Iueri^k/i Domovi na
w >*
&■ o
<9/^(4
s At ^ mcrican in spirit
, *N LANGUAGE ONLY
A/d
_____"V
SLOV€NIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MAY 23, 1950
LETO LII —VOL. LIL
VESTI
I Z
NA PROGI Vrhnika-Ljublja-^nost in površnost se odraža tudi na so se morali delavci sredi naj-1 v doseženih uspehih na raznih
hujšega Vnraza v januarju voziti na delo v Ijb. tovarne v odprtih vagonih. Osebne vagone je žel. ravnateljstvo moralo poslati na druge proge.
POPISOVANJE vojnih žr-
šolah. Tako Ijb. kom. tisk sam ugotavlja, da dijaki prihajajo iz strokovnih šol premalo strokovno in splošno izbraženi. Poleg učencev je po njegovem mnenju kriva tudi šola. Dijaki se pri
Ali naj se zakopljemo v jazbino ter prepustimo sebe in
svoje prijatelje na milost in nemilost atomskemu MIERi ^111 Rši \B /I Jft!B£DBif I ‘blackmailerju’,” vprašuje šef združenih štabov.	PliriJfi! W
tev. — Doma so od 15. januarja naj preprostejšem računu zmoti-
do 15. februarja popisovali voj-
jo. Srednje šole tudi niso na te-
ne žrtve. Za vojne žrtve smatra- kočem glede, tehničnega napred-jo vse tiste jugoslov. državljane, ka. žalostno je, da mora mlad
ki so med drugo svetovno vojno, t. j. v času od 6. aprila 1941 do 10. maja 1945 izgubili življenje zaradi vojnih vzrokov v državi ali izven nje in “niso bili na strani okupatorjev ali domačih izdajalcev.”
V	REPUBLIŠKI “frontni vo-livni komisiji” so bili: predsednik dr. Marjan Brecelj, kot člani pa Lado Krivic, Edvard Kocbek, Zoran Polič, Lidija Šent-jurc, Peter Stante, Ivan Begent, tir. Heli Modic, Josip Jeras, Joža Borštnar, Janez Hočevar, Janko Rudolf, Angelca Ocepek, Franc Primožič, Franc Kimovec, Albert Jakopič in Dušan Bole.
V	STROČJI VASI v Ijtuomer-skem okraju so gradili zadružni dom. Po “planu” so morali opeko voziti iz 8 km oddaljenih Križevcev, čeprav imajo pred nosom ljutomersko opekarno.
NA LJB. UNIVERZI so ustanovili Institut za narodnostna vprašanja, ki bo nadaljeval delo predvojnega Manjšinskega instituta.
ZBOR GOSPODINJSKIH pomočnic je imela podružnica tega društva za rej on center in Moste. Podružnica šteje 150 članic, na sestanek jih je pa prišlo samo 11. Vzrok neuspeha: pomanjkanje sindikalne zavesti in Vpliv reakcionarnih elementov.
MORDA BO PRIHODNJI mesec . . . Take obljube je dobivala mati z dojenčkom iz Št. Jerneja, ki bi morala dobiti za dojenčka Po 1 kg sladkorja na mesec, pa je trikrat zamanj hodila po sladkor v 7 km. oddaljeno trgovino. Namesto sladkorja je dobivala samo obljube: Morda bo prihodnji mesec.
SLABI USPEHI na strokovnih Šolah. — Splošna zmeda, razrva-
SHOWEK*
as
\
k
"3*
bremenski prerok pravi:
Oblačno in gorko. Dopoldne dežni prši. Oblačno in gorko
Ponoči.
Tri na dan
Jože Stalin je odlikoval ruske letalce, ki so 8. aprila zbili nad Baltikom neoboroženo ame-Hško letalo, pri čemer je osem Američanov izgubilo življenje. * * *
Jo je Stalin Grozni storil ko-*naj nekaj let zatem, odkar so aineriški letalci prelivali kri, da s° rešili Rusijo pred nemškimi *n japonskimi tolpami.
* * *
Ali ne bi naša vlada zdaj bolj energično zahtevala nazaj tistih ,3 bilijonov dolarjev, ki nam je še dolžno Moskva, ker smo j* dajali živež, da ni vse od gla-da poginilo?
tehnik svojemu profesorju, ki pride v tovarno ali rudnik na obisk razlagati nov stroj. Mladina tudi nima potrpljenja in
SAN FRANCISCO. — Gene-, “Ali se bomo dali zapeljati si-j	-------------
ral Omar N. Bradley,^ predsed-' renskim glasovom preventivne Naloga slovenskih ill jllgOSlOVailSkih kOimillistOV 10 nik sefov generalnih štabov, je vojne (takojšnje vojne, da se	T•!	•	i	i	•	•• i j
Dila; vrtanje v slovenske organizacije, katerih konvencije so bile vodene izza kulis.
imel tukaj govor o obrambi Ze- prepreči večja nesreča poznejše dinjenih držav in zapadne civi- vojne), ki more voditi nas in na-
lizacije.
|še prijatelje samo v kaos in de-
“Mi lahko razderemo sovjet-'štrukelj o? Ne! Ja zmislim, da ski načrt,” je rekel gen. Brad- se bodo Amerikanci in njihovi lev. “Mi lahko naredimo red, prijatelji odločili za boljšo pot.” kjer je danes kaos. Mi lahko Preostane nam samo, je^ha-zavrnemo vpliv komunistične daljeval general Omar, da pri-sužnosti.	|pravimo in ojačimo svojo ob-
Opozarjajoč, da bo imela Sov- rambo, tako da ne bo mogel no-jetska zveza v nekaj letih do-,ben napad na Zed. države po-
vztrajnosti pri učenju. Ob prvi volj atomskih bomb, da bo lah- habiti tega arzenala zapadnega
ko zadala “uničujoč udarec ka-'sveta. Naša obramba mora vse-teremu koli okrožju, na katero bovati mobilizacijske načrte, ki se bo odločila udariti”, je Brad- se jih more uresničiti ob prvem
znaku nevarnosti. Ta pripravljenost za vsako nujnost, bi bila v resnici mobilizacija za mir, ne za vojno. V drugi svetovni vojni smo prekosili s svojo pro-klonil dvoje drugih alternativ ^ivodn j o legijon sovražnikov, da s sledečimi besedami:	j smo mog]j oborožiti in pripra-
“Ali naj se mi v Zed. državah -i- uk .	, .
, ,	-u-	.. .	, ,via za obrambo svobodni svet.
zakopljemo v jazbino ah izola-'
cijo ter prepustimo naše prija-iZat° m dV°ma’ da ne bi mogli s telje v Evropi na milost in ne. svojo proizvodnjo prekositi tudi milost atomskemu ‘blackmailer- 'Proizvodnje, ki temelji na eko-
konferenci, je bilo na nekaterih srednjih šolah 50—70 odstotkov slabih ocen. Na gradbenem teh-nikumu jih je padlo 56 odstotkov, v prvem semestru so pa dijaki na tem zavodu zamudili tudi 21,843 ur, od tega 1038 neopravičenih. — Počasi le prihajajo do spoznanja, da je za industrijo in tehniko potrebno tudi strokovno znanje in ne samo članska izkaznica KPS.
Potres v prestolnici republike Peru; 50 mrtvih, več ranjenih
Mesto je staro nad 900 let in je bilo nekdaj glavno mesto mogočnega imperija Inkov.
Guzco, Peru. — Dne 21. maja je bil v tem nad 900 let starem mestu silen potres, ki je porušil mnogo starih hiš in domov.
Prva poročila naznanjajo, da so tekom prvih ur po potresu spravili izpod ruševin 50 trupel ubitih ljudi, najmanj 250 pa je ranjenih. Sodi se, da je še mnogo več žrtev pokopanih pod ruševinami mesta, ki je bilo nekdaj prestolnica ogromnega indijanskega imperija Inkov, pozneje pa prva prestolnica moderne republike Peru.
Mestne oblasti pravijo, da je bilo najmanj eno petino poslopij v mestu docela ali delno porušenih. Skoraj vse mestne cerkve — med katerimi so nekatere srečno prestale potres 1. 1650 — so bile več ali manj poškodovane.
ley postavil vprašanje: “Ali naj sprejmemo tako grožnjo v Evropi z ‘apizanjem’ na Elbi? Kar se mene tiče, bom rekel: ne!” Nato je general Bradley od-
Posebne naloge in dolžnosti “Slovenske komisijV’ komunistične partije.
ju’? Prav gotovo ne!.
nomiji suženjstva.”
