Tako ne pojde naprej! »Slovenski Učitelj« nam v 4. številk; (str. 104) očita pošteno poročanje, ki ga smatra seveda za nepošteno! S čini smo zakrivili »nepoštenost«? S poropilom, da je deželna vlada dovoiila učiteljstvu na iiitervencijo Zaveze .nabavne prispevke! »Resnica pa je«, pravi imenovani list, »da je Slomškova Zveza p r v a siorila potrebne korake zaradi nabavnega prispevka.Kateri so bili ti prvi koraki, nara ni znano, ker ne hodimo Slomškovi Zvezi za petami; vemo le toliko, da je bilo odposlaastvo Zaveze dne 19. februarja t. 1. pri podpredsedniku deželne vlade di*. Zerjavu, kjer je posredovalo v raznih zadevah, med drugim je govorilo tudi o nabavnih prispevkih, poudarjajoč, da je za učiteijstvo poniževalno in neokusno, ako bi se moraii tudi sedaj pehati in boriti za *vsako pridobitev, ki nam gre. Gospod dr. Zerjav je odvrnil, da bo on sam takoj v tej zadevi govoril na vladni seji. In res je storil to še istega dne popoldne, ko je deželna vlada tudi dovolila nabavne prispevke. In zato sedaj »Slovenski Učitelj« svetuje »tovarišem pri Zavezi«, »da se že vendar otresejo tistega odurnega avstrijskega hlapčevstva, ki je vedno poročalo, kako učitelji klečeplazijo okrog raznih vlad.« Prihodnjič naj nam »Slovenski Učitelj« pove, kdaj je Sloinškova Zveza prvič »klečepiazila« zaradi nabavnega prispevka; svoje neokusno zbadanje, pridobljeno s protežiranjem avstrijskih razmer, pa naj opusti, ker tak način pisanja ne vodi k združitvi, ainpak razdvaja in odvrača. In dalje! S takim poročanjem dokazujemo, pravi »Slov. Učitelj«, »da je že zadnji čas, da si učiteljstvo izbere času primenie voditelje«. Na katere voditelje meri ta puščica? Ali tudi na predsednika Slomškove Zveze? Sicer pa — kako se nam utepa prizanesljivost! Že 15. iebruarja 1.1. je odbor Slomškove Zveze javno imenoval v »Slovencu« (št. 38) vodstvo naše Zaveze »okorel petrefakt iz stare Avstrije«. Na to nesramnost smo molčali, ker smo mislili, da so se Slomškarji zaleteli, ko jim je zopet enkrat ušel spomin v polpretekle čase, in da opuste take žalitve; a sedaj nam iznova mečejo v lice avstrijsko hlapčevstvo, klečeplazenje in avstrijske manire! Dobro! Ko smo bili še pod Avstrijo, je bilo vodstvo Zaveze deležno teh dobrot: predsednik Jelenc je imel hišne preiskave in je bil neprestano klican na policijo, Zavezo so hoteli razpustiti, naš list ustaviti; tajnik Rus in blagajnik Luznar sta dobila označbo p. v., ker ju je denunciral nadzornik Simon, ki je vzlic temu še danes nadzornik; našega urednika so pa dvakra^ vtaknili v vojaško suknjo, ga kazensko premestili iz Idrije in ga denuncirali na V. armadno poveljstvo in pri — tržaškemu škofu dr. Karlinu! (Dokazi na razpolago!) Taki ^okoreli petrefakti iz stare Avstrije« so se rešili v mlado Jugoslavijo, v Slomškbvi Zvezi pa gospodujejo in še vedno nekaj veljajo manire predrznosti in ošabnosti ter — kakor kažeta nadzornika Simon in Lavtižar — tudi čedni in dostojni ljudje! Jasno je, da ne moremo mirno iti brez ugovora gledati, kako nas vodilne osebe Slomškove Zveze na eni strani neprestano žalijo, na drugi strani pa zahtevajo, da jim prepustimo en mandat v visjem šolskem