lika
»a
Ivo
j:en-
»ro-
ške
lira
nje
MU-
SO
rov
za
že
rek
su-
mu
jtm
im«
rga
edi
za-
roti
j«
jvi-
po
>aii-
nja
Ob
nori
jbil
5113
(al-
t s
ate-
let
elti
pv,
udi
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z 1 a , Rtva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vioolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
H		
	1	L
		m
Leto XVIII. - Štev. 38 (916)
Gorica - četrtek, 22. sept. 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Kako	rešuje
manjšinske probleme
Poziv Pavla VI. za mir
V	rimski poslanski zbornici se je v preteklem tednu zaključila razprava o Južni Tirolski. Razprava je trajala več dni in so vanjo posegli zastopniki vseh političnih skupin, tudi poslanci južnotirolske Volks-partei. Vsak zastopnik je iznesel poglede svoje stranke na manjšinski problem v Južnem Tirolu. Znova se je pokazalo, kako se stranke razlikujejo med seboj v pogledu na važno vprašanje odnosa večine do narodnih manjšin. Desničarji, to je misini, monarhisti in liberalci, so potrdili, da se od zgodovine niso ničesar naučili in da bi z narodnimi manjšinami še nadalje tako postopali kot v preteklosti, če bi oni bili na vladi. Skrajni levičarji, to je komunisti in socialproletarci, so obratno hoteli pokazati, da so pripravljeni iti še dalje kot vlada v priznavanju pravic narodnih manjšin. (Verjetno, da zaradi svojih demagoških stremljenj). Vladne stranke so pa v parlamentarni razpravi in v predglasovalnih izjavah potrdile, da se strinjajo z dosedanjo politiko v Južnem Tirolu, ki gre za tem, da se v okviru pogodbe De Gasperi - Gruber in na podlagi znanega poizvedovanja komisije 19 parlamentarcev skuša najti sporazum, ki naj zadovolji tako italijansko večino kot nemško manjšino, Italijo kot Avstrijo in Nemčijo. Izrekli so se zato, naj se nadaljujejo razgovori z avstrijsko vlado in Volksparteiem, istočasno pa naj se pod-Vzamejo vsi potrebni ukrepi, da se zajezi delovanje nacističnih teroristov.
Ob teh razpravah o Južnem Tirolu je še bolj padlo v oči, kako Italija, čeprav enotna država, na različne načine urejuje svoje odnose do državljanov druge narodnosti. V tem oziru ločimo tri vrste pripadnikov manjšin. V prvi vrsti so Francozi v dolini Aosta. O teh ni slišati, da bi Imeli kake nerešene narodnostne probleme. Verjetno so v okviru samostojne dežele te probleme zadovoljivo rešili. Za njimi pridejo Nemci v Poadižju. O teh se vsa povojna leta največ sliši in razpravlja. Zakaj? Ne morda, ker se jim najslabše godi, temveč ker bi želeli rešiti svoj problem korenito, tako da b! se priključili Avstriji. Ker je to brez vojne nemogoče, bi skrajneži med njimi radi iz-žvall gverilo in uvod v to naj bi bili teroristični atentati. Večina nemške manjšine, ki je organizirana v Volkspartel, se zaveda nesmisla takega početja, vendar skuša terorizem izrabiti v to, da bi za svojo deželo dosegla čim večjo avtonomijo ob podpori Avstrije in tudi Nemčije. Od tod pritisk na rimsko vlado ln pogajanja vsa ta leta po zadnji vojni, ki so ravno
V	zadnjih mesecih prišla v odločilno fazo.
Tretja vrsta narodne manjšine smo pa mi Slovenci. O nas se v javnosti manj razpravlja kot o Nemcih, zato bi človek tnislil, da so vsi naši problemi rešeni in smo ml najbolj zadovoljna manjšina v Italiji. Toda resnica je čisto drugačna. Nas Je italijanska politika predvsem razporedila v tri skupine, beneške, goriške In tržaške Slovence. Beneških Slovencev sploh ne priznava kot narodno manjšino tako, kot jih ni priznavala liberalna in fašistična Italija. Tam naj bi torej bil narodnostni problem rešen za vselej. Za njimi pridemo goriški Slovenci. Nas je v Primeru s tržaškimi po številu manj in smo se vrnili pod Italijo leta 1947, ne da bi italijanska republika sprejela kake mednarodne obveznosti do nas. Končno so tržaški Slovenci, ki so bolj številni kot goriški in jih ščiti londonski memorandum.
Zaradi tega protinaravnega juridlčne-ga položaja vidimo, kako italijanska republika z državljani iste narodnosti različno postopa z ozirom na to, v kateri Pokrajini živijo. A ne samo, da živi celotna slovenska manjšina v isti državi, danes živimo tudi vsi v isti avtonomni deželi in vendar nismo pred zakonom vsi enaki. Tako se glede nas Slovencev dogaja, da se kršijo temeljne ustavne pravice, ker nismo enaki pred zakonom, kot bi morali biti po 3. členu ustave, razen
v dolžnostih; dalje ne uživamo enakega varstva kot manjšina, čeprav to izjavlja
6. člen ustave. O beneških Slovencih moremo trditi tudi, da ne uživajo svoboščin
7. člena republiške ustave, ker tam imajo karabinjerji in kvestura še vedno težko besedo tudi v cerkvi pri poučevanju krščanskega nauka in pri molitvah v slovenščini.
Težko nam je ugotavljati kršitve ustavnega zakona naše republike, toda dejstva so dejstva. In kdo je kriv za taka dejstva? Po našem mnenju ni temu toliko kriva rimska vlada in parlament, temveč je glavna krivda na podrejenih ustanovah, na ministrstvih in drugih, ki slabo služijo svoji državi in svojemu ljudstvu, ko se ne potrudijo, da bi se spoštovale ustavne določbe republike, čas bi bil, da v teh podrejenih državnih in cerkvenih ustanovah ovržejo staro liberalno in fašistično miselnost in se vživijo v duh demokratične ustave in duh pokoncilske Cerkve. »Črka ubija, duh je, ki daje življenje,« uči sv. Pavel. Ti gospodje naj ne mislijo, da se bomo utrudili in naveličali v boju za ustavne pravice.
Želja po miru v svetu je danes gotovo med največjimi ideali naše dobe. To izražajo na svoj način tako odgovorni državniki in vlade kakor narodi in najširše množice ljudstva. Vojna v Vietnamu, grožnje kitajskih rdečih voditeljev, težave v mednarodnih pogajanjih, revolucije ali udari tu in tam po svetu — to predstavlja trajno in vsakdanjo zaskrbljenost za svetovni mir. Tudi Cerkev se tega živo zaveda. In prav zato je papež Pavel VI. (po zgledu svojih prednikov) sedaj naslovil na katoliško hierarhijo novo encikliko, ki je pravi krik odgovornim za ohranitev miru. Enciklika nosi i-me »Christi Mcitri« in je v celoti posvečena problemu miru v svetu.
Pavel VI. spominja v svoji encikliki na kruto vojno v Vietnamu, na oborožitveno tekmo v jedrskem orožju, na rasizem in nacionalizem, na prisilne ločitve med narodi, na uboje in atentate. Po tem uvodu papež opozarja na vlo-
go Cerkve, ki nima političnih interesov in je tako kakor »prapor, ki vihra med narodi«, ampak prinaša ljudem resnico in milost Kristusovo. Bog je hotel izročiti Cerkvi posebno mirovno poslanstvo. Zato sveti oče spominja na svoj lanski obisk v OZN in na govor pred glavno skupščino, ko je slovesno povabil vse države sveta k delu za mir.
Prav zaradi tega vabi sedaj Pavel VI. vladajoče, naj na vsak način pogasijo vsa žarišča spopada. Med drugim poziva takole:
»Vsi, ki so pri tem zainteresirani, naj ustvarijo nujne pogoje in dosežejo, da se odloži orožje, preden bi nujnost dogodkov privedla do tega, da bi postalo to nemogoče. Vsi, ki sedaj vodijo usodo naše človeške družine, naj se zavedajo, da jih veže težka odgovornost vesti. Posvetujejo naj se torej s svojo vestjo in naj pri tem mislijo na svoje narode, na ves svet, na Boga, na zgodovino.
Zlorabe UDBE prihajajo na dan
V	Jugoslaviji se nadaljujejo preiskave in kritike na račun tajne policije (varnostne službe), ki jo je do nedavna vodil Aleksander Rankovič. Prejšnji teden je o sklepih brionskega plenuma razpravljal centralni komite Zveze komunistov Srbije, za kar je vladalo precejšnje zanimanje, ker je Ran-kovičeva skupina imela svoje središče in glavno oporišče v Beogradu tako v zveznem kot v republiškem merilu. Preko srbske republike je skušala prevzeti oblast v celi državi.
S tem v zvezi je delegat Stevan Doronjski na seji dejal: »Tu (v Beogradu) je bila zasidrana in je delovala Rankovičeva frakciona-ška skupina. Operativno je zlorabljala varnostno službo ter na različne načine pritiskala na javno mnenje in politično življenje mesta. Dosedanje analize so neizpodbitno dokazale, da se je frakcio-naška skupina hotela zasidrati v Beogradu, tu dobiti svoje idejno, politično in operativno središče v svojem klikaškem boju za oblast. Oporo so iskali v birokratskih in nacionalističnih elementih ter v malomeščanski čaršiji, pri katerih so razširili zmedo, intrige, nezaupanje ter nacionalistična gesla. Vse to je bila zanje osnova, na kateri so potem zgradili tezo o nujni uvedbi reda "trde roke”, o potrebi reševanja "enotnosti države” in da mora partija spet dobiti oblast.«
Preiskovalna komisija je izrekla težke obtožbe tudi na račun dveh drugih srbskih udbovcev in sicer Vojina Lukiča in Zivote Savica, ki sta oba imela visoke funkcije tako v varnostni službi kot v zveznih republiških organih ter v Zvezi komunistov Srbije. Komisija je konkretno ugotovila, da je Lukič »spodbujal ali izpolnjeval ukaze Rankoviča in Stefanoviča, grobo zlorabljal svojo službo ter neposredno ali v dogovoru organiziral po agentih zasledovanje in preizkušanje partijskih državnih funkcionarjev. Po njegovem ukazu so prisluškovali telefonskim razgovorom nekega člana zveznega izvršnega sveta in sedanjega zveznega sekretarja za notranje zadeve ter ozvočili njuni pisarni. Lukič
je odgovoren za razne šovinistične zlorabe varnostne službe na škodo Albancev na Kosovem in v Metohiji. V takem vzdušju se je nudila posameznikom možnost za osebne obračune in ustvarjalo se je splošno vzdušje strahu. Nekateri funkcionarji so celo mislili na samomor, ker niso mogli vzdržati, čemu jim ne povedo, zakaj so bili premeščeni ali kaznovani.«
Na osnovi gornjih ugotovitev, je preiskovalna komisija prišla do zaključkov, da so Rankovič, Stefanovič, Lukič in Savič delovali v dveh smereh: 1. da v Srbiji spodbujajo in podpirajo nacionalistične in birokratske odpore proti sedanjemu družbeno-gospodarskemu sistemu ter proti politiki Zveze komunistov do raznih narodnosti ; 2. da povečajo pritisk na vodstvo in kadre v republiki ter s tem okrepijo svoj položaj v boju za oblast v okviru Jugoslavije.
