Natisov 15.000, „Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo teto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— Vi strani K 40'— V4 strani K 20'-Vs strani K Vi« strani K Vsa strani K V64 strani K 10'— 5 — 250 1 — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XVI. letnik. Svetovna vojska. Uzsok-prelaz zopet naš. Bukovini. — — Naše zmage v Galiciji, v Karpatih in v Na Srbskem nič novega. — Francoski in angleški napadi proti nemški armadi sijajno odbiti. — Nemški „Zeppelini" nad Anglijo. — Velika pomorska bitka pri Helgolandu. — Rusi pripravljajo Kakor vsa poročila kažejo, so Ra3i svojo ofenzivo proti Karpatom, Bakovini, vzhodni Galiciji in vzhodni Prasiji grozovito krvavo poplačali. Kajti povsod so bili tepeni in imeli so tako velikanske izgube, da jih ne bodejo tudi zadnje mlade rezerve popravile. Sicer se poroča, da nameravajo Rasi z novimi rezervami novo ofenzivo. Ali kakor vse kaže, se jim bode tudi ta ponesrečila in — azijatska premoč se mora zdrobiti nad našo in nemško armado. lato tako se je ponesrečila francoska ofenziva, okrepčana z angleškimi, belgijskimi in di7jaš'ritni močni. Vse sovražnikove napade je nemška armada z nedoseženo hrabrostjo premagala in odbila. Poleg tega so nemški zrakoplovi prišli nad Anglijo. Tudi pomorska bitka pri Helgolandu je vkljub angleški premoči pokazala, da se nemška mornarica nikogar ne boji. Anglija, ki ima največ krivde nad to grozovito vojno, bode posledice vojne kmalu na lastnem truplu čutila. Zločinski Angleži so vedno druge narode v svoj lastni dobiček k prelivanju krvi prisiljevali. Ali zdaj bodejo enkrat morali tudi sami svoje umazane račune plačati. V splošnem je prinesel zadnji teden celo vrato lepih uspehov, ki nas bodejo gotovo zopet navduševali za nadaljni boj. Vojaki v vojni so hrabri, so sami junaki, — bodimo torej tudi tisti, ki ostanemo doma, pogumni in hrabri. Z združen mi močmi in z božjo pomočjo bodemo gotovo končno zmago dosegli! * * * Naša zmaga v južni Bukovini. „Pesti Naplo" poroča: Naša zmaga nad ruskimi četami pri Jakobeniju je ustavila sovražnikovo ofenzivo v južni Bukovini. Sovražna novo ofenzivo. ofenziva je že takrat dobila udarec, ko so Rasi prišli v bližino gorskih hrbtov prelaza Radne. Tukaj ni samo zaustavila njihovo prodiranje naravna meja, ampak tudi naše izborr.e postojanke. Na to Rasi najbrže niso računali in so oči-to mislili, da bodo naleteli na večje čete šele v srcu Sedmogračke. V torek popoldne so predirali Rusi iz Kir-libabe proti Lajosfalvi. Najprej so šli donski feo-zaki, ki so bili pozdravljeni iz naših postojank s strašnim topniškim ognjem. Več ur trajajoči topniški boj se je končal z našo zmago. Rusi niso bili samo prisiljeni umakniti se nazaj, ampak so pričele prodirati tudi naše čete pod varstvom topniškega ognja. Prvi uspeh naše ofenzive je bil zavarovanje obrežja Zlate Bistrice. Naše topništvo se je pomaknilo na višine in od tam se je pričelo obstreljevanje, ki je pospešilo osvojitev Jakobenija. Ta bitka v južni Bakovini je trajala v eredo cel dan. Naše čete so večkrat naskočile sovražne strelske jarke, nakar se je posrečilo z velikim junaštvom razbiti sovražno središče. Z zelo občutnimi izgubami so se morali hitro umakniti nazaj. V četrtek so naše čete pričele zopet z ofenzivo ; tudi v teh bojih so bile izgube Rusov zelo velike. Številni vjetniki, mnogo municije in živeža .ie prišlo v naše roke. Od vjetuikov so večina Cerkezi in besarabski konjeniki 31. in 34. polka. Vojno avstrijsko poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 26. januarja. Uradno Be danes razglaša : Splošni položaj se ni spremenil. V topovskem boja, ki je včeraj ob obeh straneh Visle močneje nego zadnje dni vladal, učinkovala je naša težka artiljerija zahodno T a r n o w a uspešno. Park vozov nasprotnika se je razpršilo, več sovražnih kompanij pri Z g 1 o b i m južno-zahodno Tarnova, se je pre- podilo. Artiljerijski ogenj trajal je pri neki skupini ob N i d i skozi celo noč do jutra in se je ob začetku dneva ponovil prav močno. V Karpatih se je borilo tudi včeraj. V zgornji Un g-dolini, v dolinah L a t o r-czein Nagy-Aga moral je sovražnik po raznih opetovano od njega poskušenih ali brezuspešnih protinapadih, ki so ga stali veliko žrtev, neko važno viaočino izprazniti. V Bukovini ni bilo nobenih bojev. Na južnem bojišču vlada mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Beg v Bukovini premaganih Rusov. Raski armadni deli, ki so bili v Bakovini pri K i r 1 i b a b i od naših vojakov premagani, so glasom zasebnih sporočil zbežali v L u c i n o in Moldavo. Naši vojaki zasledujejo sovražnika v smeri proti Radautzu. Kako zlahka se dajo Rusi vjeti nam priča sledeči zanimivi dogodek, ki ga poroča g. vojni kurat Leop. Turšič: Bilo je ob reki Ropa. V nočni tmini, ko nismo videli niti ped pred seboj, se je zgodilo, da smo obvezo-vališče postavili preblizu fronte, komaj par sto korakov od reke. Ze cb prvem jutranjem svitu smo videli, da tu ne bomo imeli dolgo obstanka s svojim obvezovališčem, kajti sovražne krogle so krog hiše, v kateri smo bili, brenčale kakor čebele. V resnici smo se bali zase in za ranjence, ki so jih prinašali. Naenkrat zagledamo skozi okno majhno patruljo, ki ob najhujšem svinčenem dežju žene z nasproti ležečega griča nekaj nad sto vjetih Rusov. Kmalu se prikaže druga patrulja, ki jih žene tudi nad sto. Sovražnik je menda nalašč streljal tudi v svoje strahopetce, zakaj tekli so proti naši hiši v polnem diru, da BtrasclilU'ova _ je naravni izvleček zdravilnih ssalenj&v m ccjboii aspcšnih korenin. gtraaobUTova gren&u» is soléalas wleci tega priinaao najboljši ielodec okrepčaj oči prebavni liker. 414 bi dobili zavetje. Tndi mi smo bili prisiljeni, da smo izpraznili hišo in jo zavili v jugozahodno se vijočo kotlino, do bi si izbrali za obvezovališče drugo, bolj primemo hišo. A v bližini ni bilo nobene. Sovražnik nas je moral zapaziti in kot bi trenil eo se začele vsipati za nami, granate in šrapneli, ki so eksplodirali vedno v neposredni bližini. Zavili smo jo ob potoku dobro kriti navkreber v sosednjo vas. Naenkrat pridrvi nasproti upehan kmet. Komaj lovi sapo. „Gospodje, ne v to vas! Glejte, v onile hiši je ruska patrulja. Nisem mogel drugače, kakor da vam hitim povedat." — Kaj storiti? V tej vasi sovražna patrnlja, v drngo stran v višine pa siplje sovražnik svoj ogenj. Gospod polkovni zdravnik se nasmeje: „Veste kaj? Oglejmo si od bližje rusko patruljo! Morda jo še vjamemo." Pogumno jo zavijemo proti hiši, ki nam jo jo pokazal kmet. Zdravnik vihti v roki zastavo rdečega križa. Pred hišo stoji roški vojak na straži z nabito puško. Ko pride zdravnik do njega, vojak junaško salntira in ne da bi mu kdo kaj ukazal, odloži puško. Neovirano grem v hišo. V hiši najdemo še štiri druge. Glasi se povelje: „Odložite orožje! Od tega trenutka ste naši vjet-niki!" — Ubogali so nas brez ugovora in še dobro se jim je zdelo, da pridejo v naše vjet-ništvo. To se jim je videlo na obrazu, kajti veselo so se smejali in se nam zahvaljevali, ko smo jim ponudili cigaret. Po kratkem oddihu so odšli z nami in nam še iz hvaležnosti pokazali varno pot v bližnjo vas, v kateri ni bilo nobenega Rosa več. 0 svoji armadi so nam pripovedovali jako značilne stvari. „Da nas ni toliko in da ne dobivamo vedno novih rezerv, bi bili že davno premagani in pomandrani. Vselej, kadar nastopi vaša artiJjerija s polnim ognjem, nas obide nepopisen strah, ker strelja izborno. veliko boljša je infanterija. Malo vas je, a vsled