svetu. Ako je to prav in pošteno, naj sodi javnost. Mi si umijemo roke! Povedali bi pa lahko še več drugega. In tudi bomo, če bo treba! Na račun sloge ne bo nihče blatil naše časti! * Fr. Šegula: K članku »Počitniški tečaj za začasne strokovne učitelje«. K predlogu z zgorajšnjim nadpisom dodajam le sledeče: Načrt izboren. Samo naj se udejstvi. Pa nekaj se mi zdi čudno. • Kako bi bilo mogoče zahtevati od kandidata za I. skupino še usposobljenost za poučevanja srbohrvaščine in francoščine; torej 5 predmetov in to v takem obsegu, kot zahteva tov. M. na drugem mestu. Rad bi poznal tistega tovariša, ki si upa pred izpraševalno komisijo s tem namenom. Isti odlok, oziroma naredba, ki bo uvajala francoščino in srbohrvaščino kot glavna obvezna predmeta na naše bodoče st.rokovne osnovne šole, naj tudi določu.ie za ta predmeta posebno skupino, tako da bodo IV. Saj se tudi po dosedanjih določilih polaga izpit iz francoščine posebe, seveda ne pod imenom kake skupine za meščanske šole, temveč le kot p o s e b n i izpit, ker francoščina še danes ni obvezen pretimet vseh meščanskih šol. F r. Š e g u 1 a : Pa še enkrat Knjige in službe. Zagovor meščanskošol. tov. Margerla glede rneščanskih šol v 16. številki »Učit. Tovariša, mi daje povod, da se še enkrat oglasim v sporni zadevi. Vsakdo, ki pozna ustroj našega sedanjega šolstva in ki noče biti pristranski, mora priznati, da tovariš M. ni pobil moje trditve, in naj je učni načrt meščanske šole na Krškem še tako obširen; jaz pa danes uvidim, da je moje očitanje v 15. številki »Učiteljskega Tovariša« popolnoma na mestu. Dodajam pa danes še sledeče*. Nisem imel namena izpodkopavati ugleda meščanske šole. Dejstvo pa je, da stari avstrijski paragrati še veljajo, dokler jih ne namestijo novi. Tako imamo le trirazredne meščanske šole, ki pa imajo — a ne v s e — nekatere priklopljen enoletni tečaj, vulgo 4. razred mist. odr. z dne 26. junija 1903, štv. 22, 503), katerega absolventi imajo šele pogojno pravice absolventov nižje srednje šole. Ravno ta +ečaj {4. razred) tvori šele prestop na učiteljišče, kadctnico itd., a potom sprejemnega izpita. Meščanska šola brez tega tečaja (4. razreda) pa zakonitim potom ni priznana enakoveljavni nižji srednji šoli, dasi jaz zase imam prepričanje, da nudi. meščanska šola več praktičnega znanja nego nižja srednja šola. Učni načrt same meščanske (t. j. 3razredne) šole pa tudi ni tako obširen, kot trdi tov. M. o svoji meščanski šoli, dasi nikdar ne verjamem, da bi le ena meščanska šola, najsi je tudi štirirazredna, nujala več znanja nego učiteljišče. Normalni instruktivni načrt meščanske šole, tudi one s 4. razredom, tega nikdar ne more zahtevati. Vem pa predobro, da je vsaka me;ščanska šola po svoje prikrojena, in če se mogoče nahaja kje kaka meščanska šola, ki uporablja učno knjigo, ki je nekaj obširnejša v gotovih partijah, še s tem ni nič rečeno. Tudi mi na mariborskem učiteljišču smo uporabljali druge knjige, nego so predpisane za učiteljišča. Imeli smo mineralogijo, ki je uvedena na višjih razredih realke in po vrhu še posebe spisano knjigo za mineralogijo, a s tem še učiteljišče v splošnem ni dobilo drugega značaja