USMRTITEV TISOČ OSEB V SOVJETSKI ZVEZI
Vatikansko mesto.—Glasilo Katol. Akcije je objavilo poročilo iz Rusije, ki naznanja, da je bilo v zadnjem času tam justificira-nih 1,000 oseb, obtoženih sabotaže, izdajstva in vohunstva. List pravi, da je dobil poročilo iz zanesljivega diplomatskega vira. Teh tisoč obtožencev je bilo obsojenih pred vojaškimi sodišči v Moskvi, Kijevu in Odesi med 12. januarjem — ko je bila zopet uveljavljena smrtna kazen — in 31. marcem. Dalje pravi list, da se je v Rusiji pričelo veliko tajno krščansko gibanje, pri katerem se udejstvuje milijone katoličanov in nezadovoljnih pravoslavnih ljudi.
Spominska akademija
4. junija v SND na St. Clair Ave.
Vstopnice so v razprodaji v Slovenski pisarni, pri zastopnikih Lige in v sledečih trgovinah:
Na St. Claim:
Grdina Gift Shoppe Oražem Candy Store Norwood Appliance Oblak Furniture Ameriška Domovina Marsich in Russ Na Waterloo Rd.:
Grdina Furniture Brodnick Bros.
V	Collinwoodu se dobe v župnišču:
------o------
Velika nesreča v nemškem rovu
Gelsenkirchen, Nemčija. —
V	tukajšnjem premogovniku se je pripetila 20. maja velika eksplozija, v kateri je bilo najbrž 50 premogarjev ubitih, 40 pa ranjenih.
NOVI GROBOVI
Rose Cerkvenik
V pondeljek zjutraj je umrla na svojem domu, 14606 Lake Shore Blvd., Mrs. Rose Cerkvenik, roj. Kausek. Bila je stara 62 let in rojena v vasi Fužine pri Žužemberku, odkoder je prišla s svojimi starši v Ameriko leto 1890 ter je bila med prvimi slovenskimi naseljenci v tej deželi. Ona in njen mož Rudolf, ki je umrl 3. maja 1949, sta bila bolje poznana v okolici, ker sta imela pred desetimi leti grocerijsko trgovino na Norwood Rd., tam, kjer je zdaj Cimpermanova trgovina. Tukaj zapušča dva sinova, Leonarda in Emila, v Solona Beach, Cal. zapušča hčer Bertho Round in vnukinjo Rosemarie Gillespie. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj ob 8:30, nato v cerkev sv. Jeronima, kjer bo ob 9:30 pogrebna maša, od tam pa na Kalvarija pokopališče.
-----o-----
Naročite Koledar Svobodne Slovenije. N ob en a slovenska družina naj ne bo brez te nad vse poučne knjige!
Italija hi z velikim veseljem pozdravila tržaški sporazum
Tako je izjavil grof Sforza, italijanski minister zunanjih zadev. — Vprašanje je treba pravično rešiti.
Carlo Sforza, italijanski minister zunanjih zadev, ki je bil v Londonu na zboru ministrov držav Atlantskega pakta, je izjavil, da bi Italija z veseljem pozdravila kompromis z Jugoslavijo glede rešitve tržaškega vprašanja.
“Mi smo za pravičen mir, ker smo vitalen narod,” je rekel Sforza. “Toda mir brez pravice bi bil samo žalostno premirje.”
Dejal je, da Italija ne more pristati v noben sporazum, ki bi dovolil, da bi bili Italijani, ki želijo ostati Italijani, odtrgani od svoje države. “Italija je užaloščena nad preganjanjem ljudstva Istre, ki trpi od strani mladih križarjev religije, ki ne priznava Boga. Ko vidim begunce iz Istre, ki so prisiljeni bežati v Trst brez vsake svoje lastnine, potem vidim, da je pravici na ljubo neobhodno potrebno, da se že enkrat reši la problem.”
Judith Coplon se bo poročila
New York. — Judith Coplon, ki je bila obsojena zaradi špi-onaže hkrati z ruskim inženirjem Gubičevim in ki je pod varščino začasno na svobodi, se je zaročila z 29 let starim odvetnikom Albertom W. Socolow-pm, ki je bil eden njenih zagovornikov v njenem nedavnem procesu.
Državnik Orlando je star 90 let
Rim. — Dne 19. maja je praznoval Vittorio Orlando, ki je bil italijanski premier v prvi svetovni vojni, svoj 90. rojstni dan. Kljub visoki starosti je še vedno čil in aktiven.
(Nadaljevanje)
Mr. Tavenner: To pomeni, da boste poskušali dobiti informacije, kolikor jih boste pač mogli, iz celotne dežele, ne samo iz pittsburškega okrožja?
Mr. Cvetič: Tako je.
Mr. Tavenner: Ko ste pristali, da postanete podtalni agent, kaj ste potem storili?
Mr. Cvetič: Moj prvi korak, podvzet po instrukcijah vladnih agentov, je bil, da sem. pričel iskati znanstva in prijateljstva s poznanimi komunisti ali takimi, o katerih sem domneval, da so komunisti v United States Employment Service. Z drugimi besedami: deloval sem za komunistično partijsko linijo, in kjer koli je šlo za Sovjet, zvezo, sem se v argumentih in debatah zanjo potegoval, in če sem bil povabljen, sem se udeleževal sej komunistične partije, —1 namreč takih sej, ki so bile dostopne simpatizerjem in prijateljem.
Posledica tega je bila, da sem postal prijatelj treh ali štirih članov komunistične partije v United States Employment Service. Ako želite, vam jih rad imenujem.
Mr. Tavenner: Kako ste vedeli, da so člani komunistične partije?
Mr. Cvetič: Takoj nisem vedel, da so člani komunistične partije, toda ko sem postal sam član komunistične partije, sem se sestajal ž njimi na mnogih sejah raznih partijskih odborov.
Mr. Tavenner:	Kdo so bili
ljudje, ki so bili z vami vred v United States Employment Service in o katerih ste pozneje dognali, da so komunisti?
Mr. Cvetič:	Eden teh je bil
Sidney Horwitz. (Nato našteje Cvetič še ostale, ki nimajo s Slovenci neposredne zveze, zato jih ne bomo z imeni navajali.
Ured.).
Mr. Tavenner: Leta 1941 ste se pričeli družiti s temi ljudmi, ki so v glavnem odgovorni, da , U-'u * j i so vas pritegnili v komumstic-' no partijo, pravite. Ah je ta-
ko?
Mr. Cvetič: Tako je.
bora pripoveduje podrobno, kdo vse je bil še instrumentalen za njegov pristop v partijo in kdo ga je dejansko sprejel, kar bomo izpustili. Uredništvo).
Mr. Tavenner: Kateri so bi ,li še drugi člani celice, pri kateri ste bili vi?
Mr. Cvetič: (Našteva mnogo imen, ki niso slovenska ali hr-vatska, nakar imenue še): Martin Krasich, odbornik Hrvatske Bratske Zajednice in Steve Dedijer.
Mr. Tavenner: Kdo je Steve Dedijer?
Mr. Cvetič: Takrat je bil upo-slen pri listu “Slobodna Reč,” ki je srbski komunistični časopis v Pittsburghu. Njega je potem nadomesti Mirko Markovich. Dedijer je zdaj član jugoslovanskega diplomat, štaba pri organizaciji Združenih narodov.
Mr. Tavenner: Ali ste poznali Mirka Markoviča kot člana komunistične partije?
Mr. Cvetič: Da. Kot č!an nacionalne komisije komunistične partije za zapadno Pennsylva-nijo sem se ž njim mnogokrat sestal na različnih sejah.
(Po izčrpnem pojasnjevanju, v katerih odborih je deloval, Cvetič nadaljuje):
Moja prihodnja pozicija je bila leta 1944, nato, ko sem se sestal s Pete Karpo, Dolly Gainer in Maxom Weissom, ki je bil takrat distriktni organizator komunistične partije. Ti so mi povedali, da bom zaradi svojega slovenskega porekla določen za aktivno jezikovno delo. Moje prvo dodeljen j e je bilo Ameriškemu Slovanskemu Kongresu.
Mr. Tavennetr: Katere jezike govorite?
Mr. Cvetič: Slovensko, srbsko in hrvaško.
Mr. Tavenner: Ko pravite, da ste bili določeni za to organiza-torično delo, opišite nam v podrobnostih, kakšno delo so vam poverili.
Mr. Cvetič: Ob času, ko so me sem bil še .vedno član profesionalne veje in sem se moral še vedno udele-
ževati njenih
kajti pri ko-
Posledi- v	sej,
„	..	. munistu velja zapoved: moraš!
ca mojih stikom s orwj.zem je.jyfo^ naloga pri Amer. Slovan-
bila, da sem se ses a z n® imjskem Kongresu je bila, zanesti drugim članom komunistične!________. 0,_
partije, čigar ime je Andy Novak (podčrtan j e naše, kakor bodo tudi naša vsa eventuelna na-daljna podčrtanja. Uredništvo).