vaše hrabrosti imamo vsak dan velike izgube. Na stotine nas ob vsakem spopadu zaja-mete. Veliko se jih vda kar prostovoljno, pa bi se jih še veliko več, da ni oficirjev, ki nas dostikrat s silo tirajo v boj. Živeža imamo malo in še ta je slab. Le poglejte naš kruh! Oves in slama je zmleta vanj. Nemogoče je, da bi tako slabo preživlja na armada imela uspehe. Število ne odločoje, ker je od dne do dne manjše. V Karpatih ste nam posebno dajali. Bežali smo noč in dan, a noč in dan ste bili tudi za nami. Nikjer nismo mogli dobiti obstanka, dasi se naša brigada imenuje „železna". Sledili ste nam na korak. No, hvala Bogu, da ste nas vjeli, je vsaj konec našega trpljenja." V vojnem vrvenju. Urednik „Figara",. Charles Tardieux, ki se je vojskoval kot desetnik in je bil nevarno ranjen, opisnje neki francoski napad takole: Stojimo v bojnem metežu. Prvič smo v boju. Nekoliko se razburjamo, obotavljamo in ne vemo, kaj da se še vse pripeti. Krogle, ki švigajo neopaženo pod listnato streho, spletajo 0-koli nas mrežo, ki se vedno para in obnavlja; v njo se slepo zaletimo s sklonjeno glavo, prav kakor ribe. Strašne so strojne puške, strojne kose ! Če bi šli nazaj, čuval bi nas nekoliko te-lečnjak. Ne, povelje zahteva, kroglam se zoper-stavi, če te tudi preluknjajo, kakor igla platno, prsi, čelo, oči; vse, kar lahko slučaj zemlje kakor kašo drobno. Zavidam rinocera in krokodila. Nikdar kakor takrat nisom čutil, kje da sem lahko ranjen. Hitro telečnjak na hrbet. Zavest dolžnosti me prešinja skupno z nevarnostjo. Poizkušam, da he mislim na boj. Slutim, da sem za delec živega, korakajočega zidu soodgovoren. Gledam tovariše. Pokonci ne stoji nihče. Podolgoma leže vsi v travi. Kar poskoči poboč-nik kvišku ! Bled je, obraz spačen. iskre se mu oči, zakliče : „Ne streljajte več! Naprej! Sklonjeni skočimo naprej skozi goščavo ! „Stoj!" — Vse se vrže na tla. Poleg mene se plazi neki ranjenec stokajoč j iz bojne črte. Njegova kri rdeči travo. V gostem i drevju razločim komaj 10 mož. Kakor črvi se plazijo po zemlji. Še enkrat poskočimo. V črti smo. Nabijamo iz navade topo puške. Veliko jih je, ki se več ne premaknejo. Reveži... Koliko časa ostanemo v ognju? Končno zadoni glasno stotnikovo povelje: „Naprej!" — „Udarimo!" pravi moj sosed. Sloni se za mal grm. Bojimo se. Grmovje je tako gosto, da ne vidimo deset metrov daleč. Lahko zadenemo nenadoma na skritega sovražnika Ni mogoče, da vzdržimo. Neznosno je, kar čutimo. Dvignem se. Truden sem in razjarjen, ker se moram tako plaziti. Se li ne konča gozd ? Moramo li pasti naravnost Nemcem v roke ? Tek, tek, tek, tek ... Zopet strojne puške. Naj se izdivja vihar. Kakšna toča! Dvigni glavo, mrtev padeš. Kje se nahaja moja četica? Nobenega človeka ne poznam več. Poška me žge v roki. Če bi zdaj prišli! Komaj 80 metrov nas loči še od njih. Povelje: .Nasadite bajonete!" Roka noče več ubogati. Mirno, mirno, desetnik ! Kri divja v senc:h, vroče mi je, grlo suho, komaj požiram. Krogle zadevajo drevje; strašno divjajo. Strelske čete tvorijo vedno gostejšo mrežo okolu nas. Če vstaneš, se ti zdi, kakor da se potapljaš v kovinski potok. Granate drve proti nam kakor železniški stroji, kadar šumi para iz njih. Se li Nemci ne bodo naveličali streljati! Ni mogoče, da v tem šundru raznmeš kako povelje. Plazim se in streljam, ker vidim, da tako delajo tudi tisti, ki se nahajajo poleg mene. V valoviti črti, ki se vali sem in tja, napredujemo podobno valu, ki se odbija ob nevidnih ovirah. Stokamo, kolnemo in tožimo, ko se plazimo čez že mrzla trupla svojcev. „Naprej!" Zopet naskočimo. Zadnjič Daši nas strah, mrzlica, nepotrpežljivost, da že končamo in da kaj vidimo. Tek, tek, tek, tek, tek, tek, tek ! Vržemo se na tla. A dovolj je takih, ki padejo, ne da podlože roki, in zapuščajo vrzeli. Končno, svita se. 40 metrov pred nami se razprostirajo nemški strelski jarki, razsvetlujejo jih svetli bajoneti in neprestani ogenj. Kako pridemo v jarek ? čutimo, kako obstoji naše premikanje. Negotovi se umikamo, niti ne mislimo več, da streljamo. Naši kriče: Ž čne ograje! Nekaj naših se je že vjelo v strašni zapreki. Nič več ne vstanejo. Preluknjale so jih krogle. So li padli vsi voditelji? Z vseh strani kriče: „Nazaj! Nazaj!" V 30 sekundah preletimo 200 metrov. Prej smo za to^fabili 20 minut, celo večnost med točo strojnih pušk Nazaj v strelske jarke, kjer leže vsi ranjeni in mrtvi tovariši poleg proč vrženih stvari. Bledi, razburjeni in zdivjani v onemogli jezi streljamo, streljamo v gozd, dokler ne pridirja poveljnik, razoglav je, od zadnje čete in kriči: „Prenehajte; ne streljajte več 1" Položaj v Przemy8lu. K.-B. D u n a j, 24 januarja Iz vojnega časnikarskega stana se poroča : Peterbnrška brzojavna agentura objavlja dementiju podobno izjavo glede na podatke našega nradnega komunikeja 8. januarja, ki predvsem beleži, da se napada trdnjava Przemysl brezuspešno in da so se uprle oblegovalne čete. Dementiju je pristav-ljena opazka, da je bilo pred Przemyslom do-zdaj vjetih le 60 mož. Ta izjava je brez podlage in ni utemeljena. Uradni komunike 6. januarja ni niti govoril o Przemysln. Naše ofici cielne objave meseca decembra in januarja so omenile sploh v decembru in v januarju le dvakrat trdnjavo, in sicer se je enkrat beležilo vojno pravo kršeše dejstvo, da se poslužujejo ruski oddelki avstro ogrskih uniform in ob izpodbijanju ruskega časnikarskega poročila, da je odposlala trdnjava Przemysl 10. decembra parlamentarja k sovražniku. Zdi se, kakor da namerava kaka šumna objava peterburške brzojavne agenture vzbuditi med svetom vero, da bi bili Rusi pri Przemyslu dozdaj izgubili le 60 vjetnikov, zelo smešen podatek, ki se mora vsaj 20 krat pomnožiti, da bo le približno točen. Kako so dragonci 5. polka zasedli Novi Sandec. 0 tem poroča poveljnik prve dragonske pa-trule, ki je dospela v mesto, to le : 12. decembra 1914 ob 11. uri dopoldne mi jo da! general N., poveljnik pehotne brigade, povelje, da s petimi jezdeci odjezdim proti Novemu Sandecu in poizvem, ali je mesto že prosto sovražnika, ali sta v poštev prihajajoča državni in železniški most porušena in v katero smer ee je sovražnik obrnil. Povelje me je zelo razveselilo, ker mi je bilo dokaz, da višji zaupajo v mojo sposobnost. Ponovil sem povelje in javil, da odjezdim. Da bi povelje kar najhitreje izvršil, sem s svojimi ljudmi jezdil v ostrem diru po cesti proti Novem Sandecu. V nekem predirajo, 2 km pred Novim Sandecom, smo se u-stavili in začeli poizvedovati. S pomočjo Goerz-evega binokla sem natančno videl iz mesta odhajajočega sovražnika. Bile so dolge kolone. Nato smo hitro odjezdili proti Novem Sandecu. Ob vhodu je že čakala krajevna policija z belimi trakovi na rokavih. Na trakovih je bil napis : „Kontrola." Viharno so nas pozdravili. Redar, ki je znai nemško, me je svaril, naj s svojim malim oddelkom no hodim v mesto, kjer se mude še močni ruski oddelki. Zvedel sem, da imajo Rusi vzhodni mestni most mečno zaseden in da je na kolodvoru 80 mož močna straža. Vse to sem kot prvo naznanilo pismeno javil generalu. Nato sem nemudoma odposlal v mesto več civilnih oseb in policajev, da izvedo podrobnosti. Medtem smo si poiskali varno kritje. Kmalu nato zaslišim šest močnih strelov. Rusi so razstrelili železniški most. To je javil tudi sel, ki se je vrnil v brzern teku. Povedal mi je tudi, da v notranjem mestu pač ni več Rasov, da sta pa omenjeni lesni most in pa kolodvor še vedno zasedena. Medtem je dospela druga dragonska patrulja in tedaj smo pod mojim vodstvom