nego ga ima. S tem pa, da se poučuje na eni ali drugi meščanski šoli francoščina, stenografija, opisna geometrija, še ni rečeno, da je io g 1 a v n i predmet vsake meščanske šole, da bo pa bodoča narodna vis. šola ali v smislu ankete strokovna osnovn a šola nekaj drugega kot dosedanje meščanske šole, sem omenil. Da je meščanska šola z enoletnim tečajem, t. j. 4. raz., vzor bodoče strokovne osnovne šole, me samo veseli, pri tem mi pa menda ne bo nihče oporekal, če trdim, da ni vsaka meščanska šola, kar nam jih je zapustila rajnka Avstrija, to, kar trdi tov. M. o meščanski šoli. Ce sem se pa tudi v tem zmotil, pa prosim tov. M., naj mi pojasni trditev, da se od ljudskošolskega učitelja, ki je dovršil učiteljišče, katerega pa presega meščanska šola na obsegu učnega načrta, zahteva, da bi na podlagi dvomesečnih počitniških tečajev informativnega značaja dosegel potom samouka isto znanje, ki si ga je pridobil absolviran gimnazijec po štiriletnem slušanju na univerzi. In to je ravno, kar mi ne gre v glavo. Končno naj se odgovorim na indiskretno vprašanje, kdaj nameravam pristopiti k zeleni mizi v nekaj — mogoče namišljeno-diskretni obliki: Monsieur, ne penzes pas a cela que j' ai attendu, c' est au point de vue de 1' cxamen, le moment pressent a dessein; j' ai me prepare pour recevoir licence plus annees. — Si ne me la guerre eut pas interrompu et exile dans la steppe russe, d' ou je suis revenu, il y a cinq mois, j' eusse — j" espere — • aujourd' hui 1' etude parfaite et 1' examen passe. En vous priani de passer moi les mots je suis tout a vous d' amitič. Iz Jugoslaviie. — Iz begunskih krogov nam pišejo. Veliko sredo smo pokopali ob častni udeležbi beguncev in tovarišev na Viču Josipa V i 11 o r i j a, mestnega učitelja na slovenski šoli v Ajševici v goriškem mestu. Pokojnik je nosil italijansko ime in četudi je služboval pod iredentskim režimom, je bil in ostal pošten in napreden Slovenec. Pred nekoliko leti si je postavil v goriški slovenski koloniji na Livadl lično vilo, kjer je mislil preživeti zadnja leta svojega življenja, a usoda mu ni bila mila. — Italijanske in avstrijske granate so mu uničile prijazno bivališče in vse drugo imetje — bridko je tožil, da je postal pravi berač — ter ga pognale z ubogo družinico v daljnji nepoznani svet. Po daljšem iskanju in prosjačenju je končo vendar našel na Viču zatohel in silno vlažen kotiček, ki mu je baje tudi veliko pripomogel, da je legel zaradi srčne hibe v prezgodnji grob. Tudi pri njem se je izpolnil znani rek: Kogar so bogovi črtili . . . Bodi mu lahka zemlja jugoslovanska! —k. — V Št. Rupertu pri Velikovcu bocio poučevale šolske sestre deklice bivše velikovške dekliške šole. To baje edino \z vzroka, da pride poslopje do uporabe in šolske sestre do kruha. — Kaj poreko k temu občinarji, je pa drugo vprašanje. Glede narodnosti se tiodo v doglednein easu vdali po večini, nikakor se ne bodo pa uklonili načinu pouka. Za take narodne trdnjave je poleg tega v prvi vrsti neobhodno potrebno žilavih moči za izvenšolsko delo. Ako smo pridobili enkrat zase takove večje kraje, potem ne pridejo več niti v poštev ostali manjši kraji