Ta Andy Novak me je spravil v partijo.
Mr. Tavenner: Povejte nam, kako je bilo to, da vas je on spravil v komunistično partijo.
Mr. Cvetič:	Andy Novak je
imel težave za dobiti delo, ker je bil poznan kot komunist in ga je Sidney Horwitz pošiljal k meni v United States Employment Service z namenom, da mu dobim delo, kar sem tudi ivedno storil. Tako sva postala prijatelja, jaz in Andy Novak. Naprej in naprej je izgublal delo, katerega sem mu az dobil štirikrat ali petkrat.
(Nato Cvetič na zahtevo od-
partijsko linijo v Ameriški Slo vanski Kongres.
Mr. Tavenner: Ali ste dobili kako oficielno pozicijo v Ameriškem Slovanskem Kongresu?
Mr. Cvetič: Da. . Postal sem član eksekutiv. odbora Ameriškega Slovanskega Kongresa v Pittsburghu.
(Dalje prihodnji?.)
Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice
Druga obletnica—
Jutri, v sredo, ob 7:30 zjutraj se bo brala v cerkvi sv. Agate na Lakeview Rd. maša zadušni-ca za pok. Franka Fritz, ob drugi obletnici njegove smrti.
K molitvi—
Članice dr. sv. Marije Magdalene st. 162 KSKJ so prošene, da pridejo jutri popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi ob truplu pokojne sestre Rose Cerkvenik. V četrtek ob 9:30 pa naj se po možnosti udeleže pogrebne maše v cerkvi sv. Jeronima na E. 152. St. in Lake Shore Bivd. 30-dnevnica smrti—
Jutri, v sredo ob 7:15 zjutraj bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Jos. Dolenca ob 30-dnevnici njegove smrti.
Opereta v nedeljo—
Glasbena matica bo v nedeljo večer 28. maja ponovila opereto “Gospodična Nituš.” Pričetek bo točno ob 7. Mnogi, ki so predstavo že videli, bi jo radi še, tako je mična. Preskrbite si vstopnice pravočasno.
Lepa proslava—
Samostojno društvo sv. Aloj-zija je v nedeljo popoldne praznovalo 50-letnico obstoja z jako lepo udeležbo. Lep nagovor je imel prevzv. škof dr. Rožman. Z govori so čestitali društvu tudi mnogi društveni zastopniki. Program je bil želu prisrčen.
Srebrna poroka—
Prijatelji so priredili zadnjo soboto zvečer v AJC na Recher Ave. veselo presenečenje ob priliki srebrne poroke Mr. in Mrs. Louis Modic iz 1217 E. 176. St. Navzočih je bilo mnogo prijateljev obeh slavljencev. Louis je doma iz Velikih Blok, žena Frances, roj. Kromar, je pa doma iz Ribnice. Se na mnoga leta zdravja in sreče!
V bolnišnici—
Mrs. Ana Zupančič iz 6528 Schaefer Ave. je nahaja v Charity bolnišnici že tri tedne. Odpeljali sb jo tje z zlomljeno nogo.
Veselo presenečenje—
Mr. in Mrs. Louis Knaus iz Lake Shore Blvd. sta napravila v sredo 17. maja veselo presenečenje za njegovo mater ob priliki rojstnega dne. Praznovala je 70 letnico rojstva. Njeno ime je Julia Knaus in stanuje na 1194 E. 170 St. Bila je zelo vesela tega presenečenja ter se želi iskreno zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem, ki so bili navzoči.
40-letnico poroke—
Priljubljeni in splošno poznani par, Mr. in Mrs. Anton Me-Ijač iz 7820 Union Ave.. sta v nedeljo 21. maja praznovala 40-letnico srečnega zakonskega življenja. K vsem čestitkam se pridružujemo tudi mi in jima želimo, da bi čez 10 let še oba zdrava in zadovoljna praznovala zlato poroko.
Zakasnitev čekov za ostarele ljudi
Columbus. — Državna divizija za pomoč ostarelim naznanja, da se bo nad 75,000 čekov za osta-lele ljudi zakasnilo zaradi stavke železniških kurjačev. Vsi čeki za 126,000 ohijskih starostnih upokojencev bodo poslani iz Co-lumbusa v pondeljek.
Jetniški paznik ubil jetnika
Baltimore. — Jetniški paznik v državni jetnišnici države Maryland je z jetniškega obzidja ustrelil in ubil 23 let starega Richarda H. Zlotkovskega, ki je bil lanskega decembra obsojen zaradi roparskih napadov na 26 let ječe. Ustreljen je bil ko je hotel z dvema tovarišema pobegniti iz jetnišnice.
'	.Vv %	%
i x
\ X* *■>
' VS.
'\ VS
v , \
\X •
/lMERI$KA DOMOVINA
(JAMES DEBEVEC. Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_____
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
__MAY_M50__
SUN MON Till. W® THU HU SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 35
Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Otlice at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
to delo v pol ure na taki površini, na kateri bi za isto delo bila potrebna četa delavcev cel mesec.
i'*-E********'M'»'lrE*i'<rM'*4*	El******,
• (
■ »
« I
« I
BESEDA IZ NARODA
No. 101 Tues., May 23, 1950
Bodočnost naše dežele
Clevelandski “Press” je objavil dne 15. maja sledeči uvodnik, ki je vreden, da ga v prevodu ponatisnemo v branje našim ljudem:
Ali delamo mi. v našem času, pravo stvar za našo domovino
Ne.
Zakaj ne?
Ker samo obiramo sadeže z drevesa demokracije, ne da bi kaj storili za uspevanje in rast drevesa.
V prizadevanju, da bi bili dobri državljani, nimamo uspehov.
Trde besede, resnične besede!
Manj ko dve sto let star, je naš narod največji narod vseh narodov.
Pod zaščitnim plaščem svobode se je razvila naša brez-primerna industrijska moč, naše finance, znanost, izobrazba. ..
Stvariteljica najvičjih standardov življenja poklada Amerika pred svoje državljane več vsega, kot je kdorkoli na zemlji še kdaj prejel.
Vse to pa ni prišlo kar tako, samo od sebe ... Za vse to je bilo treba delati, žrtvovati se, boriti se!
Kri in znoj sta ustvarila vse to, kar imamo.
In kaj storimo mi, v naši generaciji, da zaščitimo našo deželo?
Dirjamo ko brezglavi z avtomobili sem in tja, nimamo pa časa, da bi izpolnili svojo državljansko dolžnost in šli volit!
Dovolj imamo časa za obiskovanje gledališč, za prisostvovanje “baseball” igram in rokoborbam, nimamo pa šaša za posečanje raznih shodov, sejam šolskih odborov in zakonodaj, da bi bili o vsem poučeni, kakor bi kot inteligentni državljani morali biti.
Dovolj časa imamo za kartanje, čajanke in razne “parties,” nobenega časa pa za delo, da bi pomagali izboljšati občine in srenje, v katerih živimo!
Res je, vsak ima pravico živeti svoje lastno življenje. Vsak ima pravico, zagotoviti si svoje udobje in radosti na svoj lastni način. Vsak ima pravico, trošiti svoj denar, kakor ga sam želi. Svoj čas in denar.
Toda ne prej, dokler ni sprejel in izvršil poleg vseh teh pravic, ki so brez primere na svetu, tudi svojih dolžnosti v demokratičnem procesu človeške svobode, dokler ni prevzel nase tudi svojega deleža dolžnosti in obligacij!
Dolg^ ure zapravljene v gledališčih gostilnah in raznih drugih zabaviščih.
Niti minute pa ni na razpolago za javno civično delo.
Ob zadnjih primarnih volitvah, ko je šlo za izbiro go-vernerja, senatorja, zakonodajalcev in sodnikov, je šlo volit samo 40 odstotkov volilcev.
Sovjetska zveza nas ne bo premagala. . .
Toda —
Sami se lahko! . . .
Sami se lahko, če se izjalovimo kot državljani.
In to je kaj lahko, če ne sprejmemo in ne vršimo svojih državljanskih dolžnosti.
Če pustimo, da naš vliki vladni sistem, potom katerega smo postali tako veliki, prosperirajoči in morda — tako mehkužni — vsled naše brezbrižnosti in malomarnosti razpade.
Nekateri ljudje pravijo, da je letošnje leto — leto “velikih odlokov.”
To pomeni, leto, ko se bo odločilo o miru ali vojni.
