoteli preorati progo proti državni meji. Utirili so ga, ko je prišel na pomoč drugi stroj pot-niškoga vlaka. S tem plugom so v torek preorali tudi tržiško progo, kjer je vožnja potekala brez nezgod. EKSPLOZIJA V ROVTAH V Javorniških Rovtah je razneslo tlačni vod za potrebe valjam. Verjetno je prišlo do vodnega udara, ki je povzročil eksplozijo napeljave. Vzdrževalci delavnico na Javorniku so vod v kratkem času Popravili in ga zaradi plazovitega terena pričvrstili zaenkrat ob Krekova debla. Vsako k »•« t |»o tifkujf MLADINCI - VODNIKI NA KALISCU V času bližnjih semestralnih počitnic bo v Domu kokrškcea °dreda na Kališču pod Storžičem večdnevni tečaj za mladinske Sorske vodnike, ki ga organizira MO PD Kranj v sodelovanju z MK pZ Slovenije. Po tečaju bodo opravili strokovne izpite in prejeli izkaznice ter 2nake gorskega vodnika. Na tečaju bo približno 25 tečajnikov iz °onaočja kranjske občine. KRIZA NA JEZERSKEM VRHU Kako je novi cestni predor pod Ljubeljem vplival na mejni pro-?}et ostalih prehodov nam zgovorno dokazuje naslednji podatek. Menjalnica gostinskega podjetja Dom na Jezerskem je v letu 1963 ^menjala za 60 milijonov deviz, v minulem letu pa za 50 procentov ' ^anJ, t. j. le za 30 milijonov dinarjev. Seveda temu ni pripisati, ^a so tujci v lanskem letu zamenjali manj denarja kot prejšnje J^to. Vzrok je v tem, ker po otvoritvi predora pod Ljubeljem, prekorači mejo na Jezerskem vrhu skoro polovico manj tujih turistov *°t prej. TJa se bo povečal mejni promet na Jezerskem vrhu bo treba narediti še marsikaj iz naše in avstrijske strani, predvsem kar *adeva ureditev in modernizacijo ceste. Na jezerski strani bo treba Postaviti že tolikokrat obljubljeno bencinsko črpalko, izboljšati ?ostinsko-turističnc zmogljivosti, povečati izbor blaga v trgovinah *n drugo. Nekateri tudi trdijo, da jc delno vplivalo na promet na •^ersketm vrhu tudi to, ker so na tem prehodu mejni organi cariniki) bolj strogi kot drugod. Kranju je ustrezal posebnim po goiem gozdnih delavcev. ' Predavatelji so bili trije zdravniki iz Zavoda za zdravstveno varstvo, dva sanitarna tehnika in medicinske sestre, ki je razen tega, da je predavala tudi utrjevala snov s ponavljanjem in hkrati vcžbala praktično prvo pomoč, edino prometno sredstvo za po- ni izpit, temveč so že t. j. povijanje, umetno dihanje, imobilizacije itd. Navidezni ranjen so bili pri izpitu zelo mojstrsko poviti. S hitrim in pravilnim pristopom ponesrečencu neredko rešimo življenje. Kako obvežemo rano, kako ustavimo težko krvavitev, kaj naredimo pri kačjem piku, opeklinah, zastrupitvah s plinom, pomoč pri nezgodah z električnim tokom ali s strelo, pomoč pri zlomih ali zvinih so bile osnovne teme tečaja. Nenadna obolenja, pravilna prehrana, pravilen način življenja, osebna higiena, delo in počitek, nalezljive bolezni, spolne bolezni in alkohol so tvorile naslednjo skupino pre davanj vratek tega dne že odpelje. Naj- uspehom polagati izpit v praksi, težje je z zdravljenjem zob. Rav- s tem se pa niso pokazali samo no v tem času pa se je podjetje kot dobri učenci, temveč tudi kot že dogovarjalo z zdravstveno vzor znaeftjncga tovariša. Težave škofjeloških gospodinjstev Kdo bo popravljal električne naprave Zakon o higiensko teh- opravlja servisno službo gospo- _ dinjskih aparatov in točneje, kdo ————————— -c odgovoren za strokovno vzdr- r, j i . i.i. zevanje gospodinjskih in drugih Z medsebomirm obiski električnih aparatov. SO popestrili delo z intenzivno novogradnjo sta- novanj v Skofji Loki in Železni- V Skofji Loki je že dalj časa upravičena marža za tako majh-aktualno vprašanje, kdo naj no soudeležbo v delu? Specializirano podjetje Instalacije v zvezi is tem smatra, da je v današnjih pogojih upravljanja servisne službe v prvi vrsti za to delo odgo- voren prodajalec. Zato se razprave v zvezi s tem še razširjajo: Servisno službo in strokovno Občinska počitniška zveza v kih in sploh z dvigom življenj- vzdrževanje vseh teh aparatov po Radovljici združuje enajst družin skoga standardu občanov, je bilo preteku garancije naj opravlja Z 269 člani. Pred nedavnim je v Skofji Loki v zadnjih nekaj le- prodajalec (v tem primeru Zelez-sprejela^ svoj program dela za tih montirano več kot 2.000 raznih nina), ali pa pustite, da mi, razen leto 1965. Zajema vrsto potopis- električnih štedilnikov, bojlorjev, priključitve vseh teli aparatov, te nih predavanj, izletov ter obiskov hladilnikov in drugih električnih tudi sami dobavljamo. V tem pri-v raznih krajih. Občinski odbor aparatov za gospodinjstvo. Ilkra- meru se obvežemo za vzdrževanje je v zadnjem času uredil vrsto ti s tem pa ni nihče poskrbel, da aparatov v času garancije in še organizacijskih vprašanj, ki so za bi se vsi ti aparati strokovno naprej. nadaljnje delo, zelo važna. Pro- vzdrževali v garancijski dobi in Kot jo videti, je vprašanje! vsak gram dela je povezan tudi s pro- izven nje. Zaradi raznovrstnih dan bolj pereče, hkrati s tem pa slavljanjom letošnje 20-letnice znamk teh aparatov je nemogočo vedno bolj zamotano. Zato bi bilo osvoboditve. Med večje obiske so- pričakovati, da bi vsaka tovarna nujno v naslednjih mesecih med miniranja hotela Evropa v Kra Seminar na Jezerskem Občinski komite Zveze mladine Kranj bo tudi letos organiziral seminar za vse člane občinskega plenuma in predsednike aktivov. Seminar bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. januarja, na Jezerskem. Prvi del bo obsegal predavanje D glavnih nalogah mladine po VIII. kongresu, drugi pa vsebino dela v organizaciji ZM. Vsem udeležencem je bila priložena tudi literatura, oziroma priporočila zanjo. Največji pomen pri tem imata referata Tita in Kardelji na VIII. kotmresu in VIL kongres ZM Jugoslavije. — J. K. Razumevanje in sodelovanje Po dveh letih so 8« člani s*rel-ske družine »Rudi Mede - Groga« v Naklem spet lotili do'a. Družina obstoji že 12 let in je prvotno z nad 90 člani in članicami dosegla lepe uspehe. Z delom pa jo večkrat prekinila. Glavni razlog je bil, ker družina ni imela svojega prostora. Za delo družino so se sedaj zavzele ludi nekatero tamkajšnje organizacije in TVD Partizan. Telovadno društvo je odstopilo družini v souporabo svojo telovadnico v spodnjih prostorih Doma kulturo. Sedaj so strelci že pričeli z rednimi vajami in J« udeležba kar dobra. Vodstvo družine so sedaj zaupali najaktivnejšim strelcem, ki so se tRkoj lotili resnega dela. Pri. pravili bodo rodni letni občni zbor in strelske ekipe, da se bodo takoj udeleževalo vseh tekmovanj in prireditev, ki so v programu strelske organizacije, kakor tudi za druge strelske prireditve. Zakaj smo pozabili? Pred D leti, to jo ob 15-lefnicl sednjih republik spada zlasti src- za nekaj desetin svojih aparatov vsemi tremi prizadetimi (Instala-čanjc izvršnih odborov počitni- odprla svoj servis. Za nekatere cije, Železnimi in eleklro delavnica Obrtnika) najti ustrezno ren- skih zvez v Zemunu letos za aparate je v garancijski dobi skr-Lmaj. Tamkaj se bodo Radov- belo Elektrotehnično podjetje iz Ijičani seŠJi s tovariši iz Srbije, Kranja. To pa je tudi bilo v glav-Hrvatske in Makedonije. Srečanje nem vse. Pri krajevni skupnosti je namenjeno predvsem za izme- v Skofji Loki je bila majhna njavo medsebojnih izkušenj in za eloktrodolavnica