neposredne bližine. Z močmi pa, ki se po dovrše-nem ponku tesno zaklenejo v svoje prostore ter jim je se poleg tega narodnost postranska stvar, ne moremo pričakovati zaželjenega uspeha. — Takim š6lam je tamošnje ljudstvo skrajno nasprotno. Slišal sem na lastna usesa izjavo več njih, da jim ni mnogo na tem, v katerem jeziku se uči v šoli, saj so poprej itak privatno poučevali svoje otroke v slovenskem jeziku. Glavna stvar jim je, da se otroci tako izuče, da bodo mogli priti kasneje do svojega kruha. V samostanske šole pa jih ne puste. Nekdo mi je rekel, da se rajši da ustreliti, nego bi dopustil, da pojdejo njegovi otroci. v tako šolo. — Ta šola bo tudi ostali deški šoli delala precejšnjo napotje, namesto da bi ji bila v oporo. Še v normalnih razmerah smo doživeli neprijetne izkušnje, kaj pa sedaj, ko bo treba graditi na razvalinah novo stavbo. Ob času reRiilacije naših plač smo dobili cirkular, v katerem se toplo polaga na srce učiteljsivu delovanje izvun šole, sedaj se pa na najvažnejših postojankah otvarjajo samostanske šole namesto narodnih. — Komur je pri srcu poslopje z osobjem vred in ne ve kam z njim, temu svetujem, naj se otvori tamkaj gospodinjska šola ali kaj sličnega, četudi pod vodstvom šolskih sester. Taka šola bi bila tu tudi nujno potrebna in jako na mestu, a nikakor.pa nedekliška šola za Velikovec. Ze sam osebniponos meščanov samih ne bo dopuščal, da bi pošiljali svoje otroke v okolico v šolo, četudi je ta le kakšnih 10 do 15 minut oddaljena. So pač časi, ko je treba po danih razmerah upoštevati tudi splošno mnenjc prizadete mase, ne pa samo pobožnih želj pri tem docela neprizadctih posameznikov. — Zadovoljni bodiino, če za prvo prdobimo ljudstvo v narodneni oziru, zato ga ne tirajmo p'-edaleč, da narn ne bodo kasneje opravičeno očitali — imperializma. Fr. — Preustroj Ijudskih in meščanskih šol, odslovitev in namestitev učiteljstva v Ptuju. V smislu naredbe poverjeništva za nauk in bogočastje z dne 20. novembra 1918, št. 8608, preureja višji šolski svet v Ljubljani na predlog mestnega šolskega sveta v Ptuju tamošnje ljudsko in meščansko šolstvo tako-le: 1.) Razpustita naj se mestna deška in dekliška petrazrednica. 2.) Ustanovi se slovenska petrazredna meščanskoljudska šola z 1 vzporednioc v prostorih sedanje nemške dekliške ljudske šole. 3.) Za otroke pristne netnške narodnosti se osnuje po točki 1 omenjene naredbe manjšinska petrazredna mešana ljudska šola z 1 vzporednico z nemškim učnirn jezikom v prostorih sedanje mestne deške ljudske šole. Na te.j šoli se poučuje slovenščina kot obvezni predmet od 3. razreda dalje. 4.) Dekliška meščanska šohi naj ostane za tekoče šolsko leto neizpremenjena, uvede pa se slovenščina kot ol> vezni predmet. — Odpustijo se naslednfi učitelji in učiteljice: 1.) Dekliška meščanska šola: Anton Kern, ravnatelj, Ana Kaschowitzeva, strokovna učiteljica, Elza Dankova, strokovna učiteljica, Amalija Heissova, strokovna učiteljica, VVilhelmina Struklova, učiteljica ženskih ročnih del. 2.) Dekliška ljudska šola: Marija pl. Strobachova, učiteljica, Amalija Dankova, učiteljica, Marija Pichlerjeva, učiteljica, Erna pl. Elsnerjeva, učiteljica, Freya Sutterjeva, namestna učiteljica, Helena Dermoutzeva, namestna učiteljica. 