Danes živimo v resnih, silno resnih in usodnih časih, ki prizadevajo vse enako — srenjo, državo, deželo.
Ti časi zahtevajo od slehernega državljana vsaj malce njegove pozornosti, časa in energije.
Velik narod, kakršen je naš, ne postane kar tja vendan, sam po sebi!
Za uresničenje takega naroda in take dežele je bilo potrebnega mnogo časa, mnogo dela, mnogo energije.
Brezbrižnost, malomarnost, obrnjenje hrbta vsemu temu, kar nas je v resnici naredilo, Utegne uničiti vse, kar smo dosegli.
To je pač vse od nas odvisno. Kar pomeni: Od mene, od tebe, od onega, od vsakega, revnega ali bogatega, močnega ali šibkega. Od vsakega, ne glede, kaj dela, kje živi, kaj in koliko ima.
Od vsakega, brez izjeme!
Letalo v ameriškem poljedelstvu
Uporaba letala v poljedelskem življenju Združenih držav se 'e tako razširila, da bodo imeli letos “leteči farmarji” države Kansas svoje letno zborovanje v Montereyu, v Mehiki. kamor bo prispelo nad 100 letal, ki so last poljedelcev, ki jih uporabljajo stalno za potovanja po svojih velikih posestvih in za nadzorovanje svojih gozdov, polj in živine.
Za škropljenje posevkov s praški ali tekočinami za uničevanje mrčesa in rastlinskih bolezni, uporabljajo zdaj že okoli 8 tisoč do 10 tisoč, lahkih letal. Letalo lahko opravi
Opazke in pripombe
Cleveland, O. — Zadnje čase zopet stopa v ospredje vprašanje Trsta. Izgleda, da bi se naši in angleški državniki tega križa najrajši rešili s tem, da bi poklonili Trst z okolico “materi” Italiji, kakor predlaga tudi grof Sforza, ki se očividno ni prav nič naučil iz zgodovine zadnjih petdesetih let. Na drugi strani pa so seveda zahteve, da se Trst vrne svojemu naravnemu zaledju, to je Jugoslaviji oziroma Sloveniji, ki vsekakor mnogo bolj zasluži naslov “matere” kakor Italija. Možno je, da se bo to vprašanje rešilo na takšen ali drugačen način še letos.	,
Najboljša rešitev tiči v izpolnjevanju mirovne pogodbe, ki je ustvarila iz Trsta samostojno mesto. STO ali Svobodno tržaško ozemlje je treba na vsak način ohraniti! Čie bi namreč izročili Trst kateri koli izmed sosed, Italiji ali Jugoslaviji, bi druga soseda nadaljevala staro iredento ali propagando za “povratek k materi” in Trst bi slej ko prej ostal sporna kost in žarišče prenapetih nacionalističnih tendenc na obeh straneh. Nasprotno pa bi se ta nasprotja sčasoma ublažila, če ne bi Trst politično pripadal nobeni sosedi in če bi se tudi tržaški Italijani naučili spoštovati kulturne pravice svojih slovenskih someščanov. Če bi bili vladi obeh sosednih držav resnično demokratični in pošteni, bi to priznali in našli trajno rešitev v medsebojnem jamstvu tržaške samostojnosti in sodelovanju pri ureditvi tržaškega gospodarstva.
* * *
Konvencija Slovenske dobrodelne zveze je morala biti v resnici zanimiva in meni bo do smrti žal, da si nisem mogel privoščiti tega luksusa in posetiti nekaj sej. Neki znan šencler-ski delegat je na društveni seji na kratko in jedrnato poročal:
“Pravijo, da prihaja na naše konvencije cvet članstva. Ampak to pot je bilo cvetje nekam uvenelo. Delegatje so se zanimali samo za plače. Največ nasvetov, kako je treba delati za organizacijo, da bo rastla, so nam delili takšni tiči kakor tisti delegat, ki ni v zadnji članski kampanji pridobil niti enega novega člana. Mladina se je bolj postavila kot mi stari in pokazala več razsodnosti in razumevanja. Tudi porivanja slovenščine s prve strani na zadnjo niso tu rojeni delegatje odobravali, čeprav je angleščina njihov jezik. Za to so se potegovali delegatje, ki sami ne znajo dobro brati angleško — kaj angleško — še slovensko branje se jim zatika! O marsikaterem delegatu ne bi mogel reči drugega, kakor da je jedel, pil in klatil neumnosti na račun zve-zinega članstva. Jaz se nisem dosti oglašal, ker sem bil uvidel, 'da bi bila največkrat vsaka pametna beseda bob ob steno. Zato pa so drugi toliko več govorili — in često nič povedali. Na prihodnji konvenciji bo gotovo več mladine kot to pot, torej je upanje, da ga ne bo tako lomila kot letošnja.”
* * *
Slišim, da je nekaterim delegatom zelo šlo za to, da se ne bi ‘vrinil’ za urednika glasila SDZ kak bivši begunec ali D. P. Če je to res, potem ne morem razumeti, zakaj niso ti ljudje predlagali, da se črtata iz imena organizacije prvi dve besedi: “slovenska” in “dobrodelna”, kajti takšni naklepi ne diše ne po poštenem slovenstvu niti po nobeni dobrodelnosti. To so strupeni sadovi zverižene sopotniške mi-
selnosti, na katere ne moremo biti ponosni. Ne pozabimo, da so tudi ti novodošleci LJUDJE in SLOVENCI in da bodo čez nekaj kratkih let z nami vred tudi AMERIŠKI DRŽAVLJANI; da takšni nebratski naklepi niso prav nič v soglasju z načelno izjavo SDZ in z njenimi tradicijami; in da nasprotujejo tudi zdravemu amerikanizmu.
Pozdravne besede, vklesane na podnožje kipa boginje Svobode pred newyorško luko so namenjene VSEM “trudnim in ubogim. . . preganjanim množicam, ki koprne po svobodi. . . brezdomcem*, ki jih premetava razpenjeno morje. . . ” ne samo “progresivnim” ali “ljudsko-de-mokratičnim” prišlecem!
* * *
Mauser jev apel za pomoč Mohorjevi družbi, objavljen na uvodnem mestu 17. maja, postavlja izredno važno vprašanje: ali so katoliško in narodno orientirani ameriški Slovenci dovolj zavedni, da podvzamejo potrebne korake, da se pomaga tej najzaslužnejši slovenski ljudski kulturni ustanovi? Če bi bila Mohorjeva družba “Ijud-sko-demokratična” ustanova in bi se obrnila za pomoč na naše “progresivce,” bi zbrali šest tisočakov tako rekoč čez noč in jih družbi poklonili, ne zgolj posodili na zemljiško vknjižbo! Kdo bo sprožil akcijo in ponudil na posodo prvi stotak ali — tisočak? Ali pa bi bilo nemara bolje — in hitrejše — da se obrnemo na manj petične rojake, ki zmorejo kvečjemu dolar, pe-tak ali desetak, kakor da čakamo, kdaj se bo zbudila narodna — in katoliška — zavest pri premožnejših rodoljubih in narodnih ustanovah? Tako zanikrni pa menda nismo, da bi šli molče preko te prošnje za pomoč. To bi bilo neodpustljivo!
* * *
Sklep Glasbene matice, da ponovi v nedeljo zvečer 28. maja duhovito in ljubko opereto “Gospodična Nituš”, je treba pozdraviti. Skoda bi bilo, če bi se morali pevci učiti in vaditi samo za en nastop, kakor je običaj pri nas. Jaz sem prepričan, da bo druga predstava še boljša od prve in da nam bo nudila še večji užitek kakor prva. Upati je, da bo tudi udeležba tako obilna kakor zadnjič, ker ta pevska družina zasluži vso našo podporo.
* * *
Sosed Miha svetuje tistim, ki bi radi potovali v “ljudsko-de-mokratično” Jugoslavijo, da se najprej oglase pri “krasnem Američanu” Janku Roglju. — “Pravijo, da je mož zelo gor vzet pri titovskih oblastih in washingtonski jugosl. ambasadi”, mi je pravil oni dan. “če te on priporoči, da si dober ljudski demokrat, dobiš vizo v najkrajšem času, sicer moraš pa čakati nanjo cele mesece. Menda mu zato tako zaupajo, ker je tako ugodno primerjal tistih par titovskih tovarn, ki so mu jih pokazali, z ameriškimi tovarnami, katerih ni nikdar videl od znotraj. Kdor zna, pa zna!”