za podobne uslu-bratsko spoznavanje. ge, ki pa je z razf armiranjem Podobni obiski so bili v praksi krajevne skupnosti zopet pred di-tudi v preteklosti. Za letošnji lem o. Začasno je priključena k praznik republike so Radovi jičani novoformiran emu podjetju Obrt- tev. V. P. Samostojna organizacija na Jezerskem Rezervni oficirji in podoficir ji z Jezerskega doslej niso imeli nju, je bila v Kranju velika mladinska proslava, ki se jo je udeležilo nekaj tisoč mladine in ostalih prebivalcev Kranja in okolice. Ob 20-lofnici toga pomembnega dogodka in 20-letnici osvoboditve pa smo na ta pomemben dogodek pozabili. Vsaj mladina bi morala dati vzgled ostalim. Pred 20 leti jo obveščevalna in diverzantska .skupina »Sloržič« na svoje krajevne organizacije, pač izredno drzen način minirala ho- obisikali Banjo Luko, Banjalučani ni k, vendar po svoji stroki v tem Pa so bili vezani na KO Preddvor, tel Evropa prav v času, ko se je pa so se za novo loto mudili v podjetju nima pravega mesta. Zaradi oddaljenosti pa so imeli v njem nahajalo 45 nacističnih Radovljici. Obakratno srečanje je Večino teh aparatov je prodalo vedno težave zaradi udeležbe na funkcionarjev Gorenjske. Svoje bilo zelo prisrčno in zanimivo, podjetje Železni na v Skofji Loki. sestankih, še bolj pa na preda- uspešne razgovore SO hoteli sve- Ob slovesu so se zedinili, da bodo V zvezi s tem se vsiljuje misel, van jih in drugih prireditvah. Za- čano proslaviti, pa jih jo prejo v prihodnje vzdrževali stalne sti- ali je Železni na kot prodajalec že radi tega jc bila že večkrat izra- prehitela močna eksplozija. V opravila svoje delo, ko je izstavila žena misel, da bi osnovali lastno hotelu je v ruševinah Ostalo pra-raeun npr. za nekaj desetin elek- organizacijo tudi za Jezersko, vo razdejanje: n mrtvi. 22' (ožje in trienih štedilnikov, ki jih jo k a- Sedaj so to organizacijo ustano- 20 lažje ranjenih nacistov. To je mion pripeljal 'olirekilino iiz to- vili in upajo, da bo delo organi- bil dogodek, ki ga nc bi smeli varne do novega bloka. Ali jo zacije in članstva polno zaživelo, pozabiti. ke z obiski in srečanji. Družabnost v Lescah Odkar so v Lescah odprli prve prostore tamkajšnjega družabnega centra ter jih izročili svojemu namenu, je v tem kraju javno družbeno politično življenje dokaj bolj razgibano kot preje. Občni zbori so bolje obiskani, prav tako pa tudi predavanja delavske univerze in kulturne prireditve. Predstavniki samoupravne- Škofjeloška ljudska knjižnica v letu 1964 V primerjavi z letom 1963 je V letu 1964 je knjižnica naba- 2,000.000 dinarjev uporaoim za Ljudska knjižnica v Sk. Loki vila 1569 knjig — od tega za šk. funkcionalne in operativne teleta 1964 zabeležila viden napre- Loko 1069 knjig za podružnico datke. ga organa, ki upravlja s prostori dek. Kot matična knjižnica škof- J™,a 2™ .,n ™ K Pi53 r""l 7a leto 1965 doma so novednli <1t sta seda- • i vi , ». • i * Tako štete danes knpzni tond cioma, so pouctaii, ua sta seaa ploske občine je uredila karto- i-niižnic^ v Sk loki nja dva prostora, ki phlahkoupo- . , ^.tL^n. t- „ct-dih Vnii* Muusivc xnjizmce v jsk. i.oi^i ,,. . ... v v, . u teko društvenih in ostaun Knjiz- 11 i-jn t«::,. \n fnnrf kovčkov rahljajo, bila že večkrat prema|h- . , ,. . . „ , . .. 11 •1 -u ^nj'g in ionn kovčkov na čeprav sprejmeta nad sto n,c v občini in začela z akcijo za ]178 knjjg. Lani je knjižnico obi- ljudi. V prihodnje bodo morali z registracijo tistih knjižnic, ki skalo 9858 bralcev, čitalnico pa gradnjo družbenega centra nada- ustrezajo pogojem, posredovala 4769 — na dom so si izposodili ljcvati. Pričeli bodo že takoj na je potujoče kovčke s knjigami ali 22.435 knjig (leta 1963 — 17.691), pomlad, tako da bodo še letos knjige iz lastnega fonda v dva- v čitalnici pa 9896 knjig, revij in pridobili nadaljnje prostore. najst — predvsem oddaljenih časopisov — skupno jc bilo torej Minuli teden je govoril zbra- krajev (npr. v Javorje, Lenart, izposojenih 32.331 enot. Z izposo- nim Leščanom, večinoma rezerv- Podlonk, Dražgoše, Sovodenj itd.) jo je Ljudska knjižnica ustvarila nim oficirjem, generalni major Začela je tudi s preureditvijo po- preko osemsto tisoč dinarjev Dušan SVARA-DULE. Se ta me- družnice na Trati pri Sk. Loki, lastnih dohodkov, od ustanovite- sec pa imajo v programu nekaj za katero je naročena nova 1 ja pa je prejela 3,500.000 dinar- predavanj in družabnih večerov, oprema.' jev, od teh sredstev je preko imamo v načrtu dokončno ureditev podružnice na Trati pri Šk. Loki, tečaj za knjižničarje šolskih in pionirskih knjižnic štiri razstave, izdajo posebnega almanaha ob 20. obletnici ustanovitve Ljudske knjižnice v šk. Loki in prcurediiev Ljudske knjižnice v Sk. Loki. Za vso to ogromno, delo ne bo dovolj samo pomoč ustanovitelja — skupščine občine šk. Loka, ampak pomoč vseh delovnih organizacij našega območja. Janko Krek KULTURA KULTURA KULTURA # KULTURA » KULTURA m KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTI Po poeziji Kranjski študentski klub jc 19. januarja priredil Večer poezije. Sodelovali so: Jasna Trbovič, Pavle Lu/.an, Maks Jeza, I. G. Plamen, Franci Zagoričnik s poezijo, France Kumše s prevodi Fricdri-cha Hbldcrlina, z interpretacijo Helena Sober in Peter Ogrizek. Večer je bil posvečen nedavno umrlemu pesniku T. S. Eliotu in zrežiran s popevkami in orgelsko glasbo s plošč. Nevarnost vsakega literarnega večera je golo predstavljanje pesmi in pesnikov. Poslušalci potem to predstavljanje sprejmejo, prepričani, da motajo požreti tudi literaturo, če hočejo biti dostojni ljudje in počakajo do utrujenosti Poezijo namreč ni mogoče dojemati pri enkratnem poslušanju, kar tako iz gole dobre volje, ker jo že slučajno nekdo ponuja. Pred vsakim večerom poezije stoji možnost, da predre ta videz, skladnega večera, ki ga dejansko uravnava opisan mehanizem: propagiranje — snobizem. Mislim, da je tudi naš večer v tem smislu bolj ali manj uspel. Zrežiran je bil tako, da je večini tekstov sledila popevka. Mislim, da so popevke najbolj resnični glasbeni izraz poljubne vsakdanjosti časa. Zato so popevke poslušalca našega večera vedno znova vračale v vsakdanjost, ki jo poljubno preživlja vsak dan. Vsaka nova pesem je potem ta videz vsakdanjosti razklala s svojo bolj ali manj zgodovinsko resničnostjo besed in bolj ali manj neizogibno ureditvijo besed v pesem. Ritmično izmenjavanje popevk in pesmi je ustvarilo novo kvaliteto: obred (ritual). Ta minimalni obred je zamenjal zgoraj omenjeno dobro voljo kot povod za dojemanje sveta (poezije). Opazil sem, da je bil ta povod toliko neizogiben, da je moral, kdor ni bil zmožen vključiti se v večer, reagirati s posmehovanjem ali opazovanjem mojega nosu ali kako drugače. Takoj moram zanikati, da me kdo razume, češ da dajemo ljudem namesto puste vsakdanjosti skoz? malo mašo nekaj vzvišenega. To ie že vprašanje poezije, ki ie bila na večeru brana. Najmlajša po odnosu do sveta je poezija Jasne Trhovič in Pavla T.užana. Za njuno pesem jc značilen splet odprtosti in upornosti. Ko se mlad človek prične odpirati celovitemu svetu, dobi prve brce, kajti svet ni nič dobrohoten ali uvideven v svoji zakonitosti. Po tem se mlad človek upre- in zapre vase. V tem se /.bere in znova odpre. Tu odpade vsak ovitek uporništva tej