Ko so ugotovili, da postajajo družbene razmere v državi neugodne za njihove namene, so sklenili, da je treba hitreje delati. Bližala se je namreč pomlad, ko se po zakonu mora izvršiti rotacija kadrov. Zato so imeli za potrebno, da bolj učinkovito vplivajo na bodoči premik kadrov in na politična stališča, ki jih bo vodstvo Srbije zavzelo v jugoslovanskih razme-
rah. Z drugimi besedami: hoteli so pohiteti z ustvarjanjem razmer, ugodnih za prevzem oblasti najprej v Srbiji in nato v vsej državi.
Kot razvidno so glavni očitki Rankovičevi skupini zloraba oblasti, upiranje novi gospodarski reformi ter nacionalistično delovanje. Slednje se je zlasti izvajalo na Kosovem in v Metohiji, kjer so se zelo oddahnili po brionskem plenumu. Takšne razmere je namreč tamkaj ustvarila varnostna služba.	a.	t.
Pomislijo naj, da bodo potomci blagoslavljali njih ime, če bodo z modrostjo sprejeli naš poziv. V imenu Gospodovem kličemo: U-stavite se!«
Papež pravi v nadaljevanju svojega pisma, da je sedaj še čas u-rediti vse spore s pogajanji, tudi če bi ta zahtevala kake žrtve, kajti pozneje bi to lahko naredili le po strašnih katastrofah. Treba pa je ustvariti mir, ki naj temelji na pravici in svobodi posameznikov in družbe. Zaradi tega se obrača h Knezu miru s prošnjo za dosego tega cilja. Pri tem navaja besede sv. Avguština, po katerem je. med zemskimi stvarmi mir ena izmed najbolj zaželenih.
Ker se v velikih težavah Cerkve zateka k posredovanju Matere božje, vabi Pavel VI. ves katoliški svet, naj se zaupno obrne k Njej, ki je Kraljica miru. Božja .Mati je bila na II. vatikanskem koncilu proglašena tudi kot Mati Cerkve, in zato še posebno priporoča zatekanje k Njeni priprošnji. Zato želi sv. oče, da bi se zlasti v mesecu oktobru verniki obračali z molitvijo rožnega venca na nebeško Mater. Pavel VI. je zato določil dan 4. oktobra, obletnico svojega potovanja v New York, kot »dan priprošenj za mir«. Tako se bo on sam na ta dan pred Petrovim grobom obrnil do Device Marije za uslišanje goreče prošnje.
V	posebni kratki molitvi nato sv. oče še enkrat strnjeno izraža živo prošnjo celotnega človeštva za končni mir in željo »naj Bog, maščevalec vsake krivice, in poln u-smiljenja vrne narodom mir in naj jih vodi za dolgo dobo k pravemu blagostanju«.
Poslanica Pavla VI. je našla mogočen odmev po vsem svetu.
Doslej naj večji ameriški podvig v vesolju
Ameriška astronavta Charles Cartrad in Richard Gordan sta dne 14. septembra s kabino »Geminii 11« združeno z Agano, dosegla višino 1370 km od zemlje. To je rekordna višina, ki je doslej še ni dosegel noben, človek.
»Fantastično je, ni moč verjeti. Skozi okence se vidi vsa gornja polovica zemlje, skozi drugo okence pa ves južni del globusa,« tako je sporočil Conrad preko radijskih valov na zemljo.
Isti dan je Gordcm izvršil drugi delni »vesoljski sprehod«. Do polovice telesa nagnjen skozi okence je v takem položaju dve uri in dvajset minut slikal ozvezdja in zvezde. Naredil je 11 barvnih in dva črnobela filmia, ki so po sodbi
Kako bo z Združenimi narodi ?
V	New Yorku se je začelo jesensko zasedanje Glayne skupščine ZN. Razni zunanji ministri in voditelji delegacij so tam navzoči, med njimi tudi Gromiko. Italijansko delegacijo vodi minister Piccioni. Prav gotovo bo med glavnimi točkami tega zasedanja vietnamsko vprašanje in iskanje možnih rešitev za to zapleteno vojno. Znano je tudi, da ne misli glavni tajnik OZN U Tant več kandidirati za nadaljnjo dobo. Pri tem sklepu ga vodijo zlasti politični vzroki, med njimi na prvem mestu nesposobnost OZN, da bi rešili vietnamski spor. Kljub mogočnim željam odgovornih državnikov, naj bi še ohranil svoje mesto, ne misli azijski diplomat o-
hraniti tajniškega položaja. Pripravljen je samo podaljšati dobo svojega vodstva svetovne organizacije do 20. decembra. Želi pa, da bi se že med tem časom zedinili za ime njegovega naslednika. Da bo to težko, ni nobena tajnost. Med možnimi imeni evropskih kandidatov so s tem v zvezi imenovali bivšega avstrijskega ministra Kreiskega in Finca Kekko-nena. Na vsak način pa bo izbira težka in kočljiva.
Izvedelo se je tudi, da je Indonezija zopet zaprosila za sprejem v OZN, potem ko je izstopila zaradi spora z Malezijo in zaradi takratnih Sukarnovih simpatij do pekinške politike.
strokovnjakov sijajno uspeli in ki jih sedaj proučujejo. Zaradi varnosti je bil Gordon pritrjen na vesoljsko ladjo s 70 centimetrov dolgim pasom in tako naredil dva sprehoda skozi vesoljsko noč in dva skozi vesoljski dan.
Conrad in Gordan, ki sta že »veterana« vesolja, sta se srečno vrnila na zemljo dne 15. septembra ob 16. uri po italijanskem času. Kabina Geonin; 11 je pristala le 2400 m daleč od določenega cilja in od letalonosilke »Guam«, ki jo je v najkrajšem času dvignila na krov. Astronavta sta bila pri najboljšem zdravju. Sedaj morata natančno poročati o vseh podrobnostih poleta. Vse njune pogovore registrirajo na trpk, da bi se tako nobena beseda ne izgubila.
NASA ugotavlja, da je poskus dal naslednje rezultate: 1. omogočil je, da se je v kabini ustvarila umetna težnost in tako dokazal, da jo je mogoče ustvariti tudi v vesolju; 2. da je mogoče se premikati še z drugim satelitom ob uporabi majhne količine goriva; 3. preaskusil je nove metode za reševalne operacije ali za popravila.
Ameriška astronavta sta v 71 ur in 17 minut trajajočem poletu 44 krat obkrožila zemljo. Ze med prvim krogom se je kahiina Gomini 11 združila z Ageno. Pilota sta nato napravila več poskusov združevanja z Ageno in ponovne ločitve. Povezava obeh satelitov s kablom je dosegla doslej največjo hitrost.
»Gomini 12«, kj jo bodo izstrelili dne 31. oktobra, bo zadnja kabina z dvočlansko posadko. Po tej se bo začelo novo obdobje v ameriški astronavtiki. Sledile ji bodo kabine serie »Apollo« s tremi astronavti na krovu, ki bodo ostale v vesolju štiri dni.
Novo šolsko leto
Na vseh šolah se je začelo vpisovanje za novo šolsko leto. Vpisovanje se vrši v otroške vrtce, ljudske in srednje šole. Pri tem je treba poudariti nekatera dejstva. Predvsem to, naj starši ne odlašajo z vpisom, kajti za vpis so določeni roki, ko se vpisovanje zaključi. Po tem datumu ne bo več mogoče otrok vpisati za šolo ali vrtec. Drugič: Po zakonu je šolanje obvezno do 15. leta. To se pravi, da nihče ne more dobiti delavske knjižice pred tem letom. Zato je korist otrok in staršev, da otroci obiskujejo srednjo šolo po končani ljudski šoli. Od spričevala dokončane srednje šole bodo imeli korist vse življenje. Tretjič: za slovenske starše je samo ob sebi umevno, da njih otroci spadajo v slovensko šolo in slovenski otroški vrtec. Danes je svet majhen in gradi se nova združena Evropa, kjer ima znanje jezikov vedno večjo važnost, poleg strokovnega znanja. Slovenska šola nudi otrokom dobro znanje vsaj dveh jezikov, slovenskega in italijanskega. Poleg tega se na njej uči še po en tuj jezik. Otrok, ki uspešno dovrši slovensko srednjo šolo, govori na ta način dva jezika in dobi vsaj osnovne pojme še tretjega. Je torej za en jezik bogatejši kot njegov sosed, ki je obiskoval italijansko šolo. Vrhu tega mu slovenščina zaradi svoje besedne in slovniške strukture občutno olajša učenje drugih jezikov. Kot zgled lahko navedemo sedanjega stalnega delegata Sv. stolice pri UNESCO msgr. Žabkarja, ki govori in piše devet živih jezikov poleg latinščine in grščine. In med Slovenci ni bela vrana, četrti razlog v prid slovenske šole pa je ta, da samo slovenska šola nadaljuje domačo vzgojo in samo v takšni šoli otrok ne doživi tistega psihološkega pretresa, ki so ga doživeli vsi, ki so pod fašizmom morali obiskovati samo italijansko šolo in posledice tega čutijo v svojem duhovnem življenju še danes.