in s karabincem v roki v ostrem diru odjezdili v mesto, in sicer v smeri proti lesenemu mostu. Na 800 korakov oddaljenosti so nas zapazile sovražne straže in takoj otvorile Druga „Emden." Die zweite„Emden. bojni parnik odpeljal, vzeli so ti Nemci neki mali angleški trgovinski parnik, s katerim zdaj vkljub angleške jeze delo bivše „Emden" nadaljujejo. Čast vrlim tem mornarjem, ki žrtvujejo Kakor smo ope-tovano poročali, je nemški bojni parnik „Emden" angleški trgovini s svojimi junaškimi čini velikansko škodo prizadel. Končno je bil napaden od angleške premoči pri Kck< s otokih in je našel tako svoj slavni konec, 48 mož nemškega parnika, ki se jih je nahajalo takrat na suhem, zamoglo se je rešiti. Ko se je sovražni vse za svojo domovino. Naša slika kaže novo „Emden" v nekem pristanu v Sumahi, kjer si je moštvo preskrbelo potrebnih življenskih sredstev in oblačil. ogenj. V skoku smo planili proti tem stražam in streljali. Sovražni vojaki so nato zbežali. Mi pa za njimi. Ko so Rusi čutili, da smo jim za petami, so pometali puške proč, padli na kolena in nas prosili, da jim pustimo življenje. Tako smo vjeli 17 mož s četovodjem. Z ujetniki na sredi smo ponosno jezdili nazaj v mesto. Prebivalci so nas čakali r solzah in nas sprejeli z radostnim vsklikanjem. Culi so se viharni klici: Živio Avstrija! Naše vojake so obsuli s cvetlicami. Občinstvo nas je popolnoma obkolilo. Vse se je glasno veselilo, da je mesto po treh tednih zopet osvobojeno sovražnika. Na mestnem stolpu eo takoj izobesili avstro-ogrsko zastavo. Stotine rok nam je podajalo darove vseh vrst: cigarete, kruh, čokolado in pijače. Vsklikanje ljudstva in gnječa je bila tolika, da so se konji vspenjali. Toda misliti smo morali na to, da povelje popolnoma izvršimo. S težavo smo prišli iz gnječe. Sedaj je bilo treba dospeti do državnega mosta. Most je bil razstreljen, toda po zaslugi njegove izvrstne konstrukcije ne toliko, da bi bil neraben; pehotne čete so mogle še prav lahko čezenj. Železniški most so bile naše čete še o priliki prvega obleganja razstrelile. Po kratki ježi v severni smeri sem mogel odposlati naznanilo o postojankah sovražne artiljerije 2 km pred mestom. Topovi so bili dobro zavarovani. Kmalu nato so prikorakala naše čete — 17. in 7. pešpolk. Sprejelo jih je mestno zastopstvo in tisočglava množica. Župan je imel navdušen nagovor na generala, v katerem je izrazil veliko veselje mesta in prebivalstva, da so zopet prišle naše čete. V hipu je bilo mesto o-krašeno z zastavami in zvečer so po tritedenski temi zopet zažarele električne luči. Po vseh ulicah je bilo videti veselo vrvenje in same radostne obraze. Vse je bilo veselo razpoloženo, vsak je po tritedenskem trdem ruskem gospodarstvu dal prosto duška svoji radosti. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo bili zopet odrinili, dragonci na čelu. Polni veselega poguma smo ju ubirali za bežečim sovražnikom. Položaj na severno-vzhodnem bojišču. „Pester Lloyd" piše: Na severno vzhodnem bojišču se dogodki vedno bolj in bolj pripravljajo k spremembi. Rusi menda na obeh krilih svoje ofenzivno delovanje samo zato vzdržujejo, da bi s tem svojo slabost in obupanj© prekrili. Kati z velikimi žrtvami izvršeni posamezni napadi in protinapadi v Karpatih kakor tudi severno Visle, ter na vzhodnem Pruskem se izjalovijo vedno na pomanjkanju gotovega cilja in potrebne moči. Nemško in avstro-ogrsko vojaštvo pritiskajo en mesec sem nevzdržljivo proti ruskemu centru pri Varšavi. Zato poskušajo Rusi na krilih najti slaba mesta ter brezuspešno doseči pojasnilo o najbližjih ciljih na šega armadnega vodstva. Včeraj poročalo je nemško vrhovno armadno vodstvo zmagovite boje na severnem krilu pri Gumbinnen. Pa tudi prihajajo zmagovita poročila fml. Höferja, glasom katerih so Rusi v Ung dolini in Latorcza-dolini ter onkraj Karpat kri Rafajlovu težke poraze doživeli. Nič ne označuje bolj izginivšo napadalno veselje Rusov nego visoko število vjetnikov, ki jih naši napravijo. Na tem kraju Karpat stojijo le še odlomki ruske milijonske armade; in ti ležijo v globokih dolinah, obdanih od s snegom pokritih visočin kot žrtve brezuspešnega načrta, kakcr da bi bili vtelesenje ruske nezmožnosti. Ruski poskusi se na vseh linijah izjalovijo. Svoje nazadovanje bodejo Rusi zopet kmalu pričeli. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B Berlin, 26. januarja (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se danes uradno poroča : Zahodno bojišče. Sovražnik vzel je včeraj, kakcr navadno, Middelkerke in Westende-Bad pod artiljerijski ogenj. Večje število prebivalcev bilo je v tem ognju ubito ali ranjeno, med njimi tndi domači župan. Našo včerajšnje izgube so bile čisto male. Na obeh straneh kanala od La Basse so naši vojaki postojanke Angležev napadli. Napad severno kanala med Givenchy in kanalom vsled močnega flankiranja ni dovedel do tega, da bi se sovražne postojanke zavzele. Pač pa je imel nemški napad Badencev južno kanala polni uspeh. Tukaj smo angleške postojanke v frontni razširjavi 1 100 metrov z naskokom zavzeli, dve močni postojanki pridobili, 3 oficirje in 110 mož vjeli ter zaplenili 1 top in 3 strojne puške. Angleži so zaman poskušali, da bi od nas tukaj v lastne namene prezidane postojanke na-7aj pridobili. Bili so s težkimi izgubami odbiti. Naše izgube so razmeroma majhne. Na visočinah C r a o n n e, jnžno- vzhodno Laona, vršili so se za naše vojake uspešni boji. V jnžnem delu V o g e z smo zavrnili vse napade Francozov. Čez 50 vjetnikov padlo je v naše roke. Zahodno bojišče. Severno-vzhodno Gumbinnen so Rusi postojanke naše kava-ljerije brezuspešno napadli. Na ostali fronti na vzhodnem Pruskem vršili bo se tudi artiljerijski boji. Manjši boji pri W 1 o c 1 a w k u bili bo za nas uspešni. Na Poljskem zahodno Visle in vzhodno Pilice se ni zgodilo ničesar pomembnega. Najvišje armadno vodstvo. Pomorska bitka v Severnem morju. Ena nemška in ena angleška ladja potopljeni. K-B Berlin, 25. januarja. Uradno se poroča : Včeraj dopoldne je prišlo v Severnem morju do bitke med našimi oklopnimi križari-cami „Seydütz", „Deifflnger", „Moltke" in „Blücher", katere so spremljale Štiri male križance in dve flotilji torpednih čolnov, in med angleškimi bojnimi silami, ki so bile štele 5 bojnih ladij, več malh križaric in 26 torpednih rušilcev. Sovražnik je po treh urah 70 morskih milj severozahodno od Helgolanda prekinil boj in se umaknil. Po dosedanjih poročilih se je na angleški strani potopila ena bojna ladja, od naših ladij pa „Blücher". Vse druge nemške bcjne sile so se vrnile v Inke. Velike križarke: „S e i d 1 i t z" : 200 m dolga, 25.000 ton, 100 000 konjskih sil, 30 milj na uro brzine, 10 28-cm topov, 12 15 cm topov, 12 malih topov; posadke 1108 mož. „Mol tke": 186 m dolga, 22 600 ton, 85.000 konjskih sil, 28 milj na uro, topov iste vrste kot „Seidlitz", posadke 1013 mož. „Bliicher": 161 m dolga, 15.800 ton, 32 000 milj na uro, 12 21-cm topov, 8 15-cm topov, 16 malih topov, posadke 887 mož. „Derfflinger" še nima natančnih po- Kdo je močnejši? Prinašamo zopet enkrat šaljivo sliko, ki bode cenjene čitatelje gotovo zanimala. Kakor znano, dosegli so naši hrabri nemški zavezanci v veliki bitki pri Sois-Bonsu lepo zmago. Zanimivo pa je, da so Francozi že pred začetkom te bitke kričali na vse pretege, da bodejo Nemce grozovito premagali. Na to se ozira ravno naša šaljiva slika. Monsieur Jean (to je Francoz), katerega je Nemec ob tla vrgel, kriči namreč jokavo: „To ne velja! Saj sem vendar naznanil, da bodem jaz tebe vrgel!" . . . datkov, bo vsaj iste vrste kot „Seidlitz" in je opremljena z 8 3 5 cm topovi in 12 15-cm topovi. Nemški letalci na Francoskem. K-B. Pariz, 25. januarja. Neki nemški „Golob" je 20. januarja letel čez Reima, pa se je vsled obstreljevanja francoske artiljerije moral vrniti. N*ki drugi nemški „Golob", ki je letel v smeri proti Paiizu, je bil zasledovan od francoskih letalcev, pa je zopet srečno dosegel nemško črto. f • Po železnici iz mesta Lille do Lodza. K.