poeziji. Kajti njune pesmi so s tem, da s tolikšnim delom zapisujejo ta prehod, zadostno pričevanje o ustvarjalnosti njune: poe*ije v nastajanju. Mislim, da v proznih tekstih M. Jeze ustvarjalno prehajanje sveta ponikne in upornost nastopi posebej, tokrat kot uporništvo: Nočem zanikati nobenih literarnih kvalitet, ampak kdor svet brezobzirno popisuje kot nekaj umazanega in sebe ipri tem brezobzirno izvzema, ta lahko v svoji čistosti piše ali pa tudi molči, ustvarjalne obveze tukaj nt. Poezija I. G. Plamena in F. Za-goričnika je/ bila že večkrat objavljena in moral bi se spustiti v recenzijo obeh posameznih tekstov, kar pa je za ta članek nepotrebno, njunega celovitega dela pa tukaj ne morem zajeti. Mislim, da je njuna poezija zrela poezija, ki jemlje nase plodovi-tost in smrtonosnost sveta in sodeluje v toku časa s težo neizogibnosti. Marko Pogačnik Po razstavi Marka Pogačnika Glasu sem namenil nekaj vrstic. Prečita! sem vse, kar je bilo v vasem listu napisanega na temo, ki jo omenjam. Strinjam sc z oceno tovariša Paviovca, katero je podal ob otvoritvi razstave, objavljeni v ašem listu 9. januarja t. I., posebej pa s tem, da je v oceni prešel preko strokovne vrednosti razstavljenih predmetov. To zato, ker strokovnosti v njih (predmetih) ni. K besedam tov. Paviovca nimam kaj dodati, razen to: »Moderna umetnost je stara sto let...«. Ne, ni stara sto let tovrstna« kakršna se je te dni kazala v Prešernovi hiši. Taka umetnost je stara toliko, kolikor jc star človek, kajti človek je vedno nekaj poizkušal. Otrok jc že v šestem letu, pa že pred šestim letom starosti več ali manj uspešno v blato ilovice odtisnil žlico, vilice, klešče itd., seveda, če je do teh predmetov prišel. Perilnika otrok ni mogel odtisniti, ker je zanj pretežak. V odtiske pa jc vlival blato, ko je prišel do mavca ali podobne zmesi, vendar vse to naš normalen človek ne proglaša za umetnost kiparstva, kakor je to nameraval pokazati Marko Pogačnik. Nisem sicer strokovnjak v umetnosti, vendar o taki svobodni umetnosti, kakršno proglaša Marko Pogačnik in podobni, imam svoje mnenje, kakor večina naših državljanov. Menim, da imam tudi jaz pravico reči besedo. Ko sem si ogledal razstavo in gledal ljudi, ki so se smejali, je-majoč vse to za neresno, se jc v meni postavilo nekaj vprašanj. Ali sc lahko človek, ki jc končal prvi letnik likovne umetnosti, imenuje samozvano že kipar? Ali taka zvrst umetnosti res ne more svojih, globokih »bolnih« doživetij nad realno stvarnostjo izraziti drugače kakor z vulgarnimi besedami K .. . in P . . . ., ter vrsto podobnih cvetk, katere Tudi lelos vsakomesečne Človek Sliši v kaki zakotni be/ni-ci ali vidi ovekovečene v javnih klozetih. Ah pa je to umetnost, ki jo samo trije v Kranju razumejo. Vse te besedne »cvetke« so bile namreč napisane v gledaju na tri plasti nebotičnika in drugih umetelnostih razstave Marka Pogačnika. Kaj si je predstavljal M. P. in kaj pomeni knjiga z. napisom Enciklopedija umetnosti, izpod napisa odtisek Spomenice 1941, prilepljen pod napisom. Zakaj se meče blato na to? To se postavlja človeku kot vprašanje, ko gleda vse to in v platnicah iste knjige grabežljivo razišrjene prste. Podobno se poraja v gledanju prve postaje......... z glavo v de- narju in zmešnjavo v prsih. Zakaj in komu je vzet mavčni kip »Ukradena Sabinka«? Kip ni izdelan po roki Marka Pogačnika, temveč po njemu in njegovim imenom razstavljen. V enem od razstaviicnih del je zrcalce za rešetkami. Zakaj vizija vsakogar izza rešetk, ko se- v naši domovini rušijo rešetke, ki jih je ta postavil. Vprašujem0 Odgovorni ljudje iz Gorenjskega muzeja, pod katero dejavnost spada upravljanje in delo v Prešernovem muzeju, pravijo: Posebna komisija, ki pregleda dela raz-slavljajočih, odloča o tem, kdo lahko razstavlja in tudi kaj v galeriji Prešernovega spominskega muzeja. Ta komisija se ne more odločiti za dela klasičnih začetnikov zaradi tega, da ne bi škodili renome ju galerije. Vprašam pa se, ali vulgarne besede »K ... in P . . . .« in vrsta podobnih z načinom, ki veje iz del Marka Pogačnika na našo družbeno stvarnost ne škodujejo temu ugledu. Pripominjam, da tudi pri Slovitem, znanem umetniku na-turalistu Emilu Zolaju nisem zasledil takega grobega izražanja, čeprav v obrambo te vulgarizacije služi v razgovorih njegovo ime. Kot zadnje bi omenil: Peter Ogrizek je v oceni razstave Marka Pogačnika kritiziral s stališča socialistične družbe. Kritiziral slabosti razstavljenega dela, uporabljajoč v svojih izvajanjih ime Marksa. Razstavo ocenjuje samo v obratnem smislu tudi Iztok Geister v svojem članku- objavljenem v Glasu. Geister govori 100% drugače, saj zagovarja Pogaču i kova dela, hvali delo in namen razstave. Pri tem se je tudi skliceval in uporabljal ime Marksa. Poudarjam, eno in drugo ne more biti isto, ker nima nobene zveze. To je lahko zlorabljanje. Predlagam, naj občinsko vbd-stvo Zveze komunistov skliče aktiv komunistov — kulturnih delavcev. Predlagam, ker komunisti kulturni delavci to tudi sami izražajo in žele. Mislim, da je prav, da se javno in glasno pove, da nam je taka umetnost, kakor nam jo je pokazal Marko Pogačnik, nesprejemljiva, idejno zgrešena ter v nekaterih momentih tudi žaljiva za večino ljudi naše družbe. Vprašanje sem postavil iskreno in želim na vsa tudi odprt in iskren odgovor. Vinko Kepic »Veriga« v Žirovnici V Žirovnici so uprizorili trikrat igro »Veriga«, enkrat pa 60 nastopali v dvorani osemletke na Koroški Beli, kjer so bili gost tamkajšnje »-Svobode«. Pod vodstvom tovariša Cirila Vistra sedaj pripravljajo igro »Divji lovec«, ld jo bodo predstavili na odru v februarju. Predosljani na Jezerskem V dvorani Korotana na Jezerskem, je bila v soboto zvečer uprizorjena veseloigra »Mali oglasi«, ki jo je uprizorila dramska sekcija prosvetnega društva iz Predosclj. Za to igro je bilo na Jezerskem precejšnje zanimanje, saj so domačini in trenutni turisti v celoti napolnili dvorano. Knjižnica najbolj delovna Na nedavnem rednem letnem občnem zboru KUD »Borec« Ve-lesovo so živahno razpravljali o nadaljnjem delu društva. Najbolj aktivna je bila knjižnica. Delo naj bi se razvijalo v okviru kluba, ki se vsepovsod najmočneje uveljavlja. Bolje pa bo treba poskrbeti tudi za repertoar dramskih del, poskrbeli naj bi še za boljše sodelovanje s Prešernovim gledališčem, organizirali plesne vaje in razna predavanja. Prešernov teden razstave Kakor v minulem letu bo organizirala likovna sekcija DOLIK Svobode ( Jesenice tudi letos vsakomesečne razstave. Prvo letošnjo razstavo je odprl v soboto zvečer v mali dvorani delavskega doma inž. Avgust Karba, predsednik likovne sekcije jeseniške Svobode. Otvoritvenemu koncertu, ki ga je izvajal trio jeseniške glasbene šole (Gračner, Bedič, Kleč) je sledil ogled 42 razstavljenih fotografij, ki jih jc tolmačila kustos Narodne galerije iz Ljubljane tov. Polonca Kokalj. Razstava pod naslovom »Umetnost na Slovenskem« v fotopovečavah je vzbudila pri vseh navzočih na otvoritvi in pri vseh nadaljnjih obiskovalcih razstave, ki jih jc bilo nad 3000, veliko zanimanje, saj dokazuje, da' si je Slovenija izoblikovala že v srednjem veku lastni umetniški izraz, ki ga je tekom stoletij vse do danes razvijala in izpopolnjevala. Razstavo »Umetnost na