Kdor torej želi dobro svojemu otroku, ga bo vpisal v slovensko šolo in v slovenski otroški vrtec!
Škofovi Pepci v spomin
v
Msgr. Jože Žabkar stalni opazovalec Sv. stolice pri UNESCO
»L’ Osservatore Romano« je objavil uradno vest, da je sv. oče Pavel VI. imenoval msgr. J. Žabkarja za svojega stalnega opazovalca pri UNESCO v New Yorku. Msgr. Žabkar je rojen v Ljuhljand, je pa tesno povezan z Gorico. Ima 52 let in je študiral v Ljubljani ter v Rimu. Tu je stopil v službo v državnem tajništvu iin bil med drugim za tajruika apostolskemu nunciju msgr. Sigismondiju, ko je bil ta za nuncija v vzhodni Afriki. Ker je lam obolel, se je vrnil v Rim in zopet delal v državnem tajništvu. Sedaj ga je doletelo visoko imenovanje pri OZN. To imenovanje je toliko bolj pomenljivo, ker prihaja v trenutku, ko je ta organizacija v veliki krizi in je v nevarnosti tudi svetovni mir. Oboje sv. očeta zelo skrbi in je morda prav zaradi tega želel imeti pri tej organizaciji mlajšega in razgledanega moža. V ta na-
men je izbral Slovenca msgr. Žabkarja.
Monsignorjev oče je bil -pred vojno lekarnar na Jesenicah. Nemci so ga pregnali z družino vred v Ljubljano, od koder je po vojni prišel v Gorico in Trst ter je tukaj poučeval na slovenskih srednjih šolah naravoslovje. Pozneje se je cela družina preselila v Rim. Tu je oče umrl in so ga pokopali na goriškem pokopališču, kjer imajo Abujevi družinsko grobnico. Z Abujevimi si je namreč družina Žabkar v ožjem sorodstvu. Sedaj živi v Rimu še mati msgr. Žabkarja in pa brat Jošt, ki je maturiral na slovenskih srednjih šolah v Gorici.
Monsignarju Žabkarju čestitamo k visokemu imenovanju in mu želimo obilo uspehov v službi sv. stolice in svetovnega
življenja
Pavel VI. počastil Leona XIII.
V mesecu maju so bile posebne slovesnosti v počastitev 75-letnice okrožnice papeža Leona XIII. »Rerum nova rum«, ki predstavlja važen paipeški dokument za reševanje socialnega vprašanja. Papež Leon XIII. je bil iz kraja Carpineto, ki leži kakih dobrih 100 km od Rima. Pretekli teden je sv. oče obiskal rojstno hišo in kraj velikega papeža Leona. Na povratku se je ustavil v velikem industrijskem središču Coleferro, kjer je za številne tovarniške delavce maševal. V nagovoru je posebno poudaril, naj se delavci Cerkvi ne izmikajo, ampak naj ji zaupajo.
Župnije v Italiji
V Rimu so imeli v preteklih dneh 15. pastoralni tečaj, ki se ga je udeležilo 700 duhovnikov. Tfema zborovanja je bila poživitev in reorganizacija župnijske dejavnosti. Današnji hitri razvoj stavi župnije pred težke naloge, ki jih same ne morejo rešiti.
Pri tem zborovanju so objavili nekaj statističnih podatkov. 89 % Italijanov se priznava za katoličane, vendar jih obiskuje nedeljsko mašo le 35 %, a med temi je kar 57 % žensk. Od 100 krščenih jih gre k prvemu sv. obhajilu in birmi 85 %. Od 100 porok je 92 cerkvenih, od 100 pogrebov je 90 cerkvenih.
Vseh župruij je v Italiji 26.644. Vsako soboto se iz župnije oddalji vsaj 20% vernikov. Tako se oddaljijo iz župnije prav na dan, ko bi bili dosegljivi. Leta 1881 je bilo v Italiji 84.000 duhovnikov, sedaj jih je le 42.000, čeprav se je število prebivalstva podvojilo.
Turinski nadškof Pellegrino je poudaril potrebo, da je duhovščina vedno manj navezana na imetje. Današnji človek le s težavo prizna avtoriteto tistega, ki uči in ukazuje. Pripravljen pa je priznati avtoriteto, kadar se razodeva v službi in dejavnosti, ki jo narekuje ljubezen.
Na pastoralnem tečaju so govorili tudi kardinali Urbani, Lercaro in Traglia.
Župnija za turiste
Kolnski kardinal Fnings je naročil nekemu holandskemu duhovniku, k j pozna
več jezikov, naj pripravi vse potrebno za ustanovitev posebne župnije. Ta župnija, ki bo pni Diisseldorfu, ob vhodu na avtocesto, bo služila turistom. Čeprav je ob veliki nemški avtocesti več cerkva, ni do sedaj cerkve, ki bi služila turistom, ki se poslužujejo ceste.
Zakaj ni duhovniških poklicev
Škof v Bellevilleu v ZDA, msgr. Zuro-vveste je poudaril negativni vpliv, ki iga ima pretirano blagostanje na duhovniške poklice med mladino. Starše je škof opozoril na nevarnosti, ki groze njihovim otrokom že od najnežnejše dobe dalje. Besede: žrtev, pokorščina, so današnji mladini tuje, je dejal škof. Cesto niti ne poznajo pomena besede »ne«.
Škof je opozoril na nevarnost preveč popustljive vzgoje, ki jemlje mladini možnost da bi spoznala vrednost žrtve in odpovedi. Msgr. Zurovveste je zaključil s tem, da je povabil roditelje, naj vzgoje v svojih otrocih zdravo in pravo lestvico življenjskih vrednot in jih pouče, da se bodo znali odpovedati materialnim dobrinam v korist višjih, ki so dobrine duha. »Samo tako boste mogli oblikovati v resnici krščanske duše,« je dejal škof; »samo tako bo lahko družina težila po velikem privilegiju, da bo lahko darovala Bogu sina-duhovnika.«
Ekumenska komisija v Hong-Kongu
V	Homg-Kongu so ustanovili ekumensko komisijo, ki je sestavljena iz devetih duhovnikov in laikov. Z njo nameravajo pospeševati večje razumevanje med različnimi nekatoliškimi in nekrščanskimi verami v tej angleški koloniji.
Fatima privlači
Nad en milijon in pol romarjev je obiskalo preteklo leto Marijino svetišče v Fatimi na Portugalskem. V letu 1965 so v Fatimi darovali 15.515 svetih maš, od teh 2544 v kapeli prikazovanj. Spovedali so
450.000	ljudi in blagoslovili 585 zakonov. Največ romarjev je prišlo iz Francije, Nemčije, Španije, Belgije iai Nizozemske.
vse, kar nam je darovala s svojim delom, s svojim vzgledom in s svojim krepostnim krščanskim življenjem. Naj počiva v miru!
R. R.
V	ponedeljek, 22. avgusta ob 9,30 dopoldne je umrla v Rimu v bolnišnici Fate-benefratelii na Tiberinskem otoku zavedna katoliška Slovenka in zvesta članica društva rimskih Slovencev »Slomšek«, Pepca Kerševan. Rodila se je 11. marca 1906 v Dornberku. Enaindvajset let stara je prispela na povabilo svoje prijateljice Slovenke Pellegrini Karmele v Rim, kjer je vodila itri leta gospodinjstvo v kongregaciji hrvaških in slovenskih redovnic v Via Ri-peta. Te so se nato preselile v Centoceille. Pepca Kerševan pa je šla po treh letih v službo k nadškofu Fogarju, kjer je ostala do svoje smrti. Dvaintrideset let je zvesto gospodinjila škofu; zato smo jo vsi poznali samo pod imenom »škofova Pepca«. Po značaju vesela, skromna in ljubezniva, je bila vedno pripravljena pomagati, kjer koli je mogla; zato si je pridobila zlasti med slovenskimi dekleti, ki so v službi pri raznih rimskih družinah, mnogo prijateljic. Vedno je rada prihajala na slovenske prireditve in verske pobožnosti, še posebej takrat, ko je pričelo delovati društvo rimskih Slovencev »Slomšek«, ki je v njej našlo zvesto sodelavko in vzorno pomočnico. V zadnjih letih jo je zadela neozdravljiva bolezen, zaradi katere je mnogo trpela. Vse trpljenje pa je prenašala z globoko vero in vdamo ljubeznijo do Marije, h kateri se je zatekala po pomoč zlasti v zadnjih dneh svojega življenja. Ob njeni bolniški .postelji so se vrstile vse dni njene prijateljice in članice društva Slomšek, tako da do zadnje ure nj bila nikoli sama. Obiskovali so jo društveni asistent msgr. Jezernik in drugi duhovniki, medtem ko jo je nadškof dr. Fogar še en dan pred smrtjo znova pripravil na poslednjo pot. Tako je skrbno pripravljena na smrt in okrepčana s tolažili svete vere, v starosti 60 let odšla k Bogu po zasluženo plačilo. Prevzvišeni nadškof dr. Fogar je sam poskrbel vse potrebno, da so jo na njeno željo prepeljali v domovino, kjer bo med svojimi najdražjimi v Dornberku počakala vstajenja. Pred prevozom, dne 29. avgusta je prevzvišeni daroval zanjo v cerkvi na Tiberinskem otoku žalno sv. mašo in opravil pogrebne molitve pred njeno krsto. Med duhovniki mu je asistira! tudi slovenski duhovnik dr. Pavel Robič. Žalne sv. maše so se udeležili tudi člani odbora društva »Slomšek« s svojim asistentom, članice in člani društva, ki so bili takrat v Rimu, številni duhovnik; in slovenske in hrvaške redovnice ter mnogo drugih njenih znank in prijateljic ki so ji poklonile šopke belih nageljnov. Tudi društvo »Slomšek« ji je poklonilo velik šopek s slovenskim trakom.
Tako se je sredi balih naigeljčkov, ki si jih je želela za poslednjo pot, vračala v domači kraj. V Dornberku so vsi, ki so jo poznali in imeli radi, prihajali ves dan, da se poslovijo od nje in molijo za njeno dušo. Tja so prihiteli tudi številni člani društva rimskih Slovencev, ki so hili na počitnicah na Slovenskem Primorskem, da še enkrat pozdravijo pokojnico. Naslednji dan so štirje slovenski duhovniki in velika množica vernega ljudstva spremili pokojno na pokopališče v Dornberku.