-B. Berlin, 25. januarja. Wolffov urad poroča : Od 23 januarja je osebni promet med Ostrovvo in Lodzem zopet otvorjen, tako da se po nemških železnicah lahko pelje od Lodza na Ruskem do mesta Lille na Francoskem. Nemške izgube in sovražnikove. K.-B. Berlin, 14. januarja. „Berliner Tagblatt" poroča : Nasproti v sovražnikovem časopisju stoječih trditvah, da je Nemčija v tej vojni na mrtvih, ranjenih in vjetih izgubila 1,200 000 mož, se porcča od zanesljive strani, da nemške skupne izgube na mrtvih, ranjenih in izgubljenih komaj dcsegajo število na Nemškem zapitih francoskih, rufkib, angleških in belgijskih vojnih vjetnikov. Tudi se ne sme pozabiti, da se je mnogo tisoč lahkoranjenih že zopet k fronti vrnilo. Naši sovražniki so izgubili torej več vojnih vjetnikov nego znašajo vse naše izgube; zato smemo pač brez skrbi v bodočnost gledati! Angleška trgovska barka se potopila. K.-B. Amsterdam, 26. januarja. „Nieu-vves van den Dag" poročajo iz Londona: Angleško admiralstvo je dalo včeraj na znanje, da se je oboroženi trgovinski parnik „Viknor", ki se ga pogreša že par dni, z oficirji in moštvom potopil. Nekaj mrličev in ostankov parnika izvrglo je valovje ob irskem obrežju. Sumniči se, da se je ta angleški parnik pri zadnjem viharju ali pa vsled neke nemške mine potopil. Avstrijsko vojno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 27. januarja. Uradno se danes razglaša : V zgornji Ung-dolini smo včeraj sovražnika iz njegovih postojank ob obmejnih visočinah na obeh straneh U z s o k • prelaza vrgli. Eden najvažnejših Karpatnih prelazov, za katerega se je tekom vojne že opetovano hudo Die Nlederlaae. Ali si že naročil? Ako ne, stori to takoj! ■«Monsieur Jeöni,DasglirriicM! Jch habe doch angezeigt, daß ich dich werfen will!'' borilo in ki je bil od 1. januarja sem od Rusov zaseden, ki je bil posebno močno utrjen in po raznih zaporednih dobrih postojankah strastno branjen, pride s tem po tridnevni borbi zopet v našo last. Severno-zahodno Uzock-prelaza kakor tudi v dolini Latorczein N a g y - A g a trajajo boji še naprej. Na zahodnem Gališkem in na P o 1 j s k e m zaradi snežnega viharja le zmerni artilerijski boj. Namestnik šefa generalšfcaba pl. Hofer, fml. Bolni napljnči^ S anaforij Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljud-eke pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem ozira neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. „btajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicab „Štajerca." 3. A g i t i r a 1 za „Štajerca." g^" Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! Vsi na delo za naš listi Moškemu prebivalstvu mesta Ptuj in okolice! Resnost sedanjega časa je vse kroge prebivalstva ožje združila. Svesti smo si, da bijemo hud boj proti mnogim in mogočnim sovražnikom in da je vsled tega dolžnost vsacega posameznika, pomagati s svojimi najboljšimi močmi, da dosežemo zmago. Vso ljudstvo prinaša velike žrtve. Ženske, moški, celo otroci so polni visoke patrijotične požrtvovalnosti. Vsi hrepenijo pomagati za blagor naše vroče ljubljene domovine, naj si bode potem z orožjem v močni roki, s pomočjo za naše na bojišču ranjene vojake, s pismenim in drugim 'delom za vojaške ali politične oblasti ali drugim. Splošno, krasno navdušenje nadahnilo je avstrijsko ljudstvo. Možje in mladeniči! Kdor od Vas ne more sodelovati na bojišču ramo ob rami z našimi junaškimi brati, ta naj se oglasi k mladinski in meščanski brambi, ki bode imela kmalu visoko nalogo, ugoditi vsem onim dolžnostim, ki jih izpolnujejo v mirovnem času pridni naši vojaki Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike, da se temeljito izvežln v streljanju, kajti vsakdo za-more imeti od tega izvežbanja le dobiček. Vsakdo bode čutil zadoščenje, da mu je pri-voščeno, varovati interese domovine čeprav le na lastni grudi. Vsakdo naj se torej oglasi, naj si bode kateregakoli stanu ali katerekoli starosti. Kdor pa se čuti preslabotnega, da bi sam služil svoji domovini, ta naj pošlje vsaj svoje sinove, nastavljence ali učence. Vsakdo, ki je 17. leto starosti dosegel, nam je dobro došel! Nikomur ne bode ta vstop škodoval, kajti praktične vaje se bodejo vršile le ob nedeljah in praznikih, teoretične pa le zvečer. Nikdo ne bode denarnih žrtev prinašal, kajti vse troške za izdatke oblačila, oboroženja in tudi plačilo od K 1-50 do K 2 — na dan po šarži, nosi vodstvo brambe. Dobiček za vsacega posameznika, ki vstopi med mlade strelce je velik; kajti njegovo iz-vežbanje mu bode tudi pozneje pri vojakih mnogo koristilo! Naznanila k vstopu sprejema vsak dan g. predstojnik mestnega urada Leopold Girtler ob uradnih urah v mestni hiši. Za brambeno vodstvo: Predstojnik mestnt.ga uiada: Leopold Girtler. Direktor šparkase Hans Kasper. Nemški letalni stroji nad Anglijo. Poročali smo oziroma poročamo še danes o uspešnem napadu nemških letalnih strojev in „Zeppelinov" na angleško ozemlje. V Angliji so se že davno pred takim napadom bali in zdaj um ersten L'uftangnT/- auf n,e engüschekuste e v resnici prišel. Nemški letalni stroji napadli so več angleških oboroženih mest in'napravili ogromno škodo ter povzročili velikanski strah. Opozarjamo na naša tozadevna poročila; obenem pa prinašamo mali zemljevid o prizadeti angleški obali. Poadv! Na prebivalstvo dežele Štajerske! Od vseh strani nam žugajo sovražniki, da bi z ognjem in mečem upostošili deželo naših Glad sicer boli, ali vendar oboli mnogo več ljudi vsled jedil nego vsled lakote. Prebavni aparat izvršiti ima nepretrgano veliko delo; tako pač ni čudež, ako se pojavljajo eemtertja bolezni. Priporoča se vsled tega v podporo prebave zoper starišev ter uničili in zatrli naših očetov šege navade. S polnim sovraštvom so uprte njihove v našo moč in silo in prežijo, da bi opazile ko pomanjkljivost. Sedaj mislijo, da so našli kako pripravi, sredstvo : Po vseh morjih krožijo njihove ladjej, da bi nam zaprle uvoz, da bi s tem oslabilij našo moč in omrtvili naše roke. Toda mi hočemo njihov sramoten račun meljito prekrižati! Mi hočemo vztrajati, naj Ija kar hoče! Naša dežela ima neizčrpljive mi ako jih mi razumemo pravilno in gospodarstve-j no izrabifi ! V ta namen je potreba pravočasno vari vati; pred vsem z najvažnejšimi živili, s pi nično in rženo moko. Iz tega vzroka je prt. pisano, da se tem mokam primešajo nadomestii in zlasti se mora tudi kruh pripravljati s tal mi primesmi. Prebivalci dežele! Varčujte s svojimi zalogami, tudi tedaj, ako zadoščajo Vašim potrebam ; vsako prihranjeno zrno lahko dobro vpoiabite ! Domovini pa storite s tem velike usluge ! Uživajte dober, redilen črn kruh! Omejujte se v vživanju belega razkošnega peciva, ki malo redi, pa zahteva nerazmerno mnogo moke! Vpo-rahljajte za domačo potrebo koruzno, ječmenovo in krompirjevo moko ter krompir in fižol, kjer je le mogoče! Pomislite, da vi s tem storite domoljubno delo! Gre vendar za to, da se zasigura prebivalstvu, pred vsem pa našim hrabrim vojakom neobhodno potreben kruh in živež tudi za poznejši