Slovenskem« v fotopovečavah si je ogledalo precej šolske mladine z Jesenic. Razstavo jim je razlagala kustos Polonca Kokalj. Toliko zanimanje kot ga je bila deležna tokratna razstava jeseniške Svobode jc ponoven dokaz, da je uvedba mesečnih razstav v mali dvorani delavskega doma zelo zaželjena. Po vseh krajih kranjske občine, posebno pa v samem Kranju, se že nekaj časa marljivo pripravljajo na proslave v Prešernovem tednu. Slovesnosti se bodo pričele že 5. in bodo končane 8. februarja. Kot uvod v praznovanje bo v obeh galerijah otvoritev razstav gorenjskih slikarjev, po otvoritvi pa pogovor z njimi. V Prešernovem gledališču bo tudi večer manj znanih Prešernovih pesmi, ki ga pripravlja Oder mladih. V času praznovanja bo v renesanč- Ali bodo kos nalogam Turistično društvo Jesenice je te dni sprejelo okvirni program dela za tekoče leto. V programu je turistična vzgoja, ureditev zunanjega izgleda Jesenic, skrb za rekreacijo, propagando, ceste, priredi ive in gospodarstvo. Delo ie obsežno in /batveno, predstavlja prelomnico v delovanju Turističnega društva Jesenice. UO društva, ki mu predseduje Franc Konobclj — Slovenko in ga sestavljajo vidnejši turistični delavci, upa ob sodelovanju z organi občine, gospodarskimi organizacijami in predvsem go-1 irskimi in trgovskimi podjetji, ki imajo od turizma naJveS koristi, da bodo program realizirali. Njegova izpolnitev pa bo predStavPala poživitev turizma na Je enieah do zaželjene stopnje po eni strani in zunanjo ureditev Jesenic po drugi Strani. Seveda na bedo vise predvideno akcije lahko izvedli le, če bodo imeli dovolj (Sredstev. ni dvorani muzeja Večer gorenjskih književnikov, ki ga pripravlja Klub kulturnih delavcev Kranj. Na predvečer praznovanja bo v Prešernovem gaju počastitev spomina s polaganjem vencev,-.- nastopom moškega pevskega zbora in drugim programom. Za zaključek pa bo tradicionalni sprejem kulturnih delavcev, na katerem bodo podelili tudi letošnje Prešernove nagrade. V času praznovanja bo Klub kulturnih delavcev v Kranju izvedel tudi 5 klubskih večerov na temo »Prešernove in slovenske borbene pesmi« in to v Cerkljah, Preddvoru na Jezerskem, v Mavčičah in Šenčurju. Proslave pa bodo tudi po vseh drugih krajih in vseh šolah. Večer Prešernovih pesmi V Prešernovem gledališču v Kranju že dalj časa pripravljajo za Prešernov dan večer Prešernovih pesmi. Ta večer pripravlja Oder mladih, režiral bo prof. Mirko Mahnič. Z recitacijam; Prešernovih pesmi se bodo predstavili predvsem člani Odra mladih, ki do se laj še n:so nastopili na gle- likih deskah. Tako bo ta prireditev v Preiernovem gledališču nekaka osrednja predava Prešernovega rokstnega dne. Prav tako računa'o v Prešernovem glerlali-š-u. da bodo s to prireditvijo ob'ekall tudi nekaj manjših krajev v kranjski občini, k'er bodo nastopili po klubih SZDL. -sp Fllffll HI JIH GLGDRmO Kulturne prireditve v Kranjski gori Svoboda »Tone Cufar« Jesenice je sklenila tudi za letošnje zimsko sezono pogodbo s Turističnim društvom v Kranjski gori o /prirejanju tedenskih kulturnih prireditev. Izmenjujeta se ansambel narodnih plesov in komorni zbor. Za prireditve se gostje, predvsem Nizozemci, zelo zanimajo, ker med počitnicami na neprisiljen način spoznavajo naše narodne plese, narodne noše in naše umetne ter narodne pesmi. Vendar pa pogrešajo športnih in družabnih prireditev ter izletov v druge turistične kraje Slovenije. Marš na Drino jug. barvni cinem. film režija Zika Mitrović igrajo Ljuba Tadič Aleksander Gavrič Film Marš na Drino je posvečen 50-letnici Cerske bitke, prve bitke prve svetovne vojne. Na Pul.jskem festivalu je dobil nagrado za najboljšo moško vlogo (Ljuba Tadič) in za režijo. Kratka vsebina: Vojaki topniške baterije kmalu vzljubijo enega svojih komandantov, čeprav je ta sin uglednega beograjskega bankirja, ki bi storil vse, da svojemu nasledniku olajša vojne napore. To se mu ne posreči, ker mladi starešina ljubi svoje novo okolje, ki mu daje možnosti za moško realizacijo sebe. To je prvi konflikt filma. Med dolgimi marši proti še ne formirani fronti si topniški narednik ne drzne prositi dovoljenja za obisk rodnemu Sabcu, kjer je pustil družino. Ko to stori, je že prepozno. Šabac je v avstrijskih rokah. Topniška baterija je dodeljena prvi frontni črti. Vse kaže, da bo bitka odločilna. Vidimo, da je general Putnik zaskrbljen. Baterija izpolnjuje vsa povelja, a jo stalno vznemirja skrita sovražna haubica. Da bi se sami rešili, morajo ob umiku vojaki prepustiti en top sovražniku. Odgovoren je za to bankirjev sin. Bitka se nadaljuje. Mladi bankirjev sin se z nekaj vojaki vrne na kraj, kjer so pustili top. Takoj prične biti sovražnika. Pridruži se mu cela baterija. Skrita sovražna haubica i i h zopet vznemirja. Tedaj jo odkrijejo. V topniškem dvoboju je najprej ubit bankirjev sin. Kmalu pride vest o umiku Avstrijcev. To vest preživi le malo vojakov topniške baterije. Srbska vojska bo zasledovala sovražnika na Drino. K. N. Predavanje alpinista -železarja Jeseniški železar Marko Butinar, ki se je udeležil 6-članske slovenske alpinistične odprave na pogorje Spitzbcrgov, je pripravil predavanje »Prva slovenska alpinistična odprava na Spitz.berge v deželi polnočnega sonca«. Pripoved o otočju, ki je oddaljeno 1000 km od severnega tečaja, je spremljana s 150 barvnimi diapozitivi. Butinar, ki je letos član druge slovenske odprave v Himalajo, je dosegel s posredovanjem zanimivih popotnih vtisov in lepimi barvnimi diapozitivi iz poti in otočja samega, tudi na četrtkovem predavanju na Jesenicah izredne uspehe. Predavanje o Sovjetski zvezi V torek, 26. t. m. ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine predavanje, »Po Sovjetski zvezi«, ki ga prireja Planinsko društvo Kranj. Predavala bo profesorica Delavske univerze iz Ajdovščine Mira Novakova. Pred predavanjem smo jo zaprosili, naj za naše bralce pove kratko vsebino predavanja. Ta nam je povedala: »Popotne vtise iz Sovjetske zveze pripovedujem ob 240 barvnih diapozitivih o lepotah zelenega mesta ob Dnjepru, starodavnem Kijevu, o belih nočeh in zgodovinskem pomenu Leningrada, mesta ob Nevi, ki nosi najvišja odlikovanja, saj se imenuje mesto Heroj, pa o pomembnosti osem-stoletne Moskve in drugem«. Predavanje ne bo zanimivo samo za planince, pač pa za vse ljudi, zlasti pa za učence vseh šol in člane družbeno-.polltičnih organizacij. MIHA KLINAR: MESTA. r^STE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA 8 Prvega maja sta se udeležila delavskega zborovanja. Govorn:ki so poudarjali velik napredek, ki ga je v minulih dveh desetletjih dosegla avstrijska socialna demokracija pri organiziranju delavstva. Zal pa zahtev, ki so jih že takrat zahtevali od delodajalcev in oblasti, še niso dosegli. Osomurnika že ni. V ladjedelnici sv. Marka, v škedenjskih topilnicah in livarnah, ki so last kranjske industrij, družbe, znane izkoriščevalke tržaškega in jeseniškega delavstva, in v drugih velikih podjetjih, da malih niti ne omenjam, delajo delavci še vedno po dvanajst ali celo štirinajst ur na dan, plačujejo pa jim mezde, kl ne prese ctr jo štiri urne vrednosti delavskega dela. Cisto presežno vrednost ostalih osmih ali desetih ur spravijo v svoje žepe lastniki. »Boj za osemurnik ostane še vedno naše bojno geslo,« jo