3.) Deška ljudska šola: Ivan Wolf, ravnatelj, Franz Miihlbauer, učitelj, Karel Kramberger, učitelj, Rikart Wolf, učitelj, prideljen deški meščanski šoli v Mariboru, Gabriela Wressnigova, namestna učiteljica, Martina Pristernigova, namestna učiteljica, Zofija Lassbacherjeva, namestna učiteljica, Ida Hoerlova, namestna učiteljica, Marjeta Kainzova, namestna učiteljica. — Z ozirom na potrebe narodnega šolstva se nameščajo začasno službenim potom: 1.) Na dekliški meščanski šoli: Irma Scheligova, učiteljica v Šmartnem pri Slovenjem gradcu, kot ravnateljica, Iva Kobalova, bivša strokovna uičteljica v Špitalu ob Dravi, zdaj v Škofji Loki, kot strokovna učiteljica, Marija Voršičeva, učiteljica na Zavrču, kot strokovna učiteljica, Marta Božičeva, učiteljica ženskih ročnih del v Podgorju okraj Sevnica, kot začasna učiteljica ženskih ročnih del. 2. Na slovenski mešani ljudski šoli: Ivan Klemenčič, učitelj na Ptujski gori, kot nadučitelj, Mirko Majcen, učitelj pri Sv. Urbanu v Slovenskih goricah, kot učitelj, Avgust Peček, učitelj v Sežani. zdaj v Ložu, kot učitelj, Viktorina Fleretova, učiteljica v Letušu, kot itčiteljica, Filomena Gorupova, učiteljica na Polenšaku, kot učiteljica, Neža Šegulova, bivša učiteljica pri Sv. Marku, kot začasna učiteljica. 3.) Na nemški raeš.ini ljudski šoli: Josip Gorup, nadučitelj na Polenšaku, kot nadučitelj, Franc Šegula, nadučitelj pfi Sv. Lenartu nad Laškim, kot učitelj, Drago Rustja, učitelj v Barkovljah, zdaj častnik v pomožnem uradu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, za učitelja, Alojzija Kocmurjeva, učiteljica v Središču, kot učiteljica, Marija Jurmanova, namestna učiteljica v Ljubljani, Gradišče 14, kot namestna učiteljica, Ana Menardova, namestna učiteljica v Št. Janžu na Dolenjskem, kot namestna učiteljica. — Gospodinjski tečaji po deželi. Na Kranjskem se je priredilo pred vojno žc več gospodinjskih tečajev s prav dobrim uspehom. Za naprej se imajo ti tečaji prirejati po vsej Sloveniji. Ker je treba za te tečaje v prvi vrsti usposobljenih gospodinjskih učiteljic, se pozivljajo vse one učiteljice ljudskih in strokovnih šol v Sloveniji, ki so izvežbane za pouk v gospo dinjstvu, da se čimprej prijavijo pri »Gddelku za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo«'v Ljubljani. — Oddelek za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo. — Načelnik: Prelat Kalan 1. r. — Ob prihodu regenta Aleksandra v Slovenijo mora vsak učenec poznati zgodovino naše vladarske rodovine Karagjorgjevičev. Edini učni pripomoček v tem oziru je zdaj Pirčeva »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov«, ki je izšla pred kratkim. Kniiževnost in umetnost. Koncert Pavle Lovšetove in Dane Koblerjeve. Na!5i priznani, odlični umetnici sta se vrnili z umetniškimi uspehi oven- čani s turneje po Jugoslaviji in sta nastc pili na velikonočni ponedeljek v LJnion," na koncertu Glasbene Maticc. Daii za kOll cert ni bil primeren, ker ljudje o prazniif,' — zlasti v lepem vremenu — radi ]1(' hite iz mesta na izlete. Teinu pripisujei, vzrok, da dvorana ni bila