Tako je tiho odšla od nas, kot je tiho in skromno živela med nami. Prav v tej skromnosti in tihoti pa nam je s svojim dejavnim, zvestim in neomadeževanim življenjem pustila svetal spomin zavedne in odločne katoliške Slovenke.
Nikoli ni hotela v ospredje. Vedno pa je pomagala in spremljala vse slovensko društveno življenje v Rimu. Sedaj se je znova srečala z Marijo Marinškovo v nebesih, za katero se je toliko žrtvovala.
»Rada bi, da bi mi dali, ko bom umrla, na krsto slavonsko nageljčke... da bi me pokopali slovenski duhovniki... in da. bi počivala v slovenski zemlji,« je prosila v zadnjih dneh svojega življenja.
Njene želje so se izpolnile. Sedaj počiva med belimi nageljčki na slovenski zemlji. Mi pa, ki nadaljujemo po poti, ki vodi skozi trnjevi labirint te zemlje, jo bomo ohranili v svetlem spominu, hvaležni za
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Toronto
V	dneh 3., 4. in 5. septembra je imelo društvo »Sava« (Slovenski akademik; v Ameriki) svojo letno konvencijo v dvorani Marije Pomagaj. Udeležili so se je slovenski akademiki iz New Yorka, Clevelanda, Chicaga, Toronta in drugih krajev' Amerike in Kanade. Na študijskih sestankih sta predavala dr. J. M. Kirschbaum in č. g. Franoe Turk. Člani so za poslovno dobo enega leta izvolili nov centralni odbor, kateremu bosta načelovala Henrik Štalcer iz New Yorka kot predsednik in Peter Cekuta iz Toronta kot podpredsednik.
Mladinski pevski zbor in folklorna skupina slovenske šole Marije Pomagaj sta v preteklem avgustu sodelovala na koncertu, ki ga je torontska mestna občina priredila na odprtem prostoru pred novo mestno hišo. Pevski zbor je zapel štiri slovenske pesmi, folklorna skupina pa je izvajala slovenske narodne plese. Zbor je dirigiral g. Tone Zrnec, folklorno skupino pa je vodil g. Ciril Soršak.
Slovenska folklorna skupina Marije Pomagaj je 6. septembra tudi nastopila na prireditvi, ki jo ob zaključku vsakoletnega velesejma v Torontu organizira mestna občima, sodelujejo pa predvsem narodne skupine naseljencev. Te predstave v ogromnih velesejmskih prostorih se vsako leto udeleži izredno število ljudi. Letošnji predstavi je prisostvovalo nad trideset tisoč gledalcev.
Iz Slovenije
Budin Ivan, župnik v Dutovljah, je na lastno prošnjo prestavljen v Sentvid-Pod-nanos in ima v soupravi še Lozice. Petrič Jože, župnijski upravitelj v Podnanosu, je na lastno prošnjo prestavljen v Dutovlje s soupravo župnij Skopo in Kopriva. Vidic Jože SDB je nastavljen za župnijskega upravitelja na Škofijah. Ivan Mozetič, župnik v Ravnah pri Cerknem, je razrešen uprave župnije, ki jo prevzame Munih Alojzij, župnijski upravitelj na Bukovem.
Koncilski odloki v slovenščini
Nadškofijski ordinariat v Ljubljani nadaljuje z izdajanjem koncilskih odlokov. Sedaj je izšel snopič, v katerem so objavljeni dogmatična konstitucija o božjem razodetju ter koncilska odloka o ekumenizmu in o katoliških vzhodnih Cerkvah. Na izdajo čaka še zello važna pastoralna konstitucija o Cerkvi v modernem svetu, ki po poglavjih že izhaja v »Družini«.
Praznovanje žalostne Matere božje na Mirenskem Gradu v nedeljo, 25. septembra
Spored:
Na predvečer (24.9.): ob 19.30 sv. maša, nato procesija z lučkami, spovedovanje romarjev.
Na kvatmico (25.9.): Ob 6. uri prva sv. maša (tiha); ob 7. uri sv. maša z govorom; ob 10. uri slovesna sv. maša.
Popoldne: ob 16. uri zborna sv. maša z ljudskim petjem, med sv. mašo govor, sv. blagoslov. Pri glavnih svetih mašah darovanje okrog oltarja za cerkev.
■ Sveti odpustki: 1. Popolni odpustek za-dobi ta dan na Gradu, kdor prejme svete zakramente, obišče cerkev ter zmoli šest-krat očenaš, zdravamarija in častbodi; 2. Kdor gre po kolenih po svetih stopnicah, prejme pri vsaki stopnici 9 let odpustka, če medtem premišljuje trpljenje Gospodovo ali moli karkoli.
Brežnjev v Jugoslaviji
Sporočili so, da bo obiskal Jugoslavijo prvi tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev. To je že drugi obisk sovjetskega prvaka v Jugoslaviji. Prvič je bil v SFRJ pred nekaj leti v svojstvu takratnega sovjetskega državnega poglavarja. Brežnjev se sedaj vrača z obiska v Bolgariji ter išče večje povezave med vzhodnoevropskimi komunisti glede spora s Pekingom. Po drugi strani je obisk v Jugoslaviji potrditev sedanjih »pravilnosti« Titovega režima kot pravovernega (čeprav na svoj način) in v skladu z marksistično dogmatiko.
Sintetično meso
Cikaški kemik Artur Karier je na kongresu ameriških zdravnikov dokazal, kako se lahko izdela sintetično meso iz določene vrste rastlin. Tako meso ima okus po gobah, je temnejše barve in kar je najvažnejše, je silno poceni. Kilogram takega mesa bo stal komaj 25 lir. Sintetično meso vsebuje več kalcija in je bogato na vitamiinah. Po mnenju Artura Karlerja bo sintetično meso na trgu že čez leto dni.
Ob robu gospodarske krize vTrstu
Ko je v javnost proniknila vest, da misli rimska vlada v okviru vsedržavnega načrtovanja postopoma ukiniti tržaško ladjedelnico sv. Marka, se je vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja nenadoma zavedlo, kam plove tržaško gospodarstvo. Valu protestnih stavk so sledile več ali manj objektivne analize gospodarskega stanja v Trstu. Klicu Trsta, naj nanj ne pozabi italijanska država, so odgovorili tudi listi in revije iz notranjosti Italije, kjer motrijo Trst in njegovo gospodarstvo z zgolj ekonomskimi kriteriji.
Za nas Slovence je, mislim, po svoje zanimivo mnenje, ki ga je izrazil Alberto Cavallari, dopisnik milanskega dnevnika »Corriere della sera« dne 30. avgusta 1.1. s posebnim ozirom na vlogo in iz-glede žaveljskega industrijskega področja, ki ga bolje poznamo pod pratico EPIT.
Potem ko ugotavlja, da ima Trst sposobne kadre, da se iz pomorskega emporija razvije v industrijsko središče, pisec opozarja, naj svojih gospodarskih načrtov ne sestavlja v funkciji političnih ciljev, ker je to proti ekonomskim računom zdravega gospodarjenja. Kot primer take zgrešene (s politiko posiljene) gospodarske politike navaja žaveljsko industrijsko področje (Pristaniška ustanova): »Prav industrijsko področje pri Zavijali je vzgled, ki na dni strani vzpodbuja industrializacijo, a na drugi strani jo zavira, ker ie bilo ustanovljeno na osnovi političnih računov, da je namreč treba izpolniti praznino na vzhodu in tako zajeziti gospodarsko pronicanje Slovencev. Prav zato, ker je bilo izbrano to področje med me-
stom in bližnjo državno mejo, je sedaj že prenasičeno in se fizično nima več kam širiti, zato tudi ne more pritegniti novih investicij.«
Nato dopisnik svetuje tržaškim krogom, naj že enkrat opustijo take nestvarne načrte in naj se za nadaljnji industrijski razvoj usmerijo na ravninski predel pri Tržiču, kjer je dovolj površin in bliže prometnim zvezam. Otresti se morajo »psihoze o slovenskem pronicanju«.
Za nas so ugotovitve tega italijanskega pisca zelo dragocene kajti največjo gospodarsko škodo so zaradi ustanovitve industrijske cone utrpeli prav Slovenci. Več kot deset let jih ta ustanova že raz-lašča po oderuških cenah. Kljub temu, da so gospodarski računi odsvetovali, so vodilni tržaški krogi na vse načine forsirali širjenje industrije proti meji. Da bi privabljali investitorje kapitalov, so jim odstopali zemljišča po neznatnih cenah, oblastveno določenih v razlastitvenih dekretih neslavnega spomina. Politika Pristaniške ustanove, katero dobro poznajo naši ljudje od Skednja, Sv. Ane, Dom-ja, Ricmanj do Doline je bila in je, tiščati cene navzdol, ker hoče s tem (kot ji očita sam »Corriere della sera« !) oslabiti gospodarsko-socialno strukturo Slovencev i° zaustaviti njihovo prodiranje.
To je končno potrdilo tega, kar smo Slovenci vedno trdili in zaradi česar so se dolinski rojaki vsa] ob dvanajsti uri krčevito uprj1 krivičnim cenam. Na žalost se je tem naklepom italijanskih nacio* nalistov čvrsto uprla le ena poli' tična sila, ki deluje med Slovenci, t.j. Slovenska skupnost.
a.
KONCERT AKADEMSKEGA ZBORA „TONE TOMŠIČ “ IZ LJUBLJANE
Volilne težave na Tržaškem
V nedeljo se nam bo predstavil v dvorani Katoliškega doma akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Goričani na splošno ta zbor že precej dobro Poznamo, saj je zadnji dve Jeti odnese! Prvo nagrado za mešane zbore na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »C. A. Sfighiizzi« v Gorici. Goriški Slovenci pa se ^ posebej veselimo tega nastopa, saj nam sedaj ta odlični slovenski pevski bor Posredoval vrsto slovenskih skladb od renesanse do sodobnosti.