poudaril" govornik in našteval so druge krivice, ki jih mora trpeti delavstvo. Splošno zavarovanje za starost in zoper nezgode pri delu še vedno ni doseženo v zažel ienem obsegu. Merodajni so še vedno gluhi za delavske zahteve Zato bi se morali delavci še enotneje strniti v eno samo bojno vrsto in bi so ne ismelj pustiti razdvajati s strani klerikalcev ali nacionalistov vseh treh narodnosti. Ne smeli bi podlegati šovinistični mržnji, ki jo netijo nacionalisti, ki organizirajo šovinistične spopade in te spopade s ponosom imenujejo narodnostni boj. »To čutimo tudi v Trstu, kjer živimo Italijani, Slovenci, Hrvatje, Nemci in še drugi pripadniki nekaterih drugih narodnosti v cesarstvu. Toda mi, socialisti, vemo, da šovinistični spopadi in mržnja nacionalnega vpfaSan'a v monarhiji, ne v našem mestu ne bodo rešili. Mi smo za narodnostno svobodo avstrijskih narodov že od brnskoga kongresa sem. Zato mora biti pravemu socialistu narodnostna mržnja tuja. Ker smo proti nacionalističnim izgredom, nas nacionalisti — naj bodo to nemški, italijanski ali slovenski — imenujemo narodne izdajalce, a mi vemo, da je boj za socializem ne samo boj za osvoboditev delavstva, marveč tudi boj za svobodno življenje vsakega naroda, ki ga zasužnjujrjo takoimenovani gosposki narodi, ki jih ni, ker tudi te narode zasužnjuje njihova lastna buržoazija, njihovi kapitalisti«. Tako je govoril italijanski govornik. Potem sta govorila še slovenski in nemški. Popoldan so Stefi. Franc, Bajberlova in še nekateri njihovi znanci nadaljevali praznovanje v restavraciji pri Dveh levih. Tam so bili ludi delavci iz Milj in Izole, ki so prišli praznovat Prvi maj v Trst. Stefi in Franc sta se lahko zabavala pozno v večer, saj sta bila brez skrbi, ker je bila doma pri otroku Rozika. Sredi maja se je začelo tržaško poletje. Od doma jI je pisala mati, naj bi pripeljala Slavka v Borjano: »V Trstu je v poletnih mesecih tako vro5e. »Stefi jc odpisala, da bodo prišli kdiaj kasneje — julija ali avgusta za kak teden vsi. A sedaj je v Trstu tako lepo. Vsak dan se hodijo kopat na obalo v Barkovlje. »Videti bi morali Slavka. Prav nič se ne boji morja, kakor sc boje nekateri otroci njegove starosti«. Tudi Rozi je pisala, da je zadovoljna. »Te dni sem zvedela, da se bom lahko šla jeseni učit za šiviljo v konfekcijsko podjetje, v katerem je nekoč delala Stefi. Rada bi se že izučila in kaj zaslužila sama. Stefi in Frane me imata rada, najrajši me ima Slavko. Je zelo bister pobič. Ze vse govori. Plavati pa bo najbrž znal prej kakor jaz, čeprav mu je šele dobri dve leti in pol«. Potom so s plaže ali pa z nedeljskih izletov k morju Izven Tnsta pisali materi in očetu v Borjano vsak teden eno ali celo več razglednic. Ne mislite, da smo vas v svoji sreči pozabili«, je julija pisala Stefi iz Pirana. In naslednjo nedeljo iz Sesljana: »Kakor vidite, nobeno nedeljo pismo doma. Obroke za dnevno sobo smo brez težav plačali. Zato si lahko privoščimo marsikaj, kar si včasih niti sanjati nisem upala. »Da je vse to spravila na razglednico, je morala to sporočilo o svoji sreči napisati z drobnimi črkami, kar jI ni bilo talko lahko, ker je imela visoko pokončno m temu primerno široko pisavo. Da, to nedeljo so bili na plaži pod Sesljanom. Stefi, ki je bila kljub vsemu varčna, je ob prihodu predlagala, da bi se šli kopat pod devinsko skalo, s katere se je čez morje proti obrisom italijansko obale razgledoval stari devinski grad. Tam bi ne bilo treba plačati vstopnine. Toda Franc ni hotel. Bilo ga je sram, da bi ga imeli za revnega. Toliko že zasluži, da Bi lahko privoščijo pravo obmorsko kopališče, je rekel. »Naposled smemo tudi mi uživati sonce na tej lepi plaži in ne samo bogati letoviščarji iz Plessovega hotela«. Izbrali so si prostor med bogato družbo, ki se je razkazovala na ležalnih stolih. Debelim nalepotičenim damSm dolge kopalne obleke, ki so se oprijemale njihove golote, niso prav nič pristojale. Bile so tudi mlade in vitkejše. Med njimi je bila tudi neka rdečelaska v družbi, s postaranim gospodom. Imela je čudovito lepo telo in tudi drugače je bila izredno lepa, je opazila Stefi. Ni videla, da jo je opazoval tudi mož in strmel od začudenja. Ko bi je ne klical Slavko, ki je silil v vodo, bi prav gotovo opazila na moževem obrazu osuplost. Morda bi celo slišala, da je nekaj zamrmral in da ni mogel odtegniti pogleda od lepe rdečelaske. »Anna? Nemogoče?« ni verjel očem. In vendar je bila. Ko sta Stefi in Rozika peljali Slavka v morje in se zamotili ob igranju z otrokom, mu je Anna (vsaj tako se rml je zdelo) vrgla obetajoč pogled, nato pa vstala in zaplavala v morje. Njen pogled, s katerim je šla mimo njega, ga je vlekel kot magnet za seboj. Splaval je za njo. Bila je odlična plavalka (to je vedel ž.c davno, saj sta se pri kopanju ob Stannbeškom jezeru spoznala). Plavala je daleč, dokler ni izginila za neko skalo blizu rtiča. \ Plaval je za njo. Srce mu je burno utripalo. Prodam ugodno dva prašiča, težka 30—40 kg. Dvor je 42, Cerklje 249 Poceni prodam T 12 in navaden »noped. Tenetise 12, Golnik 250 Prodam cnostanovanjsko hišo &a Jesenicah. Vsiljiva. Naslov v Podružnici Glasa Jesenice 2G4 Prodam konja aH zamenjam za SOvcdo. Zg. Desnica 44 265 Komisija za sklepanje in Odpovedovanje delovnih razmerij pri CDS VELETRGOVINA »ŽIVILA« Kranj razpisuje prosto delovno mesto BLAGOVNI KNJIGOVODJA Pogoji: Srednješolska * izobrazba in primerna praksa na delovnem mestu. Ponudbe podati na naš naslov do 28.1. 65. Prodam 110 kg težkega prašiča Za zakol. Zalog 43, Cerklje 266 Prodam šlirlsedežni voz na peresa, fijakerske sani, odprt bakren kotel 80-li trski, macesnove 1001 — kadi, »We:-thcim-< blagajno 113X72X65 cm, rolo pisalno mizo in jahalno sedlo. Preddvor 77 267 Poceni razprodajam zaradi selitve staro pohištvo: postelje, omare, umivalne mize z ogledali in brez, nočne omarice, mize, fotelje z usnjenimi sedeži, leno večjo kredenco za jedilnico, plc-skane omare, skrinje, posteljne mreže in vložke, lepe porcelanaste umivalne garniture ter neumetniške slike. Preddvor 78 268 Zaradi selitve ugodno prodam koncertni klavir, železne konstrukcije, znamke Alois, ILICH. Pod ugodno 269 Ob prezgodni! Izgubi mladostnih sanj želi Milici in Jože! u uspešen smuk Jeseniški kolektiv Gorenjskega tiska Izredno znižana 7 cena izleta SAP — Turistična poslovalnica. * Kranju Vas vabi na ogled velike drsalne revijo v Celovcu v času °d 24. februarja do 9. marca 1965. Odhodi iz Kranja vsak dan ob uri. Prijave in informacije v poslovalnici na Koroški cesti 4. (bivši IZLETNIK) telefon 20-22. Priporoča se Turistifina poslovalnica SAP KRANJ Nameravate potovati v inozemstvo? Potni list, vize in vozno karto dobite v Turistični poslovalnici SAP, Kranj, Koroška 4 — tel. 20-22 Sprejmemo IZVEŽBANO STROJEPISKO ki bi opravljala tudi nekatere administrativne (tajniške) posle. Pogoji: srednja ali administrativna šola, zaželjeno nekaj lot prakse; visoki osebni dohodki po delu in osebni usposobljenosti; možnost napredovanja. Ponudbe poslati na Zavod za organizacijo dela v Kranju, Prešernova 11, telefon 23-14, kjer sc lahko dobijo tudi podrobno informacije. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij podjetja VATROSTALNA Zenična sprejme v redno delovno razmerje 20 POMOŽNIH DELAVCEV za stalno delo na gradbišču podjetja PRI ŽELEZARNI JESENICE Pogoji za sprejem so na voljo vsak dan v upravi gradbišča Vatrostalne Zenica, Savska cesta la, SI. Javornik ali telefonično preko številko 28244 interno 866. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Natečaj ostane v veljavi do popolnitve delovnih mest Komisija Razpisna komisija pri trgovskem podjetju Runo z obrtno proizvodnimi obrati Tržio razpisuj o/mesto direktorja z, naslednjimi pogoji: — da ima srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse v trgovski stroki, — ali, da je visokokvalificiran trgovski delavec z 8 let prakso v trgovini, — ali, da ima 10 det prakse na vodilnih delovnih mestih V gospodarstvu. Osebni dohodek je določen po pravilniku. Ponudbo sprejema razpisna komisija pri trgovskem podjetju Runo Tržič do zasedbe delovnega mesta. Jldaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranf, Koroška cesta 8. TekočI acun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni jadnik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno •500, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: »reda 10, so ^ta 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam mlado kravo s teletom. Naslov v oglasnem oddelku 270 Prodam 4 prašičke, 7 tednov stare. Praprotna polica 4 271 Prodam fiat 600 v nevoznem .slanju. Naslov v oglasnem oddelku 272 Prodam novo žensko kolo, znamke Rog. Fcrn Pavle, Scmpe-tr.ska 15, Kranj 273 Prodam G prašičev po 6 tednov stare. Glinje 10, Cerklje 274 Prodam prašiča, 110, kg težkega za zakol. Srednje Bitnje 13 275 Prodam dobro ohranjeno spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 276 Prodam G tednov stare prašičke. Drulovka 12, Kranj 277 Prodam prašiča, 170 kg težkega Prebačevo 2 278 Prodam vprežne sani, težke in lahke lestve in prašiča za zakol na izbiro. C. Staneta Žagarja 32, Kranj 279 Prodam kozo, dobro mlekarico. Kranj, Delavska C. 46 280 Zelo ugodno prodam mesorezni stroj Voli' s prestavo, 3 liloželezne škripce s podstavki, težkimi po 55 kg, 16 m dolgo vrv debelo 30 mm, pipo za pivo na zračni pritisk, malo pipo za pivo, lahke vprežne sani, viseč* >"»0 kg tehtnico Stcderko in daljnogled Zois 6x. Bogataj Franc, Železniki 9 293 Prodam kobilo, staro 6 let. Krč Janez. Kokrški log 10 294 Prodam peč na zapanje po nizki ceni. Zalog 76 — Cerklje 295 Prodam smrekove plohe 5 cm en m3. Naslov v ogl. odd. 296 Prodam kravo s teletom. Kranj, Rupa 21 Prodam težkega prašiča za zakol. Spodnje Bitnje 25 297 Prodam dva prašiča po 130 kg težka. Kra.snjeva 4 (Primskovo) 298 Prodam prašiča, 120 kg težkega. Zg. Brniki 82 299 Prodam 5. prašičev po 10 kg in 3 m3 borovih plohov — suhi. Hočevar Tine, Zapoge 6, Vodice 300 Prodam vola za pleme, težkega 400 kg in suha drva. Nasl. v ogl. odd. 301 Prodam prašičke po 6 tednov stare. Lahovče 28, Cerklje 311 Prodam v Kranju hišo, visoko-pritlično z vrtom. Takoj vseljivo. Informacije: Suha 21, Kranj, Mir-tič Marija 312 lihih na Primskovem Klub Primskovo vabi vse prebivalce terena Prin\skovo na klubske večere: PONEDELJEK — 25. 1. 1965 TV oddaje od 18. — 22. ure TOREK — 26. I. 1965 ' Glasbeni večer z Aleksanđrdm Skaletom — razvoj jazza ob 19. uri SREDA — 27. L 1965 Gledanje TV progarma od 18. — 22. ure ČETRTEK — 28. t. 1965 Z A P R T O ! PETEK — 29. 1. 1965 Slovenski celovečerni film TRENUTKI ODLOČITVE 6 tednikom o Pokljuki ob 18. uri SOBOTA — 30. 1. 1965 Zabavni večer s plesom od 19. do 22. ure — Gledanje TV programa NEDELJA - 31. 1. 1965 ŠPORTNO POPOLDNE a) igranje šaha b) igranje namiznega tenisa c) gledanje TV športnih dogodkov Kupim 500 — 2000 kg betonskega železa 8,10 ali 12 mm. Naslov v oglasnem oddelku 281 Kupim nedograjeno hišo v Kranju, Domžalah ali Ljubljani. Istenič Drago, Spodnje Duplje 64 282 Kupim zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 283 Enosobno stanovanje ali sobo v širšem okolju Bleda kupim. Ponudbe poslati pod »Plačilo takoj« 284 Kupim desko 20 in 25 mm vsako količino. Jošt Hinko, mizar, Naklo 51 302 Kmetijslta zadruga Cerklje na Gorenjskem razpisuje prosto delovno mesto mehanika Nastop službe takoj! Stanovanje jc na razpolago. Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj razpisuje prosto delovno mesto blagovne knjigovodkinje Pogoj: srednješolska ali druga odgovarjajoča šolska izobrazba in nekaj prakse. Zasedba delovnega mesta možna takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite ali oddajte osebno komisiji za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij prj podjetju. RAZPIS Prešernovih štipendij (ponovni) Žirija za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev in št ipendIrancev razpisuje v študijskem letu 1964/65 skupno 10 štipendij in sicer: a) večletne štipendije za studii na domačih šolah posebno nadarjenim dijakom in študentom, ki v študiju dosegajo vsaj prav dober uspeh in osebam v delovnem razmerju za dokončanje študija; Stipendije bodo podeljene nredvsem študentom II. in III. stopnje visokošolskega študija; b) enkratne štipendije znanstvenim in strokovnim delavcem za njihovo izpopolnitev, specializacijo ali znanstveno raziskovalno delo. na ustreznem domačem znanstvenem zavodu ali ustanovi. Višina štipendije bo po predložitvi podatkov določena naknadno. V prošnji za podelitev Štipendije je navesti oziroma priložiti: za štipendije pod a): 1. vrsto in stopnjo Izobrazbe, ki jo kandidat želi doseči, 2. izkaz o dosedanji izobrazbi in zaposlitvi, 3. premoženjsko razmere in morebitne dosedanje službene prejemke, 4. |&*udiisko aH znanstveno delo, ki opravičuje podelitev Stipendije; za štipendijo pod b): 1. izkaz o .strokovni kvalifikaciji, 2. opis vrste znanstvenega dela ali strokovne izpopolnitve, 3. podrobni delovni načrt, 4. delovno organizacijo, pri kateri se namerava kandidat izoopolnjcvntl, specializirali oziroma znanstveno raziskovati, 5. podatki o morebitnem dosedanjem študijskem bivanju doma aH v tujini, 6. študijsko ali znanstveno delo, ki opravičuje podelitev štipendije. Vsi kandidati morajo priložiti tudi kratek življenjepis ter eventualno priporočilo ustanove, gospodarske ali družbene organizacije. Stipendiste lahko predlagajo tudi ustanove in delovne organizacije. Prošnje za štipendije sprolomamo do 28. 1. 1965. Prošnjo Je treba kolkovati z 250 din, priloge pa po 30 din in jo poslati Žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev in štipondirancev Skupščine občine Kranj. Žirija za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev in štipendirancev Skupščine občine Kranj Iščem ' gospodinjsko pomočnico za Koper, k dobro situirani štiričlanski družini. Ponudbe poslati pod »Dobro plačam« 285 AKTIV ZMS Predoslje priredi v nedeljo, 24. 1, 1965 ob 15. uri v Kulturnem domu Predoslje MLADINSKI PtifiS, Igra prizmami ansambel kranjskega garnizona. VABLJENI! 286 Iščem večjo prazno sobo v Skofji Loki ali okolici. Plačam B tisoč din tudi za leto naprej. Informacije, Stara Loka 21 287 Oseba, ki je kupila dne 30. 12. 