razprodana, ^ le obžalujem. Komoditeta ljubljanskih Iji,,; se je tudi na tem koncertu izkazala v iv višji meri. Začeli so se šele ob polosrti prav po polževo gugati v dvorano, da je koncert zapoznil za dobrih dvajset tjij. nut. Taka malomarnost in ¦nepozornost \ prirediteljici koncerta ni mogla vplivatj preveč razveseljivo in naš »slavček« ni \ tako sijajno razpoložen kot ponavadi. Nje. gov ljubki, srebrnočisti sopranček nikako ni hotel zveneti tako, kot smo ga vaj. slišati. S tem pa 7ie rečemo, da ni pt. Lovšetova lepo. Vse vrline, ki jih irna iJ; dobro izšolan in gibčen glas, so prišle i veljave. Kako mojstrski prednaša o Pavčičeve pesemce iz Zupančičevega i cibana! Pa tudi vse druge pesmi, srbs umetne in zlasti venec čedno prirejei. srbskih narodnih, nam je zapela presrčm nad vse ljubko! Poslušali bi jo bili še cha uri! I Vrla partnerica Lovšetovi je Dati; Koblerjeva. Posreči se ji spremljevanjt na klavirju kot malokateremu ttašemu pia nistu. Tudi kot solistka je zaslužila poseb no pohvalo. Občinstva, ki je bilo očividno leno za radi samih velikonočnih dobrot, srčkan.. petje Lovšetove in izvrstna spremljav; Koblerjeve v začetku nikakor nista mog! razgreti. Šele proti koncu koncerta je za. čelo uživati in zahtevati dodatke. Odkritosrčno želimo g. Lovšetovo in gdč. Kot lerjevo v kratkem slišati na koncertnert odru!, Z. P. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XVII. izkaz. Po 250 K: Šmarsko-rogaško učit. dr štvo po tovarišici Ivanki Zupančičevi Šmarje pri Jelšah. Po 6 K: Gregorc D: gotin — Toplice pri Novem mestu. — b. našnji izkaz 256 K. Prej izkazanih 5062 \ Skupaj 5318 kron. Ivan Petrič, Ljubljana-Sp. Sišk; LISTNICA UREDNIŠTVA. I. R. Sv. J. ob P.: Za danes prepozv Porabimo prihodnjič. A. H, na M.: Prejeli in priobčimo priliodnji številki. Pozdrav! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Naročnike, ki nam javljajo prememf bivališča, prosimo, vselej dostaviti prejšn službeno mesto in tek. št. naročnika. Stare dolžnike ponovno prosimo, n* poravnajo sedaj ob prejemu drag. doklad in urejenih plač svoje obveznosti. V 15. številki smo priobčili razp službe v Cezanjevcih. V razpisu stoji, c je razpisana služba učitelja, v resnici j pa tiče razpis nadučiteljske služol kar s tem popravljamo in kar naj reflel tanti upoštevajo. Razpls. Glasom sklepa seje upravnega d bora Zaveze z dne 17. aprila t. 1. razpisu podpisano vodstvo službo strokovnega tajniUa. Zahteva se izvežbanost v pisarnišlf poslih, posebno v konceptu ter poznan sestave, namena in smotrov organizaci Glasom sklepa iste seje razpisi podpisano vodstvo tudi službo urednika rUčiteljskega Tovariša ki pa s službo strokovnega tajnika združljiva. Prijave za prvo in drugo službo z flj vedbo zahtev glede plače je vložiti \ podpisanem vodstvu najpozneje do 31. maja 1919. Eno in drugo službo bo nastopiti ^ 1. julija 1919. Obe službi se oddasta z: č a s n o. Razume se, da velja glede obeh sl« enakopravnost med učitelji in učiteljica': Kdor želi kakih posebnih informav naj povpraša pri vodstvu Zaveze. Vodstvo Zaveze jugoslov. učlteljstva v Ljubljani, dne 18. aprila 1919. Predsednik:Tajnik: L. Jelenc.Vil. R"8