Naj za uvod napišemo par besed o zboru Samem. APZ »Tone Tomšič« je naslednik Predvojnega Akademskega pevskega zbora,
ga je ustanovil in vodil France Marolt, ^anes družuje skoraj 80 pevcev, k; obiskujejo ljubljansko univerzo. Letos obhaja dvajsetletnico svoje obnovitve in je ^to pripravili nov koncertni spored. Če Pregledamo nekoliko dvajsetletno zgodovi-"o zbora, bomo našli med statistiko mar-s*kaj zanimivega. APZ je imel tako 1800 vaj, 600 nastopov, naštudiral je nad 400 8^adb, 50 je bilo krstnih izvedb domačih sfaadb posvečenih zboru itd. Poleg tega je
V imel osem daljših gostovanj, odnesel "^mednarodnih priznanj na tekmovanjih, 'dalje imeli radijska in televizijska snemanja doma in v tujini. V tem času so se Pri zboru vrstili tudi razni pevovodje: Radovan Gobec, Lojze Lebič, Igor Lavrič ,r> sedaj Marko Munih.
Tako si mladi pevci predstavljajo »po-•°Vor« zbora s slovensko javnostjo o svo-dosedanjem delu v spominski brošuri: 'Takole sem ti služil za ime in pnijatelj-stv°, ki si mi ga dajala. Nezvest ti nisem ^ in lenaril nisem. Nisem bil vedno čisto ^rav, toda poležaval nisem nikoli. Delal po svojii mladi glavi, saj zato jo imam, kbe pa tudi dostikrat nj bilo, da bi te kaj vprašal.« Toda slovenska javnost bi ^ržčas odgovorila:	»Ne govori, temveč
Poj!«
Spored, s katerim bo zbor nastopil v ®°*ici, je naslednji: Začenja se s tremi skladbami renesančne oziroma baročne ^asbe, saj je prav renesančna doba tista, kQ so znali pisati tako zveneč zborovski stavek kakor nikoli poprej in nikoli poseje. Tako se zvrstijo Izaka Poscha 'Ouam pulchra es amdca mea« (Kako lepa Prijateljica moja); Jakoba Gallusa-Pe-^lina »Livide quare tibi« (Nevoščljivec, ^kaj ie ,tebj ne ugaja moja pesem?), štiiri-®asen madrigal, in Gabrijela Plavca »Vidi j^ciosam« (Videl sem jo, lepo kot golo-bioo).
Zatem sledijo slovenske pesmi: Pavel
V »Domovina je vse«, na besedilo O.
Zupančiča; A. Srebotnjak »Temni bori« (Srečko Kosovel); A. Lajovic »Večerna pesem«. Nakar bo zbor izvajal »Mesečino« hrvatskega skladatelja Blagoja Berse. Ta skladba je zložena za pevske glasove brez besed in je impresionistično barvita ter spominja na Debussyjevo istoimensko klavirsko skladbo. Prvi del bo zaključil vedno pretresljivi »Oče naš hlapca Jerneja«, ki jga je uglasbil Karel Pahor.
V	drugem delu si bodo sledile: D. Jenko »Lipa«; F. Marolt »Diil dil duda«; V. Mirk »Dečle, to mi povej« (koroška narodna); Dev »Ribce po murjici pvavajo« (narodna); M. Tomc »Kaj ti je, deklica«; V. Žganec »Pjesme iz Medjumurja« (narodna). Tem
pesmim po narodnih motivih bo sledila M. Tomca »Balada o mlinarju«, ki je nova priredba za mešani zbor. Ves koncert bo zaključila »Makedonska humoreska« To-dora Skalovskega.
Iz sporeda je videti, da bo to večer klasične in narodne pesmi v priredbi sodobnih skladateljev. To je ravno taka pesem, k; jo tudi glasbeno manj izobražen človek brez težave razume in občuti, da le ni nor na modeme popevke.
Zveza slovenske katoliške prosvete, ki je ta koncert organizirala in povabila zbor »Tone Tomšiič« iz Ljubljane, upa, da bo s tem ustregla našemu občinstvu, ki je ponovno pokazalo, da ljub; zborovsko petje.
RADIO
TRST A
od 25. septembra do 1. oktobra 1966
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: S pravljico okrog sveta: »Kimanuezejev sin«. Napisal Dušam Per-tot. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (7) »Plat zvona«, v priredbi M. Jevnikarja. 18.00 Najlepše simfonije. — 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik: Ernest Zupančič. — 20.30 Zborovske skladbe Emila Adamiča. — 21.00 Kromatična fantazija.
Ponedeljek: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 13.30 Znane melodije. — 17.20 Glasbeni kaleidoskop. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Baročne skladbe. — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij. — 20.35 Charles Gounod: »Faust«, lirska drama v štirih dejanjih.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Le-lja Rehar: »Tabuot, ku s’n biu mičkn fntič«. — 17.20 Glasba za vaš tranzistor. — 19.15 Spoznavajmo naravo. Napisala Mara Kalan. — 19.30 Letni časi v slovenski pesmi. — 21.00 Gore v slovenski literaturi: France Bevk: »Na planini Jalovnik«. — 21.35 Palberki iz diskoteke..— 22.25 Luigi Boccherini: Koncert za orglice in godala.
Sreda: 12.15 Turistični razgledi, pripravil Franc Orožen. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Glasbeni kaleidoskop. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Komorna dela F. Chopina. — 19.15 Sodobne bolezni:
G. Garavaglia: »O umskih boleznih«. — 19.30 Motivi, ki so mladim všeč. — Glasbene razglednice. — 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.25) Knjižne novosti: Enzo Bettiza: »La nuova cul-tura tedesca«, ocena Josipa Tavčarja.
Četrtek: 12.00 1866-1966: Furlanija in Italija. G. Perusini: »Ljudski običaji«. —
17.20 Glasba za vač transistornik. — 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in skladbe. Napisala Desa Kraševec. — 19.40 Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta, ki ga vodi Lucio Gagliardi. — 21.00 »Nočni veter«, drama v treh dejanjih.
Petek: 12.15 Zena in dom, pripravila Jadviga Komac. — 13.30 Glasbeno potovanje. — 17.20 Glasbeni kaleidoskop. — 18.00 Ne vse, toda o vsem . radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Slovenski solisti. — 18.55 J. Brahms: Variacije na Haydnovo temo, op. 56a. — 19.15 Milko Bambič: »Vatikanska pinakoteka«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj. —
21.00 Koncert opeme glasbe. — 22.00 Harmonija zvokov in glasov.
Sobota:	12.15 Živalstvo Jadranskega
morja, pripravil Tone Penko. — 13.30 Pesmi za poletje. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. —
16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. —
17.20 Razkuštrane pesmi. — 18.30 Ciganska in madžarska narodna glasba, pripravlja S. Hafner: (3) »Povratek k ljudski glasbi«. — 19.15 počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 20.35 Teden v Italiji. —
21.00 »Tudi lisica ima svoj vzrok«, radijska drama.
Politična delavnost na Tržaškem je precej živahna zaradi ladjedelnic in zaradi bližajočih se volitev. Sprva so pravili, da bodo pokrajinske in tržaške občinske volitve v drugi desetini novembra. Ker socialni demokrati in socialisti v pričakovanju združitve v enotno socialistično stranko pripravljajo enotno listo in enoten program, so menda zahtevali, naj se datum preloži, tako da bi bile volitve zadnjo nedeljo v novembru.
VLADNE STRANKE
Težava pa je v resnici drugje. Imenuje se CRDA ali Združene jadranske ladjedelnice. Znano je, da jih hočejo pristojni krogi iz gospodarskih in kdo ve kakšnih drugih vzrokov počasi opustiti in dati Genovi tisto vlogo, ki jo je doslej igral v italijanski ladjedelniški industriji Trst. Vsakdo ve, da je to za Trst prava katastrofa. In kako naj gredo vladne stranke v takšnem položaju na volitve? Njšhova tržaška tajništva so zagrozila, da se sploh ne udeležijo volitev, če Vlada potrdi ta-koimenovami prvi načrt družbe IRI, ki bi Trst popolnoma oropal. Zahtevajo, naj potrdi vsaj drugi načrt IRI, po katerem bi bil Trst nekoliko manj oropan. Potem bodo vsaj lahko rekli, da tržaške ladjedelnice ne bodo ukinjene. Ukinjene res ne bodo, pa tudi denarja za njihovo modernizacijo ne bo... Vladne stranke so torej zaradi ladjedelnic in volitev precej v težavah.
KOMUNISTIČNA PARTIJA
V	težavah so tudi komunisti, dasi je njihov krajevni položaj lažji. Komunisti so v škripcah zato, ker ljudje le postajajo pametni in vidijo, kakšna gospodarska in politična polomija vlada tam, kjer so komunisti na oblasti. Pri nas lahko vpijejo, kritizirajo in se hvalijo, ker ne nosijo nobene odgovornosti. Prav tako so delali tam, kjer so danes na oblasti. A šele potem, ko so prišli na oblast, so dokazali, da niso zmožni izpolniti danih obljub in uresničiti svojega nauka, ker je zgrešen. Ponekod že skušajo popravljati napake, a ne bistvene, drugje pa kar naprej silijo z glavo v zid. Tako delajo na Kitajskem, kjer danes rohnijo celo nad lastnimi ljudmi, ki jih je vsaj malo srečala pamet in kjer celo zagovarjajo svetovno atomsko vojno, ki bi pomenila konec sveta. In ljudje niso tako slepi, da ne bi tega videli. Zato jim tudi težko verjamejo, kadar pri nas govorijo o svojem programu, o socialnih ali narodnostnih krivicah in tako dalje. Oni so sicer delavni, morda najbolj delavni, a vse delajo zase, zato da pridejo na oblast in posnemajo tiste, ki odločajo v Moskvi ali Pekingu.
SLOVENSKA SKUPNOST
Slovenska skupnost zahteva, da morajo ladjedelnice ostati v Trstu. In če naj ostanejo, ni dovolj, da jih IRI pusti pri miru, ampak jim mora dati 20 do 40 milijard lir za modernizacijo. Šele to bi se reklo pomagati Trstu. Sam »Piocolo« je napisal, da je bila Italija doslej Trstu mačeha, čeprav ga je zahtevala zase. Slovenska skupnost po demokratični poti pripravlja svoj volilni program, da bo res program slovenske narodne manjšine, vsebujoč točke za naš narodni obstoj in razvoj, za naše jezikovne in kulturne pravice, za našo gospodarsko osnovo in socialni razvoj. Boj bo težek, toda čim bdi j strnjeni bomo, tem lažje ga bomo izbojevali. Zato je prav, da se vsi Slovenci združimo okrog Slovenske skupnosti.