1964 v KokTi kotno klop, naj se zglasi pri Bajželj Jožefi, Za prijetnertru razpoloženju občanov, posebno otrok. Vse to je bilo omogočeno s pri/adevanjem in sodelovanjem mnogih delovnih organizacij in ustanov. Center za estetsko VZgOJO pri pionirski knjižnici, Prešernovo gledališče in Kinematografsko podjetje so od 18. do konca meseca decembra razvesel vvali otroke s prireditvami in obiskom dedka Mraza v šolah in drugih javnih nrostorih. Posebno zaslugo za prijetno praznovanje imajo tudi mnoge sindikalne podružnice, ki so prispevale sredstva za prireditve /a otroke. Podjetje Elektro Kranj je po načrtu projektivnega podjetja prispevalo k lepi okrasitvi mesta, prav tako pa tUdI trgovska, gostinska in druga pod jot ja. Vsem tem in še ostalim, ki so na 'kakršenkoli način prispevali k ustvaritvi prijetnega novoletnega razpoloženja, posebno naših najmlajših, se v njihovem imenu haj lepše za h v a l j u j e m o. Občinska zveza prijateljev mladine K r g n j OPOZORILO Z uvedbo električne vleke in s piičetkom obratovanja električnih motornikov se je povečala nevarnost pri prečkanju zavarovanih In nezavarovanih cestnih prehodov zaradi velike hitrosti in Izredno tihe vožnje teh motornikov. Ponovno opozarjamo koristnike cest na izredno pazljivost pri prečkanju železniške proge. Preden prečkate progo Se prepričajte, če ne prihaja vlak, sam prehod čez progo pa opravite čim hitreje. S posebno pozornostjo prečkajte progo ponoči in v megli, ko je vidnost zmanjšana. Ne prečkajte pa proge tam, kjer ni urejenih prehodov. ^ ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Podejtjc za PTT promet v Kranju obvešča gospodarske organizacije, zavode in vse ostale državljane da smo omogočili vključitev novih telefonskih naročnikov ' v naslednjih krajih In bližnji okolici: Tržič, Podnart, Škofja Loka, Železniki, Bled, Radovljica, Boh. Bistrica, Jesenice, Kranjska gora, Mojstrana, Gorenja vas, Žirovnica, Cerklje na Gorenjskem in v Preddvoru Če želite postati telefonski naročnik ali povečati dosedanje število telefonskih priključkov, vašo željo sporočite upravniku pošle. Po prijavi vam bomo odgovorili ali je vključitev možna aH ne. ker pri vseh ATC še ni dokončno zgrajeno krajevno omrežje. Istočasno bomo vsem - interesentom sporočili višino instalacijskih stroškov. Izkoristite možnost. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ OBLETNICA Z bolečino, ki je ne more vsak doumeti, sc spominjava ilnc 23. 1. 1957, ko se je .srce od srca ločilo in je odšla v neznano, od koder ni povratka, najina hčerka edinka 22-lctna EVA DOLINŠEK medicinska sestra Kogar Bogovi ljubijo, mora umreti in Tebe so, bolj kot ljudje. Tvoj blag spomin ljubeča mamica In oče Kranj, 23. januarja, 1965 GLAS SOBOTA, 28. Januarja t«! 70. Bili je zadovoljivo opravljal službo na odrejenem odseku. Po nekaj mesecih mu je mali sporočila, naj sc vrne, ker jc zbolela. Ostal je doma., dokler ni popolnoma ozdravela. Dolgo ni vzdržal, postal je nemiren, ker ga je klicala prerija. Zopet jc stopil k Alecu Majorsu tta ga poprosil, naj ga ponovno sprejme v službo, vendar pa mu naj ne dodeli tako varnega odseka, kakor je bil zadnji. M i ste r Majors se je nasmehnil. »Jezdecev na posameznih postajah ne nameščam sam,« je rekel, toda dal ii bom pismo za Alfa Sladeja, ki upravlja eno od postaj na zelo nevarnem odseku. To je vse, kar morem storiti zate.« 71. BiH se je naslednji dan pridružil karavani Levva Simptomi In bilo mu je na voljo, da ostane v karavani, če ga Alf Slade ne bi sprejel. Ko je Bili oddal pismo Alfu Sladeju, ga je le-ta nekaj časa ostro motril. Slade je bil znan kot nevaren človek. »Ti bi torej hotel postati naš jezdec?« je vprašal Billa, ki je vzdrhtel, ko je zagledal držaje Alf ovih samokresov s številnimi zarezami; vsaka je pomenila enega sovražnika, ki ga je Alf »položil«. BiH je pritrdil. Dobro, potreben mi je čuvaj živine«. — »Za tako službo se ne zanimam več,« je ponosno odgovoril Bili, »v karavanah delam že od svojega desetega leta.« 72.' »Slučajno mi je potreben tudi jezdec. Včeraj so ubili Indijanci enega od naših najboljših. Čeprav si še mlad, se ml vendar zdi, da si hraber. Poskusil bom s teboj.« Tako se je BiH zopet zaposlil kot jezdec poni ekspresa, toda tokrat na nevarnejšem mestu. Alfa Sla« deja.so zakupniki poštne službe posebej izbrali za ta odsek, ker so vedeli, da bo glas, ki ga je užival, že sam po sebi prestrašil roparje. Bil je izvrsten strelec, toda sočasno hud izziva« in ubijalec. Kasneje je postal ropar in je neslavno končal na vislicah v Montani. Bili se ga ni bal, ker v tistem času še ni ubijal ljudi brez razloga. Sport • Šport • Sport • Sport • Sport O Šport Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport O Šport • Spo Skupna skrb za športne objekte Pred 14 dnevi smo na tej strani napisali nekaj kritičnih pripomb na vzdrževanje zimskega bazena v Kranju, s katerim upravlja zavod za izgradnjo in vzdrževanje telesno vzgojnih objektov in naprav v Kranju. Tokrat smo se z nekaj vprašanji obrnili na v. d. direktorja tega Zavoda Miha Zupančiča. Kaj menite o ugotovitvi, da zimski bazen ni dobro vzdrževan? — Mislim, da tu ne nastaja vprašanje samega vzdrževanja, saj je bazen kljub pomanjkljivemu projektiranju in premalo kvalitetnemu izvajanju gradbenih del še kar dobro ohranjen. Do nesporazumov je prišlo predvsem zaradi nekaterih manjših pomanjkljivosti in želja koristnikov bazena ter zahtev sanitarne inšpekcije. Mislim, da večina športnih organizacij, oziroma posameznih športnikov nima najboljših odnosov do objektov, ter se vse preveč zanaša na zavod. Premalo se' zavedajo tega, da je v te objekte in naprave, ki so namenjeni predvsem njim, družba vložila precejšnja deparna sredstva. Zato je dolžnost vseh športnih organizacij in vseh športnikov, da bolj pazijo pa objekte ter se čutijo bolj odgovorne za škodo, ki nastaja pri nepazljivi, uporabi. Kakšne so pomanjkljivosti v zvezi z zimskim bazenom? — Tu mislim predvsem na razmerje med temperaturo vode iri zraka. Verjetno se jc primerilo, da je bila temperatura vode in zraka enaka, čeprav bi moral biti zrak za stopinjo toplejši. Povod za članke »Zimski bazen slabo vzdržujejo«, ki jc izšel v Glasu 9. 1. 1965 pa jc bil verjetno zlomljen nosilce plavalno proge. Do tega je prišlo največ zaradi malomarnosti plavalcev, ki po končanem treningu niso vzeli proge iz bazena. Kopalci, ki so prišli v ba>zcn za njimi so se obešali nanjo, zato kavelj ni vzdržal pritiska. O okvari ni nihče obvestil uprave zavoda, tako da smo zanjo izvedeli šele iz časopisa. Ne mislim prikrivati krivde upravnika kopališča, ki je dolžan javiti okvaro pa tega ni storil. V opravičilo mu sicer lahko štejemo to, da ga tedaj, ko je prišlo do okvare ni bilo na kopališču, vendar je zanjo pravočasno zvedel. Kako si zamišljate sodelovanje med zavodom in športnimi organizacijami? — Zavod nima strokovnjakov, ki bi lahko sami skrbeli za posamezna področja. Zato bi pobude s strani športnikov z veseljem sprejeli. V plavalnem klubu so strokovnjaki, ki se spoznajo na naprave v bazenu, atleti vedo, kako je treba urejati njihove naprave itd. Mislim, da bi z dobro Voljo in skupnimi močmi lahko marsikaj storili, kar bi bilo v zadovoljtsvo vseh. še posebno pomembno je sodelovanje mod zavodom in trenerji' posameznih ekip. V prihodnje bo verjetno še prišlo do nesoglasij, vendar želim, da jih rešimo skupno i° po najkrajši poti. Očitek je bil tudi, da je v vodi preveč klora. — Zanesli smo se na sanitarno inšpekcijo, ki nam je vedno dajala dobre ocene glede tega. Pritožbam