čas! Vsaka trohica moke, ki jo tako prihranite, pride pozneje na dobro Vam in Vašim pridnim vojakom! Ne odlašajte, kajti vsak zamujen dan pomeni nenadomestljivo škodo ! Gospodinje! Vaša naloga je pred vsem, da varčujete z živili! Stedite torej pred vsem z moko, mesom in mastjo! Vporabljajte povsod, kjer je le mogoče, že sedaj nadomestila za mokof Uredite na Vaš jedilni listek krompirjeva jedila! Štedite tudi s kurili, katerih dobava je sedaj otežkočena! Kmetovalci! Bodite varčni pri krmljenju svojih živali, zlasti, kadar jih krmite z živili, ki služijo tudi v človeško hrano. Nadomestujte jih, kjer se le da, s takimi živili, ki jih ljudje ne vživajo! v ^ Štajerci! Pojdite z dobrim vzgledom naprej! Saj stoje Vaši sinovi v prvih vrstah: kadar je treba sovražnike odvrniti in jih poslati s krvavimi glavami domov! Pokažite, da ste vredni teh boriteljev, pokažite, da tudi Vi lahko prenašate žrtve, ki so tako neznatno v primeri z onimi, ki jih morajo prenašati Vaši sinovi na bojišču! Gradec, dne 11/januarja 1915. C. kr. štajersko namestnico C. kr. namestnik: CI a r y m. p. Krompirjev kruh. Naše dežele v mirnih časih ne žive samo od hrane, katero se pridtla doma; vsako ltto pripeljejo trgovci žito m druga živila od drugje, kolikor je treba. Veliko tujega žita se pri nas ob dobrih letinah ne proda, nekaj ga pa mora biti leto za letom. Vozijo ga k nam povečini iz Ruskega po suhem, iz Amerike pa črez morje, kako tudi druga Živila iz južnih krajev, zlasti riž in di-šavine. Rusi nam ne puste svojega žita prodajati, ker se z njimi vojskujemo, črez morje pa ne puste k nam živil Angleži, ki so še vedno gospodaiji morja. Druge de- težave želodca, pečenja (Sodbrennen), počasnosti črevesja, trdem truplu in drugim prebavnim težavam imeti vedno v hiši Fellerjeve Rhabar-bara krogljice z. zo. „Elza krogljice". Te pospešujejo tek, prebavo, odpravijo krč, urejujejo odvajanje, odpravljajo riganje, bluvanje, slabost, napenjanje, bolečine v truplu in se jih jemlje tudi v preprečenje nezaželjene debelosti. Zaradi svojega milega vplivanja in prijetnega okusa odlikujejo jih tudi ženske in otroci. C škatljic „Elza krogljic" pošlje franko za le 4 krone 40 vin. lekarnar E V. Feller, Stubica, Eleaplatz št. 24i' (Hrvatsko). žele, s katerimi nismo v vojski, tudi v mirnih časih nimajo žita na prodaj, ker ga pridelajo le zase ali pa Še ne. Letos bomo morali izhajati z žitom, ki smo ga pridelali pri nas doma. Ker ga pa, kakor navadno, ni dovolj za naše potrebe, zato se je bati, da zmanjka moke zlasti za kruh, če ne začnemo o pravem času varčevati z njo. Rabimo toraj deloma namesto pŠenične io ržene moke druga pripravna živila pri izdelovanju iruha, to je ječmenovo moko in pa krompir. To bo tembolj potrebno, ker večina naših kmečbih družin nima dovolj žita za celo leto. Druga leta so moko dokupovale, letos pa bo to vsled visokih cen nemogoče. Krompirja pa imajo navadno dovolj, dostikrat še več nego ga potrebujejo, tako da ga krmijo tudi živalim, zlasti prešiČem. Da ne nastopi pomanjkanje, je pa treba začeti z varčevanjem takoj. Trgovsko ministerstvo je že zauka-zalo, da morajo cd 1. decembra naprej vsi, ki izdelujejo kruh za prodaj, uporabljati 70% pšeniČne ali ržene moke, 30% pa mora biti koruzne ali ječmenove ali pa krompirja. Kruha iz same pšeniČne ali ržene moke pa ne smejo izdelovati. Tudi naše kmečke gospodinje store najbolje, Če začno s peko krompirjevega kruha takoj. Po nekaterih naših krajih je že od nekdaj vpeljan, drugje se mu bodo morale gospodinje šele privaditi. Da ne bi po prvem ponesrečenem poskusu obupale ter prišle morebiti celo do prepričanja, da ni mogoče napraviti dobrega kruha te vrste, hočemo opisati, kako se najbolje napravi, da bo redilen kot navaden kruh in prav tako, ali pa ¿e bolj okusen. Krompir za kruh se more uporabljati posušen in zmlet, dalje v obliki krompirjevega Škroba ali pa kuhan in zdrobljen. Zmlet krompir in krompirjev škrob se zmešata med moko, na to pa se peče kot navadno. Ker pri nas navadno nimamo niti prvega niti drugega na razpolago, zato bodo morale naše gospodinje krompir za peko kuhati in drobiti. Kuha se krompir kot po na-vati olupljen ali pa v oblicah, na vsak način pa mora biti pred uporabo primerno osnažen in zdrobljen. Drobi se najbolje v loncu in pretisne skozi snažno in gosto sito, ker ostanejo sicer v kruhu kosci krompirja, ki neugodno vplivajo na mesenje, vzhajanje, peko in okus. Za peko se da moka raznih žit mešati s krompirjem v najrazličnejših množinah Koliko sme biti ene ali druge, to pove vsaki gospodinji že čut sam in pa zaloge. Zato n; mogoče podati navodila, ki bi veljale za vse slučaje. Najbolje bo navesti par zgledov, zraven pa podati splošna pravila, drugo pa prepustiti gospodinjam, ki so peki vajene in katerim bosta čut in izkušnja povedale, kako je ravnati v posameznih slučajih. Primer: Iz pšeniČne moke in krompirja se da napraviti dober in okusen kruh približno na sledeči način : Olupi in skuhaj 2 kg krompirja, dobro ga zdrobi, najprej v loncu, potem pa pretisni skozi silo. Do i j to liko vode, da bo vse tekoče kot kak m> čnik in zdrobi v lonec 3 kg kvasa. Kvas naj vzide, nato pa zamesi testo z 8 kg moke in okoli 15 dg soli s 6—7 litri vode. Vodo prilivaj pri mešanju polagoma po potrebi, to je temveč, čim bolj je moka suha. Testo zgneti v trdo ter ga pusti vzhajati pri 30—35° C kako pol Irugo uro. Nato ga vgneti drugič in pridaj moke po potrebi. Ko je zopet vzhajalo pel ure, napravi hlebce, daj jih v peč in pazi, da se ne prismode, kar se pri krompirjevem kruhu rado pripeti. Da to preprečiš, vzemi hlebce, ko so napol pečeni iz peči ter jih obriši s snažno, vlažno cunjo. Hlebce, ki so bili dosedaj spredaj v peči, vsadi sedaj v zadnji konec peči, one, ki so bili zadaj, pa v sprednji konec. Ko jih vzameŠ iz peči, jih pa še tople nalahno odrgni s koscem špeha; to napravi škorjo mehko, kruh pa za dalj Časa svež. Na približno enak način je tieba delati s krompirjevim kruhom tudi v drugih slučajih, ko je moka ržena ali pa mešana iz več vrst. Vedno pa je treba imeti pred očmi, da ima krompir že sam v sebi precej vlage in da je zato treba uporabljati manj vode ali z drugimi besedam) kruh v trdo gnesti, pozneje pa, ko postane morebiti testo zopet vlažno, primešat; moke; kruh in kvas in je treba pustiti vzhajati pri primerni toplini, to je pri 30°—35° C in pa v peči primerno z njim ravnati, ker se rajši prismodi nego kruh iz same žitne moke. -Glavna stvar pri peki krompirjevega kruba je spretrost in preudarnost gospodinje. Kruh se da napraviti dober, čeprav ima krompir v sebi; peka krompirjevega kruha je pa bolj kočljiva nego navadnega kruha. Zato je treba zanjo večjega razumevanja, zlasti v začetku. Kjer tega ni, tam je bolje peči kruh iz moke posebej, krompir pa užvaii kot dosedaj. Navadno ima krompirjev kiuh nek poseben okus, kateri ni neprijeten; zapazimo ga le v pričetku, ker mu nismo vajeni. Redilnost krompirjevega kruha je v gotovih slučajih tudi za spoznanje manjša nego redilnost kruha iz žitne moke, to pa zato, ker ima v sebi pač več škrobovine, pa manj beljakovin nego kiuh iz samega žita. Drugače je, Če se doda kruhu n. pr. posnetega mleka, kar je mogoče povsod, kjer se izdeluje surovo maslo. Kar pa je mogoče le nekaj moke v kruhu nadomestiti s krompirjem, zato se ni bati, da bi bilo v krompirjevem kruhu kdaj le premalo beljakovin. Če na primer za kruh vzamemo polovico teže ržene moke, drugo polovico pa krompirja, potem znaša v popolnoma posušenem kruhu snov % teže, ržena