Priprave za volitve so se že začele. Slovenska skupnost sestavlja kandidatni listi za tržaški občinski svet in tržaški pokrajinski svet. Nato se bo začela akcija za zbiranje podpisov' predlagateljev. Za tržaško občino jih bo treba okrog 400, za tržaško pokrajino pa okrog 500. Dela je veliko. Slovenska skupnost prosi vse člane, aktiviste in prijatelje ter somišljenike, da ji pri tem delu priskočijo na pomoč.
Več resnosti
Nekateri listi so zelo lepo in objektivno poročali o študijskih dnevih slovenskih izobražencev v Dragi, ki jih je priredilo Društvo slovenskih izobražencev. V dveh poročilih pa smo zasledili velike netočnosti, če ne hujšega. Dejstvo je, da so študijski dnevi zelo uspeli in da je bila udeležba velika. Poleg predavanj je bila izredno živahna diskusija, kjer so lahko prišla do izraza najrazličnejša mnenja. Tega ne morejo razumeti komunisti, ki so jim vtepli v glavo, da mora vsakdo tako misliti, kakor jim ukaže partija. Pri demokratičnih ljudeh je drugače, kar pa ne pomeni razkola, ampak iskreno izmenjavo mnenj ter iskanje resnice in najboljše poti za obravnavane potrebe. Tako je bilo tudi na študijskih dnevih, kjer je diskusija služila temu skupnemu cilju. Glasilu Italijanske komunistične partije »Delo« naj bo na uho povedano, da v Dragi ni bilo nikakšnih »muenchenskih krogov Svobodne Slovenije«. Iz Nemčije je prišel v Drago samo zaveden koroški Slovenec, inženir, ki poučuje na univerzi v Kolnu in je tvorno posegal v razprave. Isto glasilo bi rado umetno ustvarilo razkol med mlajšimi in starejšimi katoliškimi razumniki, kar pa se mu ne bo posrečilo. Katoliška mladina je zavedna in radikalna, išče najboljšo pot za svoje delo, je'polna idealizma in starejši so ji izrekli priznanje in zaupanje ter ji nudijo vso pomoč zlasti s svojimi izkušnjami.
Nove razlastitve v dolinski občini?
Ko so v teku razlastitve za tretjo skupino (lotto) v zvezi z naftovodom, so sa razširili glasovi, da bi rada Pristaniška industrijska ustanova razlastila okrog 2,5 milijona kvadratnih metrov nove površine pri Dolini in pri Orehu v miljski občini. Tja bi radi preselili nekatera industrijska podjetja iz mesta. Odpira se torej nova rana in spet bo treba priskočiti na pomoč slovenskim lastnikom, da svojo zemljo obdržijo ali da v primeru, če bi odpor proti razlastitvi nič ne zalegel, dobijo vsaj pravično odškodnino in ne tako bedno, ko jo je nekoč plačevala imenovana U-stanova. Slovenska skupnost bo nudila prizadetim vso pomoč.
Občni zbor Slov. skupnosti. Predsedstvo občnega zbora Slov. skupnosti sklicuje II. redni občni zbor za nedeljo, 2. oktobra 1966. Zasedanje se bo vršilo na sedežu v Trstu v ulici Machiavelli, 22/2 in sicer v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem ob 9,30, ko se bo občni zbor vršil ob vsaki udeležbi. V kolikor dnevnega reda ne bi izčrpali dopoldne, se bo zasedanje nadaljevalo popoldne ob 1. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev; 2. Politično poročilo sveta in poročilo nadzornega odbora; 3. Diskusija; 4. Razrešnica; 5. Volitve predsedstva občnega zbora, sveta in nadzornega odbora; 6. Bližnje upravne volitve in določitev kandidatnih list.
Predsedstvo O. Z.
'H minul   minil   um        ....................................................................................................................    milim.........................mn........iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii........................Milim.....................................................................................................................................................................................................................            iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin......................
%TON
VAN DE VELDE
Srce zmaguje
, na vrat na nos zdrevi tolpa na cesto 111 se kakor blazno vse (križem preriva.
“Kaj delate tukaj?« vpraša stražnik. Jon Zjasni. Ni videti kakor razgrajač in to varuje, da ga ne aretirajo. »Kako se
Ugodilo?«
^°n pripoveduje, kar je videl.
“Poznate moža?«
J°n se nagne nad ranjenca. Nekj spo-ga obide: ta obraz je vendar že vd-In tedaj se domisli — to je Dobbe-j^r >mo>. Sylvije Spinnekensove! Toda za božjo voljo, išče tukaj pogrebni Ujetnik? V pisarni razložijo stražniku, J4 je gospod Dobbelaer upravitelj premo-,ftri j a pri Martensu & Co. »In tako vrl J°vek, gospod stražnik, zlato srce ima! ve, ali je rana nevarna?«
Stražnik skomigne z rameni. »Pokličite
rešilni voz!«
Tedaj pa Dobbelaer pogleda in pravi: »Ne v 'bolnišnico. Stanujem na Avenue The rese ...«
Pripelje se taksi in ranjenec se odpelje k svoji Sylviji.
Na cesti so se ljudje spet zbrali. Sredi množice se sveti črna čelada iznad glav. Jon, domov pojdi, fant, tukaj ni videti varno. Brž hoče naprej, tedaj pa se ljudje zganejo. Čelada — nak, zdaj sta že dve čeladi — prodirata skozi gnečo. Jon zagleda nekaj stražnikov z revolverji v rokah. Vsak vleče n cika j za sabo, eden . .. ne, o Bog, saj to vendar ni Nand? Da, Gerrits, in vendarle je Nand, Nand, ki je pijan in razsaja pa z režanjem odgovarja pritrjujočemu vpitju stavkujočih. Drugi policist srdito drži drugega jetnika in v njem spozna Jon suhega fantalina, ki ga je videl takrat pri stojnici s knjigami. »Nekoč je bilo ...« vzdihne Jon. Zdaj je prišlo tako daleč, da bodo Nanda zmehurili, medtem ko Marija, njegova žena, v norišnici konec jemlje. Alj je življenje kaj drugega ko vihar in brodolom? Iz dneva v dan
nas odplavlja in spet naplavlja, če ne potonemo. S to bedno filozofijo se vrne Jon domov.
Opoldne se mu ne da jesti in Greeta pravi na kratko:
»Še deset dni, fant.«
»D&,« vzdihne on, »še deset dni in potem sva opravila. Danes sem doživel stavko in srečal stare znance; bila so sama presenečenja ,otrok; kdo ve, ali nam Amerika ne pošlje nepričakovano kakega strica z milijonom? Sicer pa — mimogrede — kaj je z našo upraviteljico? Ali ni še ničesar naročila?«
»Ničesar,« vzdihne Greeta, »in naša oi-korija je vendar dobra, Jon, kaj ji pa manjka?«
»Kaj ji manjka, Greeta? Imeti bi morala "Zlato zvezdo" na Umetniškem drevoredu, potem bi se imenovala ”L’etoi!e d’or — Denrčes coloniales”, za prodajalno mizo bi se sukali dve dekleti, ti bi sedela pri blagajni, najbolje bi bilo, ko bi imela dvojno brado in bi se smehljala kakor kristalni sladkor. Kdo za božjo voljo neki zaide na Wolvesto? To je dobro za so-
drgo, kakršna smo mi, toda boljši ljudje...«
»Daj, Jon, ne jezi se zaradi takšnega neumnega naključja; bova že razpečala svojo kramo.«
»Ah, otrok, če bo polom, gremo v mestno ubožnico. Jesti in piti zastonj in vsak mesec par nogavic od "Javne pomoči", več brumnemu krščanskemu človeku ni treba.«
»Jon, Jon, nikar ne bodi zagrenjen!«
»Ne, preteto, priden bodi in pusti, da ti najboljša leta minejo v prisiljeni nedelavnosti, pa pri tem prenašaj zaničevanje meščanskega sveta, 'ki svoje lastne stenice taji. Pha, poerkajo naj! Tisti zavojček cikorije jim podarim! Z odličnim spoštovanjem!« Jon' je prebledel. Takšen je vedno, kadar se močno razjezi.
»Pridi, fant,« pravi ona, »nocoj zaprem ob osmih in potem greva malo ven.«
Vihar se preleti, drž; pa eno: Gerritsova dva sta v najhujših škripcih. In tu ne pomaga nobena maža.
OD NANDA DO TIPKESOVE
Teden dni pozneje, ko Greeta zjutraj odpre štacuno, najde Nanda, ki sedi na
pragu. Tako beden je, da se Greetmo prvo čustvo spremeni v sočutje.
»Nand pridi noter. Sediš že dolgo tukaj?«
Nand pripoveduje, da so ga ob šestih zjutraj postavili iz kehe na cesto in nato ni vedel kam pa se je v svojem obupu usedel pred vrata »Zlate zvezde«. Policaji da so ga premlatili z gumijevkami: »Iz podlosti, le poglej ...« Nand zavihne rokav; po rokah ima polno modrih klobas, toda njegova upornost je minila. Zdaj je samo še velik, ubog izgubljenec, ki ga je sam glad in sama potrtost.
»Pridi brž noter, Nand, poklicala bom Jona.«
Ha, kaj pa naj stori Gerrits drugega, ko da velikega, pobitega razgrajača z milostjo sprejme? Pridiganje mu ne pride na mar; to naj uganjajo duhovniki, Id znajo svoje zagovore na pamet: za vsak primer pravi verz. »Usedi se, Nand, in jej!«
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Poromali smo na Barbano
Praznik žalostne Matere božje nas že nekaj let druži goriške in tržaške slovenske vernike na Marijinem otoku Barbani. Tudi letos smo se zbrali tam v praiv velikem številu; bilo nas je precej nad tisoč iz vseh župnij goriške nadškofije in tudi iz nekaterih tržaških. Bila je to množica vernih romarjev, ki so poromali tja zaradi molitve in zakramentov. Saj so vsi izredno ubrano peli pri obeh svetih mašah in tudi skoraj vsi pristopili k sv. zakramentom. Mogočna je bila molitev in petje pri prvi sv. maši, ki jo je ob 8. uri daroval g. Jože Žorž. še lepše pa je bilo pri glavni maši ob 10,30, ki jo je sodaro-valo sedem duhovnikov z g. Ivanom Kre-tičam kot glavnim celebrantom. Pela in molila je vsa cerkev, tako da je bila to v resnici koncalebraeija, sodarovanje vse Jcrščanske skupnosti, kot želi sedaj Cerkev.