plavalnega kluba bomo poskušali ugoditi.. Klor bomo odslej dajali v vodo zvečer po končanem treningu plavalcev. Kakšna je vloga zavoda v telesni kulturi občanov? — Z ustanovitvijo zavoda so bile športne organizacije rešene vzdrževanja tclesnovzgojnih objektov, ne bi pa smele izgubiti pravilnega odnosa do teh naprav, športnim kolektivom želi Zavod omogočiti čim lažje in boljše delo pri vključevanju širokega kroga občanov v njihove vrste, kar je njihova glavna naloga. PETER ČOLNAR Keglji bodo padali Danes in Jutri bo na sporedu prvo kolo moške republiške keg-ljaškc lige. Število moštev v tem tekmovanju so letos povečali od lanskih 12 na 16 moštev. Med njimi so tudi trije gorenjski zastopniki: Triglav, Jesenice in Kranjska gora. Medtem ko so si Kranjčani in Jeseničani zagotovili udeležbo v Hgi z dobrim plasmajem v lanskem prvenstvu, so si Kranj-skogoroi priborili mesto med najboljšimi šele na nedavnih kvalifikacijah, ker so bili lani med zadnjimi. Tudi letos bodo imela moštva 6 nastopov na stezah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah. Za vrstni red bo odlo- čalo število kazenskih točk na posameznih kegljiščih. Lani jc zmagal Branik, ki jc prekinil tradicijo Gorenjcev. Jeseničani so bili drugi, za njim pa sta sc uvrstila Triglav in Ljubljana. Tudi letos jc glavni favorit za naslov prvaka mariborski Branik, ki ima v svojih vrstah svetovna prvaka Steržaja in Mlakarja. Največja konkurenta mu bosta Triglav in Jesenice, medtem ko so Ljubljančani po odhodu Groma močno oslabljeni. V prvem kolu bo na obeh gorenjskih kegljiščih danes in jutri nastopil Branik, poleg njega pa še Kranjska gora ter Konstruktor in lokomotiva Iz Maribora. Triglav in Jesenice sla v prvem kolu prošla. Skakalne šole Tudi v letošnjih zimskih počitnicah bodo v kranjski občini smučarske skakalne šole. Začele se bodo v ponedeljek in bodo trajale do sobote. Prijave bodo sprejemali v posameznih krajih, kjer bodo šole. Razpored je sledeč: V Kranju: Bauhenk (Gorenja Sava) od 14-16 ure — vodja Iva Razpor Torki ja od 14-16 ure — vodja Jože Javornik Rovka od 15-17 ure — vodja Andrej Ciglič Drulovka od 15-17 ure — vodja Janez Gorjanc Naklo: od 15-17 ure Peter Križaj Adergas: od 15-17 ure Pavel Hil- čar Trboje: od 15-17 ure Dejan Sink Olševek: od 15-17 ure Tone Pod- jed i Skoki v Adergasu Na nedavnem občnem zboru športnega društva v Adergasu so največ razpravljali o organizaciji tekme v smučarskih skokih, ki bo jutri na novi 35-metrski skakalnici. Člani društva so jo pripravili največ sami s prostovoljnim delom. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri, dopoldne pa bo trening. Pričakujejo številno udeležbo, saj je povabljenih enajst društev z vse Gorenjske. Društveni delavci so pripravili vse potrebno, da bo tekmovanje lahko v redu potekalo. — R. K. Koristne pobude na vasi Ob 25-metrski skakalnici v Bu-kovščici smo med mladimi tekmovalci srečali vodjo smučarske sekcije KUD Bukovščica Alojza Eržena in mu zastavili nekaj vprašanj o njegovem delu. Vaša sekcija deluje v okviru KUD. Kako izgleda to sodelovanje? — Naše kulturno umetniško društvo je preraslo meje prosvetnega delovanja in postalo splošni organizator in uresničevalec najrazličnejših želja svojega kraja. Športno sekcijo smo ustanovili z namenom, da nudimo zlasti pionirjem, ki so bili prepuščeni samim sebi, monžost športnega udej-stvovanja. Katere športne panoge gojite in kaj jc bilo glavno vodilo pri njihovi izbiri? — Pri izbiri panog smo upoštevali želje in seveda tudi materialne možnosti. Predlanskim smo najprej sami naredili mizo za namizni tenis. Uvedli smo tudi splošno telovadbo, s katero pa smo kmalu zaradi objektivnih razlogov prenehali. V poletnih mesecih smo organizirali nekakšne rekreacijske sprehode v naravo, združene z igrami z žogo. Največ možnosti za delo smo imeli seveda pozimi, še posebno potem, ko smo uredili 25-metrsko skakalnico. Kateri so najbolj pereči problemi, s katerimi se srečujete pri svojem delu? — Eden največjih je gotovo oddaljenost. Vsi pionirji se vozijo v šolo v Skofjo Loko in imajo od doma do avtobusne postaje še dobro uro hoda. Tako pridejo domov precej pozno, razen tega pa so že utrujeni od naporne poti. Za trening nam preostane zelo malo časa. Verjetno boste zato skušali čimbolj izrabiti zimske počitnice? — Seveda, v načrtu imamo smučarski tečaj ,saj je še veliko pionirjev, ki bi jih bilo treba seznaniti z osnovami smučanja. Kakšni so vaši načrti za bodoče delo? — Poleg današnje tekme imamo v načrtu še sanka ško tekmo za mladince in pionirje. Spomladi bomo nadaljevali z urejanjem igrišča, za dan mladosti pa bomo organizirali atletsko tekmovanje. Seveda «e bomo opustili tudi izletov. Poleti bomo pripravili tečaj za neplavalce. Simpatičnemu vodji in mladim veselim Bukovščanom smo zaželeli še mnogo uspehov pri delu. JANEZ VIDMAR Spoštovani bralci! G zopet organizira nagradno žrebanje GLAS v vsako hišo za svoje naročnike. Za razliko od prejšnjih žrebanj to ne bo tako bogato po dobitkih, bo pa zato ob vsakem polletju. Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobitke pa bodo dobili le tisti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej plačano naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed prihodnjih številk. 811. Skoki in deseteroboj . Lani so gorenjski skakalci prijetno presenetili. Nov rekord so sicer postavili le v daljini, toda pri skoku v'višino in s palico so pobegli po najvišjih mestih že najmlajši in najperspektivnejši atleti. Svab, ki je do sedaj suvereno vladal, je leto.-; v višini le dobil enakovredne tekmece. Bolj pa se je oddaljil od ostalih pri skoku v daljino, kjer so je z rezultatom 683 cm uvrstil med najboljše slovensko dalj i naše. Tudi v desetoroboju je najboljšemu uspelo postaviti nov gorenjski rekord. Vidi pa se, da edinima gorenjskima predstavnikoma v tej naporni disciplini zelo primanjkuje nastopov, saj sta se letos prvič pomerila za točke še', državnem prvenstvu. višina Svab (T) C Milok (T) MM Lašič (T) MM Lajbaher (T) MM Pirjavec CD SM Coba.šek (J) C Trgovčič (TSC) SM Kuralt (T) SM Kaštivnik (T) C Poljanšek (KG) C Kotar (TSC) SM 180 i Bi) 180 175 174 170 165 16:3 168 165 165 185 Svab (T) daljina 683 Svab (T) C GR Deseterice najboljših atletov Gorenjske — Sestavil Matjaž Kuralt 636 Kaštivnik (T) C 832 Cebašek (J) C 610 Arizanovič (T) SM 801 Rozman (KG) C 598 Pa j k (N) C 593 Lašič (T) MM 500 Somrak (T) SM 589 Lajbaher (T) MM 587 Rocks (T) C 867 Svab (T) trodtok 13,69 Svab (T) C 13,72 Cebašek (J) C 12,31 Arizanovič (T) SM 12.08 Pirjevec (T) SM 11,86 Udir (T) C , 11,46 M'. Fister (T) MM 11,41 Ropič (KG) SM 11.29 Pangerc (O) SM 11,05 Tadič (R) SM 10,86 Globočnik (R) SM "l3jFŠvab (T) palica 320 Konc (T) C 310 F. Fister (T) MM 310 Pipan (T) MM 300 Strojan (T) MM 290 Milok (T) MM 280 Lašič (T) MM 270 Mertelj (J) MM 260 Kaštivnik (T) C 255 Prezelj (T) P 240 Klemenčič (T) SM 330 Pristov (T) deseteroboj 4495 točk Kaštivnik (T) C GR (11,7—615—11, 14-165—53, 3—18,3 —29, 24-250—41:46,2) 3196 točk Konc (T) C 4472 točk Kaštivnik (T) nejsi v lanski sezoni VLADO SVAB (Triglav) Je še vedno najboljši skakalec na Gorenjskem. V daljini se je lani x rezultatom 6.83 m uvrstil med prve v Sloveniji, letos pa računa na prvi skok čez 7 metrov