* * *
Tudi konvencije Sansa, ki se bo vršila v soboto v S. D. D. na Waterloo Rd., se je spomnil moj sosed. “Povej jim, Peter,” mi je zabičeval, “naj pazijo, da ne izvolijo kakega Cvetiča za predsednika. In pa, da naj si nikar preveč ne mučijo možgan zaradi novega imena: pri Efbiaju bodo ostali zapisani pod črko “s,” pa če prekrstijo v družbo za povzdigo sadjereje ali v društvo debeloglavih kalinov!”
* * *
Če bo konvencija čutila potrebo po strokovnjaških nasvetih, kako se je treba potuhniti in
kakšna kamoflaža najbolj slepi oko, si bo najbrž koristila, če se obrne na urednika zarjavele device E. Mož je z vsemi žavba-mi namazan (pravi Cvetič) in šolal se je še v starokrajskih ljudsko - demokratičnih visokih šolah, ka-li, kjer so v tej umetnosti izvrstno podkovani. Mož se bo gotovo drage volje odzval. Se reče, če ni postal preveč “skromen”, kajpak, odkar je deležen tolikšne pozornosti ne le v stolpcih A. D., temveč celo v visokih krogih v samem Washingtonu, D. C.
Peter Kopriva.
Po končanem Pasijonu
Cleveland, O. — že je poteklo nekaj tednov odkar je bil končan Pasijon. Redke so naše prireditve, ki bi moralno in gmotno tako dobro uspele, kakor je uspel Pasijon. Ako so katero predstavo, podano na odru S. N. Doma, resnično želeli videti je bil to Pasijon. Ko se jim je povedalo, da je to zadnji Pa-sion, so dejali: ne, to pa ne, drugo leto ga morate zopet vprizo-riti. Dobro je tako mnenje, ampak Pasijon dati na oder ni lahka stvar zlasti za današnje čase, dasi je ravno za današnje čase odtujenja Bogu najbolj potreben.
Pa ne bom razpravlal o tem. Danes hočem povedati, kako je Pasijon izpadel v gmotnem oziru. Skupnih dohodkov je bilo $2,359.37. Ko smo plačali račune, Spominsko knjigo in vse drugo, je ostalo $1,218.56. To je bil naj večji preostanek katerekoli predstave te vrste. Leta 1930, ko je bil igran Pasijon prvič, je bilo dohodkov $2,484.50 in to od dveh predstav, na cvetno nedeljo 13. aprila in potem na veliko soboto 19. aprila. Torej je bilo med dvema predstavama takrat, pa eno sedaj no, razlike $125.13. Torej v vseh ozirih res dobro. Pripomniti je treba to, da Pasijon ni bil naslonjen na nobeno organizacijo ali društvo, niti na Ligo. Javnosti ni bilo naprej nič povedano, kam bo šel denar od te prireditve. Nič se ni apeliralo na javnost, naj pride na predstavo iz razloga, da se ta denar obrne tja in tja. Nič. Naš namen je bil: Kdor hoče na predstavo, naj pride radi Pasijona, pa nič radi kakega namena, kam bo šel denar. Nobene zaščite nismo iskali y slučaju, da bi imeli deficit. Ako se kaj takega vrši pri drugih predstavah, pri Pasijonu tega ni treba. In kljub temu je bila dvorana S. N. Doma resnično polna kot res malo kdaj. Izjave mnogih pa so bile: lepo je bilo, dajte še! Mnogim je bilo potem resnično žal, da niso prišli, oni ki so pa videli, so pa rekli: še bi šli gledat, ako bi ga igrali. Toliko o tem, zdaj pa k denarju.
Denarja je res ostala lepa vsotica; nad dvanajsto dolarjev čistega preostanka in to pri tolikih stroških. Kam naj ga denemo? VSE V DOBRE NAMENE ZA BEGUNCE. Naš prvotni namen je bil, da se ta denar porabi za nabavo hiše, ki naj bi se rabila za novodošle Ame-rikance, ali kakor mnogi pravijo, za begunce. Ideja je lepa, ampak Pasijonski klub, oziroma igralci Pasijona niso v stanu kaj takega sami kupiti, javnost se pa ne zanima. Ali ni to škandal, ko imamo kakih nad pol ducata narodnih domov, ampak eno hišo v ta namen kupiti pa nismo zmožni; pa je treba letati sem in tja in v naglici iskati stanovanja za novodošle brate in sestre, ki pridejo sem iz evropskih taborišč namesto, da bi imeli za to na razpolago posebno hišo za take, ki ne morejo takoj dobiti strehe. Ker s tem ni nič; smo naš čisti preostanek razdelili prav po svoji volji takole:
$500 se da za tiste begunce v taboriščih, za katere je treba položiti kavcijo pri ameriški oblasti, ker drugače radi kake telesne hibe ne morejo v Arne-1
riko. $300 se da Ligi katoliških Slovencev, ki tako nujno potrebuje denar, da more še nadalje vršiti svoje človekoljubno delo za rešitev ljudi iz taborišč; $250. Slovenski pisarni na Glass Ave. v Clevelandu, ki je del Li-ginega urada in v veliko pomoč Ligi. $150 pa se da kot dar ljubljanskemu škofu dr. Gregorij Rožmanu za njegove namene.
Tako upamo da smo razdelili ta denar v najboljše namene. Nismo prav nič obljubljali, pač pa kar dali. Prepričan sem, da tistih $500 nismo mogli bolj obrniti kot v ta namen. Naj ima nesrečni begunec 10 sponzorjev, če se zahtevo zanj kavcijo, vsi sponzorji nič ne šteje, ako se ne založi denar. Radi tega se je določila ta vsota za te reveže. Liga tudi nujno rabi denar, prav tako Slovenska pisarna in prav nič manj ljubljanski škof dr. Rožman, ki bi tako rad mnogim pomagal, pa jim ne more, ker sam nič nima. Od kje naj dobi? Da se njemu da, so bili igralci še posebno naklonjeni in so želeli, da bi dali še več, ako bi mogli.
Da se je dalo v te svrhe, je po mojem mnenju resnično najboljše. V Pasijonu se prikazuje trplenje in smrt Gospodova, zato naj gre ves ta preostanek od te prireditve za take namene, da se lajša gorje in otirajo solze tem, ki še trpe v taboriščih in čakajo rešitve.
Prvotno je bilo mišljeno, da se napravi za igralce kako za-zaslužili za
dan za vse naše ranjke. Toda 4. junija pa se bomo zbrali vsi, prav vsi zavedni Slovenci in Slovenke, da dostojno počastimo naše drage, ki so umrli za domovino — to in ono onstran morja. Posebno pa se naši novonase-, Ijenci želijo spomniti svojih dragih, ki so padli kot žrtve vojne ali pa brezbožnega komunizma. In padali so kot trava pod koso1 mladega kosca na senožeti in to brez izjeme, stari in mladi, možje in žene, očetje in matere, še nedolžnim otrokom ni bilo pri-zanešeno.
Odbor kat. Lige je prevzel nalogo, da omogoči in pomaga našim novim Amerikancem pripraviti ta dan občinstvu krasen program, kot smo jih še malo videli dosedaj v tej deželi na naših odrih. Res smo videli že vsakovrstne prireditve, veseloigre in drame, pasijon, opere, operete, toda to bo nekaj povsem novega in tako v srce segajočega, da bo vsakemu žal, ki bo zamudil ta program.
Govorila bosta tudi naš prevzv. škof dr. Gregorij Rožman in dr, Miha Krek, ki bo nalašč za to1 priliko prišel iz Washingtona, da skupno za nami proslavi ta! veliki Slovenski dan, ko se bomo stari in novi naseljenci skupno1 spominjali naših padlih borcev za svetovni mir. Dobro poznam vašo narodno zavednost, ljubezen in spoštovanje do svojih padlih sinov, sorodnikov ali rojakov in niti malo ne dvomim, da boste ta dan napolnili dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Ciair Ave. do zadnjega svo3 kotička. Zato vam kličem: na svidenje!
Mary Stušek-
Ljubljenemu očetu v spomin
bavo, ker so
napor, ki so ga doprinesli za vprizoritev Pasijona. Pa je bolje,, da se vsemu temu zaenkrat odpovemo. Potrebe so velike; mi pa bodimo zadovoljni s tem, da je vsa prireditev res dobro izpadla.
Ne bi pa tega bilo, ako bi , ne obzdržali kostumov in scenerije, ki je bila razen nekaj manjših stvari vse v naj lepšem redu.
Brez tega bi bil Pasijon nemogoč, pa bila še tako dobra volja.