Pri obeh mašah je govoril sedanji župnik v Bertokih pri Kopru g. Bole. Z živo ih slikovito besedo je pri drugi maši orisal dolžnost apostolata laikov, zlasti še staršev v družini, k; naj kažejo pravo pot otrokom z besedo in zgledom. Pokazal je zlasti na zgled Stanislava in Cecilije Martin, staršev sv. Male Tereziike.
Po drugi maši je bil prosti čas, ki so ga romarji uporabili za ogled otoka in za obnovitev medsebojnih srečanj, saj je romanje na Barbano najlepša priložnost, da se srečajo znajici, ki bi se sicer ne videli tako zlepa.
Vsa slovesnost se je zaključila z Marijino procesijo po otoku in z blagoslovom v cerkvi. Ko smo zapel; zahvalno pesem, smo jo zapeli res iz srca, hvaležni Bogu za tako lepo romanje in za tako lepo vre-
me, ki je brez dvoma veliko pomagalo, da je vse poteklo v splošno zadovoljstvo. Upamo, da sta bila z nami zadovoljna tudi Bog in Marija.
Le na eno pomanjkljivost bi znova pokazali in to je prevoz z barkaimi iz Gra-deža na Barbano in nazaj. Ta prevoz, ki je dovolj drag, je iz leta v leto slabši in brez reda. Letos so morali nekateri romarji čakati poldrugo uro, da so prišli na vrsto, čeprav so bile barke na razpolago. Prav tako je bil nered ob povratku. Taka neurejena in pomanjkljiva služba spravlja ljudi in organizatorje v nevoljo in gotovo ni reklama za obisk Gradeža in Barbane, čas bi bil, da turistična ustanova ali kdo drug napravi red, če ga podjetja sama ne znajo.
(r + r)
Osebno obvestilo
Težko preizkušeni od 17. januarja 1.1., na bolniško posteljo priklenjeni duhovnik te škofije se tem potoan zahvaljuje vsem številnim tolažilnim obiskovalcem in jih obvešča, da, žal, ga ne dobijo več v Gorici. V torek, 13. septembra se premesti na padovansko univerzitetno polikliniko. Razumljivo, da ga ne bo presenetilo, ako se bo število obiskovalcev znižalo ali celo uničilo. Daljave so pač daljave in dolžnosti vsakogar, da ostane na svojem mestu so večje, kakor vsaka druga prijateljska vez. Zato ste vsi opravičeni. Vsaka vaša morebitna pisana beseda na moj naslov pa mi bo utegnila biti v tolažbo in oporo. To vsem vam v ravnanje.
Pozdravlja vse in želi vsem vse dobro.
Artur Zalatel stolni vikar
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
priredi v nedeljo, 25. septembra v Katoliškem domu KONCERT na katerem nastopi akademski pevski zbor iz Ljubljane
Tone Tomšič
Začetek ob 17. uri. Vstopnice so v predprodaji v kavarni Bratuš v soboto in nedeljo dopoldne. Sedeži 500 lir, stojišča 300 lir.
Sovodnje v konzorciju za industrijsko področje
V petek, 9. septembra je sovodenjski občinski svet odobril pristop Sovodenj v konzorcij za industrijsko področje in njegov statut. V razpravo so stvarno posegli svetovalci Slovenske Liiste in s tem pripomogli k razjasnitvi pojmov.
Predsedujoči župan je pri stvari pojasnil, da se je občinski odbor odločil pristopiti v konzorcij po posvetovanju z zastopniki političnih strank, tudi Slovenske demokratske zveze, ki so podčrtali umestnost raznih pogojev' za tako važen korak, med drugim sledeča dva: da se zemljišča za industrijo ne bodo kmetom razlaščala, ampak odkupovala po dogovorni tržni ceni, in zagotovitev zaistopstva Sovodenj v upravnem svetu konzorcija.
Ker so drugi člani konzorcija, to je go-riška občina, goriška provinca, Trgovinska zbornica in goriška Hranilnica na te pogoje pristali, ni več za Sovodnje kakega pomisleka.
Svetovalec Remo Devetak je predlagal, naj se pri 2. členu statuta doda, da konzorcij ne bo industrijcem odstopal zemljišča brezplačno. Svetoval je tudi, naj se čimprej pripravi in odobri občinski gradbeni načrt, kj naj točno začrta industrijsko področje v omenjenem obsegu. D. Devetaku je župan odgovoril, da so že drugi členi statuta, ki nosijo določila glede pogojev za odstop zemljišča industrijcem, regulacijski t. j. gradbeni občinski načrt pa da bo za Sovodnje preskrbel konzorcij.
Svetovalec g. Mirko Hmeljak je povedal, da načelno ni proti konzorciju, ne vidi pa, kakšne koristi naj bi Sovodnje od njega imele. Sovodenjci, je dejal g. Hmeljak, bi lahko sami poskrbeli za kak industrijski obrat, brez konzorcija. V ostalem se ve, da silijo industrijalci le na goriško področje in ne v Sovodnje, je pripomnil g. Hmeljak. Župan pa je izjavil, da bi sovodenjska občine ne zmogla visokih stroškov za tako stvar.
Statut so potrdili vsi svetovalci, z izjemo g. Hmeljaka, ki se je glasovanja vzdržal. Članarina za Sovodnje znaša 2.500.000
lir, ki jih občina plača konzorciju v treh letniih obrokih od leta 1967 naprej.
Glede odstopa zemljišča industrijcem je treba pojasniti sledeče: Statut pravi, da bo konzorcij iskal in tudi nakupoval zemljišča za nastanek industrije im ga odstopal industrijcem. Svetovalec g. Devetak je predlagal, naj se tu doda, da odstop ne bo smel biti brezplačen, ker bi se s tem industrije! .lahko preveč okoristili. To je bilo pripomnjeno že na seji goriškega sveta im v sejnem zapisniku stoji menda županova izjava, da bo jamstvo za povrnitev zemljišča, ki bi ga imdustrijalec prejel v rabo, vneseno v takraitno pogodbo! Namen konzorcija je, da nastane industrijsko področje, tudi če bi bilo zaradi tega potrebno nuditi industrijcem kake ugodnosti. Ni pa rečeno, da se jim bodo zemljišča nudila kar tako brezplačno.
Kakšne koristi bodo od tega imeli Sovodenjci? Koristi danes trenutno res ne vidimo. Vemo pa, da se svet industrializira in tudi Sovodenjci ne morejo uspevati od samega poljedelstva, ker so zahteve življenja danes mnogo večje kot nekoč, če nastane v Sovodnjah ali tam v bližini kaka industrija, bo saimo koristila, ker bodo Sovodenjci imeli zaposlitev zajamčeno. Korist vidimo že v samem tem dejstvu. Kjer je zaposlitev, je tudi zaslužek, ki gre v korist posameznikov, njihovih družin in sploh vse občine, to je tudi vseh vrst trgovcev.
Pripomnili pa bi le to: naj hi si Sovodenjci samii pripravili svoj gradbeni (regulacijski) načrt. Zakaj bj ga moral pripraviti konzorcij? Zakaj se zanašati na druge? Sami si ga pripravimo, ki dobro vemo, da mora biti taik, da ne Škodi naši bodočnosti., našemu narodnemu obstanku in samostojnosti naše občine. Industrijski poseg na območju vasi pa mora biti zdaj zelo omejen, saj nam že avtocesta pobere precej rodovitnega sveta. Ne smemo dovoliti, da nas vsi ti načrti, vse te novosti udušijo!
Nekaj o šolskih zadevah na Goriškem
Šolski zakon, ki urejuje šolstvo na Goriškem, imamo. Toda vprašanje je, kako se ta zakon izvršuje. Lani so premestili na naše šole kakih 23 učiteljskih moči, ki so bile do sedaj v stalnem stalažu na italijanskih šolah. Gre povečini za starejše učiteljice, ki so bile svoj čas premeščene v notranjost države im so se po vojni vrnile ter priglasile za slovenske šole. Niso pa še razpisali natečaja za ostala mesta, čeprav predvideva zakon, da se bo to naredilo v roku šestih mesecev po objavi zakona. Na italijanskih šolah je že razpisan reden in izreden učiteljski natečaj. Zakaj se ni to naredilo tudi na slovenskih šdlah?
Drugo vprašanje, ki zadava naše šole, je pa vprašanje didaktičnih ravnateljev. Do sedaj smo imeli vsa -leta dve taki ravnateljstvi, eno za doberdobsko okrožje, drugo za goriško. Sedaj se čuje glas, da mislijo ukiniti doberdobsko ravnateljstvo in vse šole združiti pod oblastjo enega samega didaktičnega ravnatelja; drugi trdijo, da mislijo celo pridružiti naše šole italijanskim didaktičnim ravnateljstvom. Ne vemo, kaj je resnice na teh vesteh. Kljub temu smo zaskrbljeni, ker nam izkušnja priča, da so se take govorice prevečkrat uresničile na škodo naše šole. Prav ta zaskrbljenost nam narekuje, da se oglašamo z dvojno željo: 1. Da se razpišejo konkurzi na slovenskih osnovnih šolah slično kot na italijanskih. Kdor je bolje pripravljen, ta naj mesto dobi, saj je ravno to namen konkurzov. 2. Ohranita naj' se oba didaktični ravnateljstvi kot je bilo doslej. Slovenske šole so po vaseh, ki so precej oddaljene in en sam ravnatelj b; težko uspešno nadziral vse.
Končno dodamo še eno željo: Ravnatelja n-aj bi šole v svojem okrožju v resnici nadzirala in vodila, ker hi imeli marsikje kaj povedati na račun poučevanja v preteklem šolskem letu. Ne gre za uspehe ali neuspehe ob koncu šolskega leta, temveč za način, za metodo in vestnost.
Smrt kosi...