pa % in namesto 7%% beljakovin, ki so v popieČnem rženem kruhu, je v taki mešanici 7Vi0% beljakovin. To so dognale mno- goštevilne preizkušnje. Pri tem pa more biti mešan kruh tečnejši nego čist ržen, ker je v njem več prebavljivih snovi. Sicer pa v žitu množina beljakovin ni vedno enaka, ampak se močno menja; zato more primes krompirja celo ugodno vplivati na redilnost kruha. Redilnost žitne moke je odvisna namreč od beljakovin, množina beljakovin v žitnem zrnju pa od najrazličnejših vplivov, zlasti pa od sorte, od gnojenja, vremena in ne v poslednji vrsti od mletja. Razen tega pa tudi vsak želodec rediinih snovi v žitu ne izkorišča enako, ter edeninisti Želodec ne zmiraj enakomerno. Zato smemo reči: Redilnost krompirjevega kruha v splošnem ni manjša, nego redilnost kruha iz same žitne moke in se vedno da povečati s primernimi dodatki, kakor n. pr. posneto mleko. Z3to govori tudi vpeljava krompirjevega kruha v Nemčiji. Glede žitnih zalog se Nemčija nahaja na enakem stališču kot Avstrija; obe sta navezani na uvoz žita od zunaj. Obe morate gledati na to, da bo zadostovala zaloga žita do nove žetve in ob? morate nado meščati ono množino žita, katero sicer uvažate, z drugimi hranili. In iz Nemči|e poročajo, da kruha napravljenega iz % moke in % krompirja ni mogoče razlo čevati od kruha iz same žitne moke. Tam uporabljajo za kruh mlet krompir. Izdelovanje krompirj- vega kruha pospešujejo tam zadružne pekarne in gosposke. Tam je vojni minister ukazal, naj pečejo vjetnikom kruh, kateremu primešajo za '/s teže posušenega zmletega krompirja. in uspeh je bil nepričakovano ugoden. Ker imamo v Avstriji krompirja dovoli, moke pa tudi za potrebo, Če bomo primerno varčevali z njo, zato ni mislili, da bi zamoglo nastopiti pomanjkanje kruha. Vpeljava krompirjevega kruha nima niti namena lakoto preprečiti. Oblast vodi pri tem le misel, delati na to, da bomo imeli t»k do prihodnje žetve dovolj kruha, katerega bi težko pogrešali. Ia to se da prav zanesljivo brez Škode za posameznika doseči, če uporabljamo namesto same moke' za kruh tudi krompir. Vofslka divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ/ ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtTiijejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Razno. Nevarna doba v otrokovem razvoju obsega prva leta, ko potrebuje nežen orgunizem za svoje uspevanje prevdarne pomoči v prikladni hrani in v tem kočljivem času porabljajo vse matere Nestlo jevo moko za otroke, ker je okosna, zelo redilna in lahko prebavna. — Poskušnje pošilja popolnoma zastonj : Henri Nestlč, Danaj, I., Biber«trasse 2 S. 27s* Oslepeli vojaki Piše se: Imeti mora močno srce, kdor jih obišče. Voditelj znane klinike meje bil prosil, naj napravim poizkns, da dožanem, kateri izmed njegovih štiri naj sterih breznpno oslepelih varovancev ima glasbeno nadarjenovst in nag-nenje. Dotični bi dobil iz zaklada za oslepele vojake brezplačno glasbilo in temeljit poak. — To zame ni bila vesela naloga. Pridelali so ob rokah usmiljenih sester, močn;, veliki možje, a slabotni iu revni, glave sklonjene naprej v napetem posluhu, na bledih obrazih globoka otož-nost. Drug za drugim so stopili naprej, ljubi, boječi, krotki fantje v svojih progastih platnenih haljah, s tipajočimi rokami; vsled železne navade so tudi sedaj stali strarono vzravnani, kadar so slišali imenovati svoje ime. Potrpežljivo bo odgovarjali na vsa vprašanja in peli za mano, polni pričakovanja kakor otroci pri sprejemu v šolo Le dva še nista imela moči, da bi se od ločila za novo življenje. Vsi drugi pa, ki so se že udali v svojo usodo ali pa so vsaj tako mislili, so se veselili darila, ki sem jim ga mogel na podlagi izkušnje obljubiti, kajti vsi brez izjeme so glasbeno nadarjeni, nekateri celo prav izredno. In bilo je presenetljivo in obenem osrečujoče videti, tako se je na otožnih obrazih po- rajalo upanje in volja, da si za s- oje temno tiho življenje osvoje lepoto. Ko sem jim pripovedoval, kako je nastala naša ustanova za oslepele vojake, kako jo vsak dan množs darovi tudi najrevnejših od vseh strani domovina, kako zbirajo zanjo prispevke celo tovariši zunaj v strelskih jarkih, kako doprinašajo zanjo svoje vinarje tudi vdove in matere njihovih padlih bratov, vse zato, da bi oslepelim vojakom olajšali njihovo bodoče življenje, — tedaj je spreletelo njihove tihe obraze ganljivo veselje. Vsi, vsi, ki so si za svoje glasbilo izvolili grsli, klarinet, glasovir ali citre, vsi se hočejo truditi, da se izkažejo „vredne" tolike ljobezni — skromni trpini, ki jim nikdar ne moremo vrniti, kar so izgubili. Kaj naj vojaški vpoklicanci vzemo seboj. Vsakemu čmovojniku je v njegovem lastnem interesu svetovati, da prinese s seboj v vojaško službo, če je le mogoče, te-le predmete: par močnih čevljev (oziroma škornjev ali opank), gorko volneno perilo in spodnjo obleko (n. pr. volnen telovnik z rokavi, volneno jopico, kožnb, debelo zimsko suknjo), potem volnene nogavice (volnene vnuče — krpe), snežno kučmo, zapestnice, gorke (volnene) rtkovice, goiko volneno odejo (koc) in nahrbtnik, na vsak način pa jedilno orodje (žlico, vilice) in jedilno posodo (vrč ali skledico). Ako bodo ti predmeti za vojaško službo porabni, bo vojaška oblast dotičniku v denarju povrnila njihovo vrednost. Tudi je priporočati, da vsak črnovo;n:k prinese 8 seboj za tri dni živil. — Črnovojniki imajo, ko odrinejo k vojakom, pravico do proste vožnje po železnicah ; v to svrho naj pred odhodom predlože svojo črnovojniško legitimacijo pri osebni blagajni na odhodni postaji, kjer pritisnejo nanjo štampiljo. Nedeljsko zborovanje. Preteklo nedeljo dopoldne vršilo se je v prostorih gostilne „pri solncu" v Ptaju naznanjeno zborovanje c. k. strelcev, znanih pod imenom „JongscLutzen." Zborovanja so se udeležili m. dr. gospod župan in deželni poslanec Jos. 0 r n i g, gospod uradni vodja c. k. okrajnega glavarstva dr. plem. N e-t o 1 i c z k a, nad«lje kot zapovedništvo brambe gg. direktor Hans K a s p e r, vodja mestnega urada Leopold G i r 11 e r, nadgeometer Vodu« s c h e k in direktor K e r s c h e. Obisk zborovanja ni bil posebno mnogobrojfn, kar je sicer pri današnjih razmerah nmljivo. Vendar pa je prišlo precejšno število mladeničev. Zlasti mnogo jih je prišlo iz Pobreža; z njimi prišel je tudi tamošnji g. občinski predstojnik, ki se je Bpioh prav pridno za to patrijetično zadevo zavzemal. V nemškem jeziku je raztolmačil pomen in nalogo nove patrijot'čne organizacije c k. strelcev zapovednik g. direktor H*«»s K a s p e r. Potem je v slovenskem jeziku „Štujerčev" urednik g. Kari Linhart v daljšem govora isto poročal. Oba govornika sta žela mnogo odobravanja. G. direktoi K a s p e r se je v imenu brambe uredniku g. Linhartu toplo zahvalil. Uspeh zborovanja je bil jako Jep, kajti razmeroma prav lepo število kraetskih tantov se je vpisalo med mlade strelce. Upajmo, da bodejo tudi še drogi prišli in pomagali v prid naši od toliko sovražnikov ogroženi domovini! Pozivni razglas. Kakor smo že poročali, 80 pozvani na črnovojno službovanje z orožjem, ako bodo na prebiranju spoznani, da so sposobni zato, v letih 1891, 1895 in 1896 rojeni črno-vojni zavezanci in pa tisti v letih 1878, 1879, 1880 in 1881 rojeni črnovojni zavezanci, k» so, ne da bi bili prej v avstrijsko ogrski monarhiji zavezani vojni dolžnosti, dosegli avstrijsko ali ogrsko državljanstvo še le po 31. decembru tistega leta, v katerem so dovršili 33. leto starosti. Prebiranja se bodo vršila od 10. februarja dO 3. aprila 1915. Kraj, dan in nra se razglasi s posebno objavo. Vsi zgoraj omenjeni črnovojni zavezanci, potem tisti črnovojni zavo-zanci, ki bivsjo izven svoje domovinske občine, se morajo na vsak način in sicer v času do Stole (Zimmepsessel) —, 5'—, 6*— kron se dobijo v zalogi ITSCH & HELLER trguvina v Ptuju. m konca februarja leta 1915 na občinskem uradu (magistratu) občine svojega bivališča zglasiti. Nadaljne podrobnosti so razvidne iz lepakov. 