Lahko bi ga vprizorili še, kar pa dvomim, kajti preveč je dela in odgovornosti, pa nemalo skrbi. Pri Pasijonu je treba, da so igralci res požrtvovalni in vztrajni: le potem je uspeh.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalim vsem igralcem in delavcem, ki so sodelovali pri tej predstavi, potem občinstvu, ki je predstavo poselilo, trgovcem, organizacijam ter društvom, ki so dali oglase za Spominsko knjigo, vodstvu SNDo-ma tajniku in oskrbniku za vso naklonjenost; priznati je treba da so šli nam zelo na roko in nam pomagali v vseh ozirih.
Preveč je imen, da bi jih vse naštel ki so nam pomagali, zato jih ne morem vseh tu navesti. Izjemoma naj omenim tu Msgr. Ponikvarja, ki nam je dal večkrat na razpolago prostore v šoli sv. Vida in Rev. Godini, ki je dosti pomagal;; prav tako tudi Ameriški Domovini, Ame-rikanskemu Slovencu in vsem drugim, katerim bi se rad zahvalil poimensko, pa bi vzelo preveč prostora in se tudi bojim, da bi katerega nevede in nehote izpustil. Naj lepša hvala prav vsem.
Jože Grdina?
predsednik in režiser Pasijona.
------o-------
Na spominsko akademijo
Wickliffe, O. — Takole so rekli na seji kat. Lige: “V nedeljo 4. junija bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju slavnostna spominska akademija v počaSt vsem padlim junakom v boju za svetovni mir.” Res, da — človeški las živi povpreČh17 bo samo pet dni prej Spominski pet do šest let.
Cleveland, O. — Dne 20. marca t. 1. so umrli na svojem donW v Lipovcu pri Ribnici naš nadvse ljubljeni oče Janez Oražeh1-Po kratki bolezni prevideni 3 svetimi zakramenti za umirajoče in vdani v božjo voljo so izdihnili svojo plemenito dušoi kot vzor dobrega, vernega družinskega očeta.
Bilo nas je desetero otrok, ki ste nas z našo dobro mamic0 vzgojili v pravem krščanskeiU duhu. Radi Vašega ponižnega in mirnega življenja ste uživali velik ugled tudi pri sosedik in sploh pri vseh, ki so Vas poznali. Odgojili ste svoje otroke tako, da vsi, ki so še živi, živij0 po Vaših krščanskih načelih, ki so jim vedno bila podlaga božjega nauka. Petero sinov je šl° pred Vami v večnost. Živi Pa so še štiri hčere in en sin in sicer sin Rudolf, ki živi s svoj0 družinico pri naši mami in pra^ tako ena hči, ki je vdova z dvoma otrokoma po pokojnem pr0' fesorju Stipičeviču, ena hči je bila usmiljenka v mariborski bolnišnici celih 26 let vzorna k1 priljubljena S. Ludovika, ki ie služila Bogu in lajšala goU6 bolnim in revežem, v Clevelandu pa dve hčeri in sicer Angei3 Polis in Mary Sluga ter četver0 vnukov in več sorodnikov.
Ljubi oče, za vse Vaše dobrote in dobra dela, ki ste nam ji*1 v življenju storili, naj Vam k° ljubi Bog večni plačnik v nebesih, mi pa, Vaši otroci in naš3 mama, Vas bomo ohranili ^ hvaležnem spominu s žalostjo ^ svojih srcih nad tako bridko & veliko izgubo —našega dobrega m skrbnega očeta.
V hvaležen spomin v imen11 vseh ostalih, Vaša hčerka,
Mary Sluga-
SPOMINSKA AKADEMIJA
L junija ob 4 pop. v SND na Sl. Clairu
Vse vstopnice po $1

Ameriška Domovi ima
/1-/1/1'EW€/%'I%I—HO/W1F
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER
IflBt
Nova pesmarica
Iz Spittala v Avstriji je prispel drugi del pesmarice “Slovenske narodne pesmi.” Pesmi So zbirali dijaki — srednješolci v zadnjih dveh letih begunstva. Pesmarica- vsebuje 365 pesmi nastalih po raznih krajih Slovenije. Poleg besedila ima' vsaka pesem tudi note, nekatere pesmi imajo še več varijant v besedilu ali melodiji. Vsak del stane $1.00
Kdor še nima prvega dela oziroma želi imeti še drugi del, naj piše na naslov:
Pismo iz domovine
Francka Ambrožič, 267 Seaton St. Toronto, Ontario, Canada.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
Naslednje pismo nam pove v izvlečku, da se “kapitalistična” šunka (ham) iz USA tudi Jugoslovanom ne upira in je v tem pismu dobila odlično pohvalo in priznanje. To pismo je bilo pisano v Celju dne 23. aprila 1950. Samo nekaj odstavkov:
IV. PISMO
“V petek sem dobila šunko, ki je bila 13 dni na potu. S 'paketom, v katerem je bila šunka, ste me zelo, zelo razveselili. Ko sem dobila obvestilo in gori napisano: 14 funtov šunke, sem rekla, da to ni res. Francel (svak) pa je trdil, da je, in res je bila. Vas je pa tudi sam Sv. Duh navdihnil. Kaj takega pa res nisem pričakovala. Francel in Francka pravita, da'še nista videla take velike krače, kaj še

NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada

imela. Jaz sem se pa spomnila, da smo v H. imeli približno take. Danes se mastimo z njo; dobra je. Prosim, sporočite, koliko ste morali plačati, smo radovedni. (šunka je bila poslana kot Express paket in stane $15). Pri nas stane 3,500 Din ali ena cela mesečna plača od Francel-na. — Poslana volna je krasna; ravno tako gumbi, moško nogavice. Francel pravi, da bo moral kar hlače zavihati, da se bodo videle nogavice.
Danes pa spet prosim 3 pare Nyloi\ ženskih nogavic, par svinčnikov in kak zvezek.
Pri nas zdaj delamo v petek in svetek, da bomo dosegli in presegli petletni plan. — Naši otroci so šli danes k večerni maši, pa se razume, da smo bili ta-veliki že dopoldan. Metka se je na vsa usta drla, ker je niso vzeli v cerkev. Je šele 2 leti stara.
Ker so pravega župnika Jan-kota Oražma takoj po končani vojski zaprli in danes nihče ne ve, kje se nahaja, je moral prevzeti duhovniško delo v župniji upokojeni, 80 letni župnik Franc Kralj. Zdaj je že zelo oslabel in postal gluh, da za spovedovanje ni več sposoben. Maševal bo pa še vedno svojim Stružancem. Ta stari gospod ima ves čas po vojski težke boje s komunisti. Ali če hočete obrat-no-oni z njim. Gotovo se jim je zdel stari in nadložni gospod njim in njihovemu režimu nevaren, da so ga že štirikrat vtaknili v ječo za nekaj dni. še danes gospod ne ve, zakaj je bil zaprt, ker mu ne povedo. To je starega gospoda zelo jezilo in
jim nikoli ni ostal dolžan odgovora. Neki mlad človek je pred kratkim pribežal od tam in se sedaj nahaja v Salzburgu na Tirolskem, in ki je sam par krat' obiskal župnika Kralja, pripoveduje zadnji slučaj njegove . -v aretacije. Neko dekle iz Podta-jHističnega suženjstva bra, Vidrih, župnija Struge, jejrojaki hotelo pobegniti
in celo v cerkvi sme govoriti samo za starejše ljudi, ne pa za otroke, živi kot berač od milih darov, ki mu jih pošiljajo njegovi prijateli iz Amerike. Lju dje ga imajo radi, ker tako junaško prenaša in deli usodo komu-
s svojimi
čez mejo. Za “srečno pot” je hotela plačati gospodu sv. mašo; vzel je ni, tudi ni vprašal, kam bo šla. Na poti so jo ujeli, več njenih tova-rišič ustrelili (menda so bile od Krke) in sama je povedala, da je dala gospodu za mašo. Tako je prišla OZNA k njemu na “obisk.” Dolžili so ga sokrivde. To je župnika zelo pogrelo in razburilo ter je v razburjenosti dejal: “Kar ubite me, da boste siti.” Ko so rekli, da ne ubijajo, jim je dejal: “že čez 70 duhovnikov ste ubili!” In "potem celo imena povedal. Seveda si je s tem močno škodoval. Vzeli so mu vse državljanske pravice, ne sme voliti, ne sme hoditi v šolo
Thomas Flower Shop
CVETLICE za v»e prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
ZULICK
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
f!r
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
KARL' MAUSER:
KAPUN KLEMEN
ROMAN

“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN.
Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. LOUIS BAZNIK, 3547 E. 80. St Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81. St I. podpredsednik: MATT p. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
Il podpredsedmk: JOHN STOPAR, 245-15 St„ Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St
II.	nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave.
III.	nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macaulev Ave Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
s,e vJši,° Xsako četrt0 nedelJ'o v mesecih: januarja, aprila, junja m oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspen katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvefejšeca imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
Iz urada gl. predsednika dr. Najsv. Imena
G-rable je mati dveh hčerk. — Slika nam predstavlja filmsko zvezdo Betty Grable in njeni dve hčerki: Victoria na levi in Jessica, ki jo ima na kolenih. Bettyn mož je znani godbeni dirigent Harry James. Kot vse izgleda bosta mali dve kmalu sledili materi na oder.
Za boj proti podmornicam. — Gornja slika nam kaže dvoje najnovejših letal, ki jih
je dobila naša bojna mornarica za boj proti podmornicam. AF-2W (zgornje letalo) in
A F-2 S (spodnje) sta verjetno največji enomotomi letali na svetu.
Cleveland, O. — Dragi mi člani dr. Najsv. Imena! Dve reči imamo v bližnji bodočnosti pred sabo. To je: Katoliški dan, ki bo 18. junija na Brae Burn prostorih na 25000 Euclid Ave. O tem najprej nekaj besedi. V vsaki fari naj bi se zanimali za to prireditev vsi člani in od vsake fare naj se določi nekaj delavcev, ki bodo pomagali pri tem ogromnem delu ta dan. Vsi bodite točno na mestu, kakor vam bo odkazano. Vsi pa tudi dobro poagitirajmo med sosedi in prijatelji, da bo res lepa udeležba.
Odbor pripravlja vse potrebno, vi pa pridite iz širnega Clevelanda, pa ne samo iz Clevelanda iz vse države Ohio ste prav prijazno vabljeni. Pa tudi iz sosednjih držav pričakujemo udeležbe.
Kam bo pa preostanek šel, bo morda kdo vprašal. V Argentini se je ustanovilo novo semenišče, v katerem se vzgajajo Slovenski bogoslovci za duhovski poklic. Tam se pripravljajo pregnani slovenski mladeniči za isužbo oltarja. Tudi slovenski mladeniči so se odpovedali svetu in se hočejo posvetiti službi Bogu. Razmere v stari domovini se bodo spremenile. Duhovnikov doma ne bo. In ti, ki se hočejo izšolati v tujini, se bodo ta-
krat podali domov — v svoj rojstni kraj, da bodo tam vršili misijonsko delo med svojimi rojaki. Tako so nam povedali prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Ali ni to plemenito delo? Ali je kje boljše in več pričakovati od Boga plačila kakor od tega, da. skrbimo za naraščaj duhovnikov, ki bodo lahko vodili duhovno življenje med našimi sobrati v domovini. Pomislimo na to in pomagajmo zares dobri stvari.
Drugo pa je to: Letos je sveto leto. Ker premnogi ne moremo iti v Rim, da bi tam dobili sve-toletne odpustke, se je na seji zveze dr. Najsv. Imena sklenilo, da namesto v Rim pa priredimo romanje na naše ameriške Brezje — v Lemont. To bo 1. julija. Tam smo lahko tri dni. Sklenjeno je bilo, da bomo potovali z vlakom. Vožnja bo stala za tja in nazaj $17.00 in če nas bo vsaj 25 potnikov, bomo lahko dobili svoj voz. Zato pa se priglasite takoj ali čimprej vsi, ki vam bo mogoče se udeležiti tega romanja. čimprej to storite, tem bolje. Za vsa pojasnila in za priglasitev se naj vsak obrne na društvene odbornike v svoji fari. Vsi vam bodo z veseljem dali vsa potrebna pojasnila. Pozdravljeni.
Jacob Resnik, predsednik.
Starec se je obiska zveselil. Klemen je znal govoriti resno, pa tudi šal mu ni zmanjkalo.
Kmalu sta si bila z Bilba-nom dobra prijatelja. Starec je imel vselej kozarec vina, če je slutil, da bo Klemen prišel mimo. Nekajkrat ga je naprosil za obhajilo, posebno potlej, ko sp se mu odprle noge in nikamor ni mogel. Klemen je naprosil Božičevo Minco, da mu je stregla in na ta način olajšala bolnikovo samoto.
Okoli Malega Šmarna pa je načelo Bilbana pobirati. Vide. deti je bilo, da se groze rane zapreti.
“Ko se rane zapro, gospod Klemen, me boste pa pokopali.’ ’
S sivimi, usehlimi očmi je gledal v kaplana.
Kaplan sam se je ustrašil. Teden dni po Malem Šmarnu je Bilbau sam zaprosil za popotnico.
Saj iše ni hudega,” ga je miril Klemen.
Daleč je do cerkve, pa me lahko čez noč stisne.”
Klemen mu je rad ustregel. Novica, ida sc je bal Bilban sprevideti, se je brž sprenesla. Brat iz Topol in sestra z Za-irekev sta oba hkrati padla v >ajio.
“Menda ne misliš umreti.”
“Za vsak skušaj sem se dal prevideti. Človek ne ve ne dneva ne mre.’ ’
Bilban zlobno mežika. Vidi! v bratovih očeh vprašanj e: kaj pa testament?
Tudi sestrine oči sprašujejo.
Nalašč počasi reče.
“Za testament je pa še čas. Saj so gospod kaplan vedno pri meni.”
Biiban je menil, da ga bosta zasula z dobrotami. Smejal se je in vse previsno dajal Minci im kaplanu, da je nosil Marjeti.
‘Šc nekaj bosta poskusila,” se ie nekoč nasmehnil Bilban kaplanu. “K vam bosta prišla, goitneža.’ ’
In sta res. Na četrtek Janez, na petek sestra.
Janezu je bilo nerodno. Kar ni vedel, kako bi začel.
“Sem mislil, gospod kaplan, z mojim bratom ste si dobri. Veliko sem mu v bolezni pomagal. Ko bi mu rekli, naj me v testamentu ne pozabil.”
“Seveda mu bom rekel. Brez skrbi.”
Sestra je bila še bolj nerodna. Kuro je prinesla, pitano in dva piščanca.
Klemen ni hotel ničesar vzeti.
“Marjeti nesite k Polajnarju. Reva je.”
Potlej je prišla s prošnjo na dan.
Klemen je spet obljubil.
“Tako sva se razumela, najraje sem ga imela. Na, pa je pred grobom.”
Z robcem je obrisala oči.
Klemen ni mogel verjeti, da tudi gorjanci znajo hinavčiti. V soboto je dobil priče. Že v temi so odšli k Bilbanu. Dobre volje je bil.
“Tako žapišite: Minci dva tisočaka za potrežbo, ker je veliko trpela z menoj. Pet tisočakov naj bo za farne reveže, dva za črne maše, deset pa za cerkev. Tudi bajta, svet in tisti part gozdiča je cerkveno. Dohodnina naj se vsako leto uporabi za maše za verne duše v vicah.”
Zdaj je Klemen povedal bratovo in sestrino željo.
Biiban je samo zamahnil z roko.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Trije odrasli, ki vs> delajo, iščejo 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1-2858 med 5 in 6:30 pop.	(103)
Trgovina naprodaj
Naprodaj je grocerija in mesnica z C-2 licenco; nahaja se v slovenski naselbini. Ima veliko zalogo, lepo opremo, jako dober prostor za denar. Vse skupaj se proda za $6,000, kar je zares pravi kup. Pokličite po 6 uri zvečer WA 1-2671, prej pa lahko pokličete SU 1-9515.
Gafford Corp. Stanovanje iščejo
Zakonski par z otrokom išče 4 ali 5 sob v st. clairski okolici. Dasta lahko dobra priporočila. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 1-4351. Plačajo od $40 do $45 na mesec.	(103)
7 delavcev
zaposlimo takoj v naši tovarni za vijake. Delo na strojih. Sprejemamo preko “Slovenske pisarne,” 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio.
Par išče sobe
Mlad zakonski par išče 3 ali 4 neopremljene sobe v slovenski naselbini na vzhodni strani mesta, v St. Clair sekciji. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 1-8965.	(x)
Delo išče na farmi
Rad bi dobil kakršno koli delo na farmi. Dober in zanesljiv delavec. Sem vajen dela na farmi m me to veseli. Najraje bi delal pri kakšni slovenski družini. Kdor ima kaj primernega, naj piše na naslov: Steve Mezga, 225 Weidman St. Lebanon, ta.
-(102)
1
SEE A
FIRST!
Dependable Maytags last for years. Three models—$119.95 to $174.95. Liberal trade-in, easy terms. See them today!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK

MARY A. SVETEK
LICENZIRANA POGREBNICA
!
478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC

Prevarani detektiv
(ROMAN)
Izroči mu tudi demantni uhan, katerega lastnika je bilo potrebno poiskati, pismo podpisano po Lacheneur-ju in katero so dobili v .žepu mrtvega vojaka.