Med našimi' ljudmi je ta teden smrt imela obilo žetve. Najprej so v Ločniku pokopali očeta Pintarja, ki je bil zvest prijatelj romanj AM na naša božja pota.
V sredo je umrl uradnik pri gozdni upravi na Solkanski časti Ludvik Jazbar, vzoren krščanski mož, doma iz Idrije in ki je bil dolga lata v službi v Trbižu.
V sredo smo pa pokopali I- B nimata s Solkanske ceste, ki je dolgo bolehal na srcu.
Vsem naj dobri Bog nakloni večni pokaj, sorodn-ikom pa izražamo naše iskreno sožalje.
Števerjan
Števerjanska občina vabi vse študente, naj takoj na občinskem uradu (najkasneje do 30. septembra) vložijo prošnjo za deželno pomoč. To velja za tiste, ki obiskujejo srednjo šolo, kot za tiste, ki hodijo na višje šole. Potrebne tiskovine dobijo na šolah.
OBVESTILO ZA MAŠNE STREŽNIKE
Tudi letos bo skupni shod mašnih strežnikov iz tržaške in goriške škofije. To bo v četrtek, 29. septembra ob 9,30 v Bazovici. Na sporedu je zborna maša z govorom, igra na igrišču Slomškovega doma, kosilo, skioptične slike in zanimiv film. Goričani bodo ob povratku obiskali še novo Marijino svetišče na Vejni. Za prevoz je že preskrbljeno. Za Goričane odpelje avtobus s Travnika ob 7,30 in pobira strežnike po vaseh, kakor je že sporočeno čč. gg. župnikom. Vsak naj prinese s seboj lepo strežno obleko. Na veselo svidenje!
jPotopila se je nemška podmornica
Med silnim viharjev v Severnem morju se je pretekli teden potopila nemška podmornica »Hai«. Britanska ribiška ladja jo rešila samo enega od 21 mož posadke. Potopljeno podmornico so sedaj zasledili v globini 40 m v bližini Dogger Banka in jo bodo skušali dvigniti na površje.
V imenu vseh demokratičnih Slovencev na Goriškem toplo pozdravljamo meščane iz Venla na Holandskem. Želimo jim prijetno bivanje v Gorici ter ob Jadranu in upamo, da odnesejo od tukaj najlepše spomine in vtise.
Naročamo jim tudi naj ponesejo holandskemu narodu naša prisrčna voščila za njegov nadaljnji uspeh in razvoj.
V duhu evropskega združevanja kličemo: Uvelo prijateljstvo vseh Goričanov in Holandcev iz Venla!
SDZ v Gorici
V petek je uradno obiskal našo občino deželni odbornik dr.	Tripand. Na	občini ga
je	sprejel	g. župan	Klanjšček.	Sestanka
sta se udeležila še odbornika Terpin in Skok. Dr. Tnipaniju so pradcčili položaj vasi. Posebno so poudarili potrebo po temeljitem popravilu in asfaltiranju občinskih cest. Tako naj se posreduje pri provinci, da takoj asfaltira tisto od Bukovja do Scvence, ki je že na programu. Zaprosili so še pomoč za dokončno asfaltiranje ceste od Bukovja do Grojne, razširitev one po Ščednem od Križišča do Jazbin ter po Valerišču. Pogovorili so se tudi o javni razsvetljavi, delavskih hišah in	drugih	podobnih	problemih.	Zupan je
ob	koncu	poudaril zadovoljstvo	nad taki-
mi stiki, saj se je s tem pokazala dobra volja, in upamo, da je bo dovolj tudi
pri oblasteh, da se rešijo še ostali problfr mi naše občine.
»Meblo Italiana« v Gorici
Novogoriška tovarna pohištva »Meblo« bo odprla tudi v našem mestu svojo po družnico pod imenom »Meblo Italiana« in sicer v ulic; Catterini v poslopju stai* žage. Nova tovarna bo gotovo veliko pripomogla v korist obeh področij.
Pokrajinska štipendija za enega visokošolca
Pokrajinska uprava je razpisala štipendijo za enega visokošolca goriške pokrajine, ki obiskuje na univerzi v Trstu kemično fakulteto. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinsko upravo Corso Italia v Gorici, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
RZASKE
NOVICE
Pet semeniščnikov je izgubilo življenje pri cestni nesreči
Na cesti iz Domodossole v Croppo di Trontano je v noči od potka na soboto prišlo do strašne cestne nesreče. Skupina semeniščnikov z dvema predstojnikoma je okrog polnoči prispela z vlakom v Domo-dossolo in se napotila peš proti Marijinemu svetišču, do katerega so nameravali priti proti jutru. A nesreča je kruto prekinila njihov načrt. V skupino semenišč-raikov se je z vso silo zaletel neki avtomobil. Pet semeniščnikov je bilo na mestu mrtvih, deset pa ranjenih. Vozač avtomobila je sedaj težko ranjen v bolnišnici.
Strežniki so zborovali
V Trstu so v četrtek in petek zborovali mašni strežniki ali miinistramtje. Prišli so iz vseh dežel Italije, največ iz Furlanije. Pravijo, da je prišlo nad 3ČKD0 mašniih strežnikov, ki so se v četrtek zbrali pri Sv. Justu, v petek pa v manjšem številu v svetišču na Vejni. V četrtek zvečer so pripravili posebno povorko s svečami. Pri Sv. Justu je zanje maševal in govoril tržaški nadškof, na Vejni pa beneški patriarh. Za strežnike iz Furlanije je opravil posebno pobožnost nadškof iz Vidma. Srečanje je bilo dobro organizirano, a preveč natrpano. Zdi se, da so organizatorji pozabili, da imajo opravka z dečki in ne z bogoslovci ali celo duhovniki. Pobožnosti so bile vse predolge.
Slovenski strežniki bodo imeli svoje zborovanje na Bazovici 29. t. m.
Tone Kralj razstavlja v Trstu
Slikar Tone Kralj iz Ljubljane razstavlja na II. mednarodni razstavi cerkvene umetnosti v Trstu dve svoji deli. V zadnjem času se je Tone Kralj uveljavil na polju cerkvene umetnosti tudi s svojimi deli v raznih cerkvah naše dežele. Na tržaški razstavi imamo dve njegovi podobi, eno veliko na dlje (Ecce homo) in eno risbo (Govor na gori), ki jih je naslikal v tem letu; v obeh se kaže njegova umetniška zrelost in močna globina v risanju. »Ecce homo« je posebno pohvalil msgr. Giovanni Fallani, naslovni škof par-tenski, predsednik papeške komisije za cerkveno umetnost, ko je obiskal letošnjo razstavo.
Ta bo odprta do 15. oktobra v prostorih pomorske postaje; razstavljemih je 227 del (podob in kipov) 110 umetnikov iz 14 dežel. Obiskovalcu nudi skoraj celoten pogled na sodobno cerkveno umetnost.
Sv. oče Paval VI. je organizatorjem poslal telegram, v katerem pohvali pobudnike in želi vedno večji umetniški čut im vrednost cerkvenih umetnim, ki nastajajo po širnem svetu.
Na razstavi je tudi eno delo (v lesu) Avgusta Černigoja.
Duhovniški svet v Trstu
Tržaški škofijski list javlja tudi, da bo duhovniški svet ali »Consilibm presbyte-riale«, kakor ga imenujejo koncilski odloki, sestavljen iz 16 članov', dušnih pastirjev, ki naj bodo škofu v pomoč pri vodstvu škofije, štirje člani tega sveta 'bodo štirje tržaški dekani, drugih 12 članov pa bodo izvalili duhovniki sami v začetku oktobra.
Nova župnija na Opčinah
škofijski list tržaške škofije javlja, da je na Opčinah ustanovljena nova župnija
»Kraljice sveta«, ki bo imela svoj sed^ pri cerkvi v ulici Carsia. Kdaj bo ta nova župnija začela uradno poslovati, ni & znano. To bo škofija določila s posebni® odlokom.
Enako je ustanovljena nova župnija v vili Revoltella, ki je last tržaške občin*1
Obvestilo Slovenskega gledališča
v Trstu
13. oktobra 1966 ob 21. uri bo Slovansko gledališče v Trstu otvorilo novo sezon® z veliko dramo Maksima Gorkega dnu«. Poleg Gorkega so na programu de® klasičnega slovenskega gledališča, kot stf to Novačanov »Harmam Celjski« i-n »Ta sveti dan veseli dan« v Hartman* priredbi Drabosnjakovega primitivni ljudskega teatra; sem spada tudi vn posvečen slovenskemu humorju. Modem0 gledališče je zastopano s Pirandeillije'*1 znamenito dramo »Nocoj improviziram®1 (Oucsta sera si recita a soggatto), sodoM0 pa s slovensko noviteto domačega avtorji z Mrožkovimi enodejankami in pa z dr* gocenimi enodejamkami-povesticami T. VS’ liamsa, ki je dal dramaturško oblik0 čudovitim črnskim bluesom. Otroke tokrat zabaval Grimmov »Obuti maček« f priredbi E. Martinuzzija. Namesto kom®' dije je uprava Slovenskega gledališča nila ugoditi občinstvu z Lebarjevo op®1®' to »Zemlja smehljaja« in to kljub veliki1” tehničnim in finančnim težavam, ki & povezane z uprizoritvijo te zahtevne & dal iške zvrsti.
Od četrtka, 15. septembra dalje pa ^ 13. oktobra 1966 so v Tržaški knjiga*11' na razpolago abonmaji za letošnjo sezc®0'
Opština Trst
Po oglasnih deskah so se po mastu P^ javili lepaki, s katerimi tržaški žuP3®1 Franzil uradno daje nekatera pojasnila ^ nabornike. Na Opčinah in po drugih jih tržaške občine so se ti lepaki poja^f v »hrvaščini« (približni hrvaščini). PodP1' san' je »Načelnik Franzil«.
Vsak komentar je odveč. Vprašali bi r le radi ,kdo jo je zagodel županu Franzi^'
DAROVI:
Za Alojzijevišče: I. Strgar 5.000; U. & lateo 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: I. Strgar 5.0®® U. Zalateo 5.000 lir.
Vsem dobrotnikov iskren Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp®*! trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več ? davek na registrskem uradu.
Od*ovomi urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici
KmcSko t»anlxa
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)