0 vpoklicanju, oziroma glede na oklic k prebiranju se potom c. kr. korespondenčnega urada razglaša: Med najvažnejšimi predpogoji uspešnega vojskovanja spadajo tiste odredbe, ki ee ukrenejo, da 6e izpolnijo samoposebi umljive nastale vrzeli v armadi pravočasno in nepretrgoma. Naloga vojaške uprave mora biti, da brez odlašanja pripravi za bodoči čas potrebna nadomestila armadi. Upoštevati se mora, da se morajo vojaki, predno odrinejo na bojišče, kolikor mogoče temeljito izuriti, predno se pa pritegnejo k izurjenju, se mora dopustiti zadostna doba, v kateri se izvrši prebiranje in vpcklicanje Kakor znano, so bili za črnovojniško službo spodobni črnovojniški dolžnosti podvrženi črnovoj-niki rojstnih letnikov 1878 do 1886 vpoklicani 1. in 15 februarja. Izvršujoč zvesto označeno dolžnost mora zdaj vojna uprava pozvati k prebiranju še nekatere nadaljnje letnike črnovojni-kov, s katerimi more razpolagati. Pritožbe svojcev mobilizirancev. C. kr. kor. urad objavlja 25. t. m.: Zadnje čase so se ponovno pripetili slučaji, da so svojci mobilizirancev vložili ugovore in pritožbe, ker se jim je odklonil ali prenizko odmeril državni prispevek za vzdržavanje naravnost pri centralnih mestih (ministrstvu). Ker po določilih postave glede na prispevek za vzdržavanje svojcev mobilizirancev odločajo vzdrževalne komisije končno veljavno, je moglo za izvedbo te postave poklicano ministrstvo deželne brambe o takih vlogah strank odrediti ukrepe le s stališča nadzorovalne pravice in še to le v najredkejših slučajih, pretežno večino takih vlog strank je pa moglo le napotiti v uredovanje pristojuim vzdrževalnim komisijam. Tem komisijam je bilo že ob začetku vojske naročeno, naj ob pritožbah in ugovorih strank same preiščejo svoje odloke. Priporoča se, da se izogne zavlačevanju, naj se take prošnje ne vlagajo pri centralnih mestih, marveč vedno naravnost pri pristojni vzdrževalni komisiji. Od vojne sodni je. Pri deželnobrambeni di-vizijski sodniji v Gradcu bil je infanterist črne vojne Fr. Muhlhauser, ker se je uprl svojemu zapovedniku, obsojen na 18 mesecev težke ječe. Iz Kozjanskega okraja se nam piše: Cenjeni naš, dragi nam list „Štajerci" Vsak čitatelj „Štajerca" priznava, da si naj pravičnejši med vsemi slov. listi; tako upa tudi pisec teh vrst, da boš vzel na znanje in natiskal, kar ti poročam, kar je nekaj nečuvenega, ali žali Bog resnica. Vsak pošten človek odobrava milosrčnost naše Avstrijske države, ki tako po očetovsko skrbi za svojce, od katerih očetje oziroma sinovi, bralje in možje so poklicani na vojsko. Ali pribiti moramo, da ta podpora je pri nekaternikih več ko za pol previsoka. Toliko razkošnosti in gizdavosti, kakor tudi nezmernosti pri jedi in pijači še nismo opazili kakor sedaj pri nekaternikih, kar se jim deli podpora. Kakor se je poprej govorilo, bi se smela ta podpora porabljati za najpotrebnejši živež. Sedaj pa, če pride človek k dotični-kom, pa najdeš skoro vse povsod steklenice žganja, ruma, špirita in vse mogoče, kave pre-obilo in pije se čaj po trikrat na dan. Pa to še ni dosti; ko pride nedelja, hajdi v krčmo, da se tam denar trosi in zapravlja in potem po cesti domov grede, se obnašajo tako, da se treznemu človeku gabi. In če se k takim ljudem pride ali če bi mu kdo svetoval, naj daruje za „Rdeči križ", se kratkomalo odreže, da mu tega ni treba. Izpolniti bi bilo torej nujno treba željo mnogih davkoplačevalcev, da bi se ta podpora omejila pri zapravljivcih na primerno mero. Naj bi se rajši denar obrnil za uboge vojake, kar ga nekateri dobavljajo odveč. Kajti vsak mi bo potrdil, da s podporo, katera znaša 46 ali celo 90 kron, se živi na kmetih lahko po baronsko. Upam, da bode si. c. kr. okrajno glavarstvo to vpoštevalo; in se bode bolj natančno informiralo, kje je sila. In zato bi bila nujno potrebna kaka od občinskih odbornikov izvoljena komisija, ki bi stvar zmernejše preso dila, ker c. kr. orožniki so v mnogih krajih preusmiljeni. To je namreč želja davkoplačevalcev, ki bodo že itak preobloženi z davkom vsled te strašne vojske! Nadzorništvo „ Križevskega opekarnega društva z. 0. z." pod obtožbo. „Grazer Tagblatt" piše : Nekaki panama v bližini Ljutomera popisuje obtožbo. Pred okrožno sodnijo stojijo Anton S lav i č, Vido Mag d i č, Jakob Doma n j k o, Franc Markovičin Alojz Slana, posestniki v ljutomerski okolici, prva dva kot voditelja podjetja, ostali pa kot člani nadzor-ništva. Obtoženi so zaradi predložitve napačnih bilanc in tedaj prestopka po § 125 postave o družbah z o. z Kot vodja opekarne deloval je od 23 decembra 1908 Anton Slavi č, od 6 novembra 1912 pa tudi Vid Magd ič in Jos. V o g 1 e r. V nadzorništvu nahajal se je raz ven zgoraj omenjenih še Johan P e u 1 e k. Vogler in Peulek sta dne 25. decembra 1913 pri mariborskem državnem pravdništvu naznanila najhujše obtožbe zoper nadzorništvo. Rekla sta, da so bili Člaui z napačnimi bilancami prevarjeni. Oblastvena preiskava je ta sum potrdila; že leta 1911 so takratni člani pred-stojništva Anton S 1 a v i č, Marko S 1 a v i č in Alojz J u r e š od dra. Karla Grossmanna sestavljeno napačno bilanco podpisali in družbenikom razdelili. Za 1. 1912 se je bilanco s podpisi današnjih obtožencev obenem zboru predložilo. Jos. Vogler je dvomil o pravilnosti bilance in je ni podpisal. Poznejše poizvedbe so dognale, da je bila tudi ta bilanca kakor prejšne napačna. 0 delovanju te opekarne bo-demo še poročali Sodba je bila sledeča: Prva dva obtoženca bila sta obsojena vsak na 100 kron, nsd&ljna dva vsak na 70 kron globe, peti pa je bil oproščen. Akte proti dru. Grossmannu se je izročilo odvetniški zbornici, ostale pa namestništvu, da se opekarno oventuelno razpusti. Listnica uredništva in upravni štva. Naročnike se prosi, da naj spremembe sro-1 jih naslovov takoj upravi „Štajerca" naznanijo* I kajti le tako se zamore preprečiti neprijetne j. reklamacije. List se le tedaj pošilja, ako naročnik svojo naročnino že v naprej plača. Tako je pri veeb listih in mora biti tudi pri nas. + * Francesko Gorčenko v Ameriki, nazadnje v Venado Vuerto, F. C. C A Domingo Mangerani, južna Amerika stanujoč, se prosi* da naj svoj sedanji naslov upravi „Štajerca" naznani. Vsakemn brivcu poSlje zastonj ali nefrankirano po naročil* Ly aoforma-t vornic dva ali ti i elegantne pozlačene desinfekcijske aparate in primerne tablice; samo poštnino zavoja 70 vin j* treba od sprejemnika plačati. Kemik C. Ilubmann, Dunaj XX., Petrascbg. 4. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Nemško poročilo od četrtka. K B. Berlin, 27. januarja (W.