Segmueller je naročil še več drugih opravil, in ko . ga je opomnil, da se zjutraj točno znajde na sodniji, ga odslovi sledeče:	/
“In sedaj pojdite! Naj vas sreča spremlja!”
Triindvajseto poglavje.
Dolga, ozka, nizka in prežeta s številnimi vratmi, tako da iz-gleda kot hotelski koridor, in v njej ena sama hrastova miza — taka je galerija za navodila v jushčni palači.
Celo tekom dneva, ko je prenapolnjena z jetniki, pričami in pazniki je to žalosten in osku-ten pnjstor.
Ponoči je pa galerija skoro pošastna, zapuščena od vseh in le slabo razsvetljena po leščer-bi paznika, ki čaka, da odide kak sordnik, katerega so opravki nenavadno dolgo zadržali.
In dasi se Vernier za take prikazni ni dosti zmenil, pa je urno stopal proti stopnjicam, da se umakne odmevom lastnih stopinj, ki so nekako pošastno doneli po zapuščeni galeriji.
V prihodnjem nižjem nad-
ZdM lahko dobite ZIMSKA OKNA IN MREŽE vse iz
ALUMINIJA
Alum-A-Lite
Kombinaciia okna in mreža Plačate tako malo kot
$V na mesec
6.38
približno za 10 oken inštaliranih
WEATHER PROOF CO.
Pokličite za zastoni proračun
UT 1-1726
JOSEPH J. GRDINA 1025 E. 62. St.
IZ TOVARNE DO VAS!
Ako naročite 10 oken. dobite 3 okna ALUM-A-LITE izdelka ZASTONJ s tem oglasom.
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St. MA 1-3786
VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
You can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk.
Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that has this trademark

0*1
ONE a DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
miles LABORATORIES, INC Bkhort, Indiana
strc.pju je bik) odprto eno okno in Vernier pogleda ven, da do-ženc kakšno je vreme.
Zrak je postal milejši; sneg je popolnoma zginil in tlak je bil že skoro suh. Lahna megla, razsvetljevana po žarkih cestnih svetilk, je visela kot vi-jolčast plašč nad mestom.
Ceste.spodaj so bile še vedno polne življenja, kočije so naglo vozile na vse strani. Skoro so bili pločniki preozki za množico, ki se je razveseljevala na cestah.
Ta prizor je izvabil detektivu globok izdih.
“In v tem ogrompem mestu, v sredini te neštete množice moram dobiti sled nepoznane osebe. Ali je to sploh mogoče?”
Toda čutila obupa niso dolgo prevladovala v njem.
“Da, mogoče je,” mu kliče
neki notranji glas. “Sicer pa moraš narediti, kar si obljubil. Tvoja bodočnost je odvisna od tega. Kar kdo hoče, tudi naredi.”
Deset sekund pozneje je bil že na cesti bolj navdušen in goreč za delo kot kdaj prej.
Toda človek ni stroj; njegovi organi so omejeni v delovanju. Mladi detektiv ni naredil še dvajset korakov, ko je začutil, da mu njegove telesne moči odpoveduejo. Začel se je tresti, v glavi se mu je vrtelo. Narava je zahtevala svoje pravice; tekom dveh dni in dveh
noči Vernier ni imel niti ene ure počitka, in danes sploh še ničesar jedel ni.
Ali zbolim?” se vprašuje Ver mer, ko skoro omahne na neko klop?
V svoji notranjosti je zdihoval, ko je našteval, kaj mora nocoj vse še narediti.
Aii ni potrebno da omenimo vsaj nekaj, da dožene, kakšen uspeh je imel Gče Absint, ki je zasledoval osebo, ki je v mrtvašnici spoznala enega izmed mrtvecev? In potem, ali ni obljubil, da obišče vse hotele v bližini severnega kolodvora, da
For your VACATION Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting- showers, Central dining room, with American Slovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich.
Phone 9126 F5
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Andrew Kotnik
ki je zaspal v Gospodu dne 23. maja 1947
Sliko Tvojo, dragi preijubljeni, vedno še v srcu mi nosimo, solze pa zalivajo naše oči, ko že tri leta Tebe med nami ni.
Saj si bil nam najdražje, kar na svetu nam drago je, soprog in oče Ti naše zlato, kdo pozabil sploh na Tebe bo.
Toda enkrat pa pride dan, ko spet združili se bomo vsi, tam v božji slav; rajski višavi, v presrečnih nebesih: nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
FRANCES KOTNIK, soproga HČERE, ZETJE in VNUKI
Cleveland, Ohio, 23. maja 1950.
M
mm&l
Novi avti potrebujejo njega visoki octane! Stare avte pa poživi na vso moč. Z dodatno silo, pa ki ne stane več, kaj morete izgubiti?
Celo večja kot famozni X-70. Stane nas sto milijonov dolarjev, da napravimo v Ohio najboljši gazolin v mirnem času. Kako, da ga ne bi poskusili
m Awn-«!
Prisluhnite tihemu, mirnemu, dragocenemu glasu akcije novega X-TANE. Prekaša standard premium gazolina . . . po regularni gazolinski ceni . . . kako ga morete zgrešiti

g
SOHIO
XTAN£
PREKAŠA PREMIUM GAZOLINSKI STANDARD
... po regularnih gazolinskih cenah!
Napravile ^-znamenje danes!
Dobile X-TANE'S High-Test
delovanje po regularnih gazolinskih cenah!
dožene, če je jetnik govoril resnico, in končno — to je bilo zelo važno, dobiti mora naslov žene sina vdove Chupin, da jo lahko za jutri pozove na sodnijo!
Pod pritiskom nujne potrebe se mu je posrečilo, da je premagal svojo notranjo slabost. Vstal je in pri tem mrmral:
“Šel bom na prefekturo in v mrtvašnico, potem bom pa že videl.”
Toda na prefekturi ni dobil Očeta Absinta m nihče sploh ni kaj vedel o njem. Dobrega moža ves dan ni bilo na glavni policijski postaji.
Nadalje, mu tudi nihče ni mb gel dati najmanjšega pojasnila, kje se nahaja sinaha vdove Chupin.
Srečal je pa celo vrsto kolegov, ki so se neusmiljeno režali hi smejali.
“Aha, ta kunštni je prišel!” so kričali nad njim. “Kaj je najnovejše odkritje? Na prefek-tuii že govorijo, da vas odlikujejo z visokim redom!”
Vsepovsod je' čutil vpliv Gevrola. Jezni inšpektor se je zelo trudil, da je povedal vsakemu novodošlecu, da ta ubogi Vernier, skoro nor od namišljenih uspehov, še vedno trdi, da je navadni beraški zločinec kaka visoka osebnost.
Toda režanje ni imelo nobenega vpliva na mladega detektiva. “Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje,” je mislil.
Da je bil nemiren in skoro obupan je bil vzrok, ker po dolgem iskanji nikakor ni mogel najti Očeta Absinta. Bal se je tudi, da Gevrol, v svoji ljubosumni gorečnosti, ne bi še bolj
zamešal ta nesrečni slučaj.
Tudi mrtvašnici ni imel boljšega uspeha. Ko je trikrat pozvonil se je šele oglasil eden izmed paznikov, ki je povedal, da
dosedaj še niso spoznali nobenega mrtveca, in da ni videl starega policista že od zgodnjega jutra, ko je odšel iz mrtvašnice
tanjTjmjTJTTLnjTjTjTjiJTrm^
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR (lanom KSKJ go 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★

Posojila so napravljena na tak način, da «e glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije piiite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE
351-53 ti ORT H CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
U U UTJ U Lrl_PJ“UU”Lnj U'LT^nLTUTJTJlJ'LnJLnJXrLjr!
'-J
Prihranite $50 na OD1N
50
obletnica modela 114
BEAUTYRANGE na PLIN pri
W. F. Hann and Sons
Regularno $179.50
prodajna cena
*129“
2 električna stika Električna ura in časovnik Pripravna svetilka
Vrata iz stekla na peči Luč v peči
Universal burnerji udobno razdeljeni
Na debelo insulirana Brčzdimni broiler Robert Shaw kontrola peči
Polna 38 inč. peč
Odobrena od
American Gas Association
Kupite z majhno gotovino takoj in
lahka tedenska ali mesečna odplačila
“Kuhajte s plinom”
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
BMRU
Mario Kolenc
Odprto v torek in četrtek zvečer do osmih
SLUŽIMO GREATER CLEVELANDU OD 1907
GOVORIMO SLOVENSKO
Louis Planinc
.