-B) Iz Velikega glavnega stana se poroča : Zahodno bojišče. PriNieuportu in Y p e r n u vršili so se artiljerijski boji. Pri G u i n c h y u, južno-zahodno La Baseee, poskusil je sovražnik dne 25. t. m. mu odtrgane postojanke zopet nazaj pridobiti. Njegov po3ku3 je bil brezuspešen ; napad se je izjalovil v našem ognju. ¿9 včeraj poročani boji na visočinah Cra-o n n e imeli so polni uspeh. Francozi bili so pognani iz svojih visočinskih postojank zahodno od La Crente in vzhodno Hurtebiseter se jih je potisnilo na južno stran. Več postojank na širokosti 1 400 metrov so Saksi z naskokom vzeli. Vjeli so 865 neranjenih Francozov, zaplenili 8 strojnih pušk, en pijonirski de-pot ter mnogo druzega materijala. Južno-vzhodno St. Mihiela zavzeli so naši vojaki neko francosko postojanko. Protinapadi Francozov bili so brezuspešni. VVogezahje mnogo snega, ki ovira naše napredovanje. Vzhodno bojišče. Ruski napad severno vzhodno Gumbinnena ni nič napredoval. Izgube sovražnika so bile deloma težke. Na Poljskem nobene izpremembe. Najvišje armadno vodstvo. Glavni blagajnik francoske armade zaprt. K.-B Pariz, 27. januarja. List „Gazette de la Croix" poroča, da so aretirale vojaške oblasti generalnega blagajnika francoske armade Declauxa in njegovo ljubico. (Torej smrdi v francoski armadni upravi! Op. ur.) O F E R Sodarji (Inwohner) se išče. Vprašanja na g Hans Straschill Breg pri Ptuju, j* Krepki učenec z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v trgovini za mešano blago Josef Winkler, Slov. Gradec, 47 1 učenec in 1 pomočnik se sprejmeta pri Franz Westermayer, podkovski in vozni kovač v Celju. 43 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Xeomann, Prag. Karolinental štev. 130. Ceniki se poäljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 69 k sodom za pivo proti akord ni plači se sprejmejo pri Raimund Pichler, sodarstvo v Mariboru. 61 Lepa vila v neposredni bližini Ptuja m pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Josef Wesiik, Pnntigainer Bierdepot, Mtr-bnrg, Miihl£as8e. 601 VVV&flfippf FIŽOL vsake vrste kupuje po najboljši ceni Julius Hochsinger, Graz, Laimburggasse 9. Prosim vzorec u Kište za jajca kakor tudi vse druge kište izdeluje najceneje parna žaga Adalbert Ružička, Ptuj. 61 Prodam izvrsten Vstaja Burov zoper Angleže. Iz Rotterdama se poroča: Tu-sem so dospela pisma iz Kapstadta, iz katerih je razvidno, da se burska vstaja zoper Angleže vedno bolj razširja in da burski uporniki še niso izgubili svojega poguma. 3 pare kamnov, veliko poslopje z enonadstropjem Gibanje se vsled počasnega značaja Burov sicer in 15 johov zemljišča, se proda; svota je 9000 le polagoma razširja. Mesto P r e t o r i a je od j kron (devet tisoč kron), pri cesti. Naslov na zunanjega prometa popolnoma odtrgano. * upravo tega lista. sprejme se po enega pridnega in krepkega učenca takoj proti celi oskrbi in mesečni plači. Predstavo se želi. Job. Böhm, umetni mlin in peka-rija v Framu (Frauheim). 60 Viničar ki je priden in zanesljiv ter se razume na ame-rikansko trsje, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Kje? pove uprava tega lista. &7 mlin © © Prihodnjo žrebanje (3. razreda) že dne 16. in 18. februarja. Glavni dobiček 90 000 kron. **fl Najmanjši dobiček 160 kron. Glavni dobiček sledečih razredov: dva po 100 000 kron, eden „ 200.000 „ » „ 300 000 „ in ena premija „ 700 000 „ (SreČkalo Be bode še 45% vseh srečk) Cene srečk.: 'is srečke \ '|4 srečke: % srečke [ srečka K15*— i K 30'— IK 60—18120'— ■■■■■■■■!■■■■■■■ A«■ Za sledeče razrede plačati je samo: 'I» srečke | '|4 srečke: i srečke j 'J, srečka \ " K5— SK10—IK20-—i Načrti igre stojijo zastonj ua razpolago. Liste žrebanja se bodejo po vsakem žrebanju razposlale. Naročila najdostavneje s poštno nakaznico pri ttitt M i i. MM Wien IV. M a ri a b i 1 ferstrasse Nr. 105. Kava (Perlkaffee) iz malega Soja-zrnja, nadomestilo za zrnato kavo. B kg obrisačna vrečica K 5 50 proti povzetju „Santosa" Kralj. Vinogradi 1573. Sprejmejo se zastopniki proti visoki proviciji. 46 Pred rabo Po rabi Tako čudežno spremembo napravi Kola » »sil t« Od raznih slabo podnčenih oseb se m. dr. i naibo,jSa hrana za možgane in živce v naturi. Ogrsko francosko zavarovalno akcijsko dražbo Razpoloženje mišljenje, nastopanje, sploh vsako gibanje trupla so odvnm od možgan. Ltrujenost, žalostnost, uoehanost, slabost živcev m splošna slabost trupla so znaki primanjkujoče živlienske j moči. Ako se hočete vedno zdrave čutiti, z jasno glavo in kreokim spominom, ako hočete delo in štrapace kakor zabavo občutiti, potem vzemite Kola tablete (Kola-Dulti). To je naravna hrana za živce in možgane, ki obenem kri izmlajša in ieboljša in s tem moči daruje vsakemu orgauu trupla Kola tablete (Kola-Daltz) ,Franco.Hongroige4t zaradi v njeni firmi se nahajajoče besede „francoska" kot inozemski zavod oznsčnje in se na ta način povzročnje pomisleke pri zavarovancih tega zavoda. Da se širni kreg zavarovancev, ki se gaje ta spoštovani zavod tekom svojega 32-letnega obstoja v vseh delih mocaihije iu zlasti v planinskih deželah pridobil, z napačnimi govoricami pred škodo obvari, bodi sledeče pribito: 1) da se nahaja sedež tega zavoda v Budimpešti, torej v domovini; 2) da se nahaja ves temeljni kapital izključno v rokah avstro-ogrskih državljanov; 3) daje družba vse 8>-ojo kapitalije izključno v dotnači \rednosti naložila; 4) da se je strogo patrijotično mišljenje vodstva zaveda tudi v tem pokazalo, da je vpisalo K 2,000 000 vojnega posojila na lastni ra-čnn in K 100.000 za penzijski sklad nradnikov. I stota ki dob navdušuje tudi uradnike te družbe, kajti tudi oni so okoli K 100.000 vojnega posojila subskribirali; 5) da se delavni krog zaveda samo na dežele v avstro-ogrski monarhiji z Bosno in Hercegovino razteguje; 6) da ta zavod ne stoji v nikakoršni kup-čijski zvezi z Francosko ali z ostalim sovražnim inozemstvom. Za planinske dežele Štajersko, Koroško in Kranjsko nahaja se zastop pod trgovsko-sodnij-sko protokolirano firmo General Agentschaft der Ungarisch-Franzosischen Versicherungs Akt.-Ges. 6s Franco-Hongroise, Graz, Kaiserfeldgasse Nr 21. prinaša življensko veselje in moči za deio ter čut mladosti s svojo pogumnostjo. ki zajamči u>o"h in sreč-). Jemljite Kola-tablet« (Kola-Oultz) ne^aj ča»a vsak dan. ekreočale bodejo \aSe živce, vsaka slabost bode izginila in p ,d njegovim vplivom postali bodete z močjo napolnjeni. Kola priporočajo zdravniške autoritete celcga svet in se rabi v bolnicah ttr živčnih sanatorijih. Zahtevajte KOLA TABLETE (Kola-Dultz) zastonj. Zdaj Vam nudim priliko, okrepčati Vaše živce, pišite mi dopisnico z VaSim natančnim naslovom in jaz Vam po§lj»m takoj g rat i s m f ranko eno množino Kola-tablet (Kola- Dultz), dovolj veliko, da Vam dobro dene in da Vas spravi v položaj, vpešte-vati njtgovo čudežno moč. Ako Vam dopade, zamorete več naročiti. Pišite pa takoj, predno poiabite. ti Razpoš. APOTEKA sv. DUHA, Budapest VI.,odd.420. Zidano štikana Muza samo £ čudež industrije za štikanje. hltliii modni štof z bogato žldano itikarijo. Kompletno za eno bluzo samo K la95. 2 Krasno lepo K Zadnja novost! Par sto tucatov teh krasno lepib, bogato z žido Slikanih štofastib bluz v nežnih lepib barvah, kakor belo, creme, rosa, svitlo-jlavo, srednje-plavo, modno-lila, rdeče, zeleno, drap, temno-plavo, fraise, rmavo, črro. sploh v vsaki eksishijoči Iiarvi, prevzeli smo cd neke razpuščene švicarske Stikarijske tvornice in zamoremo te krasne bluze po en-gros-predaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te bluze so trikratno svoto vredne. — Pri najmanjšem nakupu 3 kosov tudi v različnih barvah po želji per kds K 195 Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupaj le K 11'— in c . .. .. , „ £e Poleg tega fini jabot iz čipk al pa hm „bpitzenkragen" zastonj priloži. Edina razprodaja po povzetji. M. Swoboda, Dunaj, III|2, HieBgasse 13—114. Smpragnierungsanstalt in Kotsch (Hoče pri Mariboru) išče delavce na *kcrd za naloženje šv» lerjev v vagone. Vsakdanji zasluždk K 4 50