LETOJt PETEK, 15. AVGUST 1980 ŠT. 8 Periodični obračun 30. 6.1980 Poslovni rezultat v prvem polletju 1980 je razmeroma ugoden, če ga primerjamo na enako obdobje preteklega leta in v primerjavi s planom za leto 1980. Doseženi dohodek na zaposlenega: 1979 1980 plan 1980 Zvezni posvet o stanovanjski politiki CELOTNI PRIHODEK Dosežena plačana realizacija oziroma prodaja je v vseh temeljnih organizacijah dosti večja kot v preteklem letu (za delovno organizacijo 49%), skromnejši je le porast prodaje v Mojstrani, in sicer za 8%. Plan je presežen za DO v celoti za 4 %, pod planom je edino TO Mojstrana (za 18 %), trgovina je dosegla plan, ostale TO pa presegle. PORABLJENA SREDSTVA Stroški proizvodnje kažejo do prodaje enako razmerje v letu 1980 kot v 1979. Vendar pa so osnovnim proizvodnim materialom cene močnejše po-rastle kot je znašal porast prodajnih cen naših proizvodov in je zato vzrok za ugodno gibanje stroškov proizvodnje v manjšem porastu fiksnih — režijskih stroškov od porasta prodaje. Prodaja je v razmerju do leta 1979 porastla za 49%, fiksni stroški samo za 26%, stroški proizvodnih materialov pa za 60 %. % stroškov proizvodnje v doseženi prodaji je znašal: Stroški izdelavnih Fiksni stroški materialov 1979 1980 plan 1980 1979 1980 plan 1980 LIP Skupaj 36,5 39,3 38,6 10,3 8,7 9,4 TO Tomaž Godec 37,7 43,5 44,7 15,7 11,7 13,2 TO Rečica 52,8 57,1 56,3 8,2 7,6 8,1 TO Mojstrana 55,8 58,4 58,4 6,8 7,7 6,2 TO Podnart 52,7 59,8 55,0 10,4 8,9 5,5 Tudi v razmerju do plana za 1980 so neposredni stroški proizvodnje hitreje naraščali kot fiksni stroški in je tudi do plana vzrok za ugodnejši rezultat LIP skupaj: — doseženo 30. 6. 1980 — indeks 1980:1979 — indeks 1980 : plan TO Tomaž Godec — doseženo 30. 6. 1980 — indeks 1980 : 1979 — indeks 1980 : plan TO Rečica — doseženo 30. 6. 1980 — indeks 1980 : 1979 — indeks 1980 : plan TO Mojstrana — doseženo 30. 6. 1980 — indeks 1980 : 1979 — indeks 1980 : plan TO Podnart — doseženo 30. 6. 1980 — indeks 1980 : 1979 — indeks 1980 : plan TO Trgovina — doseženo 30. 6. 1980 — indeks 1980 : 1979 — indeks 1980 : plan Iz prikazane tabele je razvidno, da je tudi doseženi dohodek ugodnejši kot v letu 1979 in kot je bilo planirano, razen seveda pri TO Mojstrana, ki plana ni izpolnila delno zaradi nižje proizvodnje, delno pa zaradi nedoseganja prodajnih cen, predvidenih s planom. Podatek o dohodku na zaposlenega pomeni ugotovitev v ugodnejšem gibanju fiksnih stroškov. Podatki o doseženi prodaji, stroških proizvodnje in doseženem dohodku so sledeči: Celotni Porabljena Dohodek prihodek sredstva 575.910 393.296 182.614 146 149 150 104 102 110 177.965 98.987 78.978 166 167 164 104 97 115 188.643 128.056 60.587 134 136 132 109 107 114 25.767 17.312 8.455 108 112 101 82 83 81 43.808 30.064 13.744 169 184 144 114 119 104 118.900 118.844 8.056 156 155 175 100 99 107 družbene storilnosti ali pa podatek o doseganju narodnega dohodka. Ta podatek je zelo pomemben za medsebojno pri merjanje, saj najbolj pokaže uspešnost poslovanja. Ker s podatki o dohodku drugih še ne razpolagamo, bomo v naslednji preglednici podali podatke samo za naše temeljne organizacije: LIP skupaj 123.081 TO Tomaž Godec 99.648 TO Rečica 153.353 TO Mojstrana 154.981 TO Podnart 134.155 TO Trgovina 200.391 Razen TO Mojstrana so vse TO visoko presegle 'dohodek na zaposlenega iz leta 1979 in dosegle tudi višjega kot po planu. Vendar pa tudi dosežek Mojstrane ni slab, kar bomo lažje ugotovili, ko se bomo primerjali z drugimi izven naše DO. Doseženi CISTI DOHODEK tudi kaže visok porast v primerjavi z letom 1979 in v primerjavi s planom. Razporeditev čistega dohodka je izvršena v skladu z določili samo- LIP skupaj: — čisti dohodek — za osebne dohodke — za skupno porabo — stanov. — za drugo skupno porabo — za poslovni sklad — za rezervni sklad — za akumulacijo TO Tomaž Godec: — čisti dohodek — za osebne dohodke — za skupno porabo — stanov. — za drugo skupno porabo — za poslovni sklad — za rezervni sklad — za akumulacijo (Nadaljevanje na 2. strani) 179.033 158.145 168.397 142.008 199.957 170.313 150.982 174.733 173.975 173.614 322.240 301.360 upravnih splošnih aktov, predpisov in sprejetega plana za leto 1980. Odločitev delavcev o razporeditvi čistega dohodka je tako bila sprejeta že pred sestavo periodičnega obračuna, v razpravah v TO je zato predvsem odločilna ugotovitev, če je razporeditev opravljena v skladu s sprejetimi sklepi in stališči. Čisti dohodek in njegova razporeditev izkazuje v primerjavi z letom 1979 in s planom za 1980 sledeče: I n d e k s Doseženo 30. 6. 80 30. 6. 80 30. 6. 1980 30. 6. 79 plan 80 119.308 134 115 77.671 135 103 6.684 136 99 6.107 135 100 23.758 126 221 4.246 146 113 40.853 188 148 52.425 145 122 34.093 136 105 2.931 137 99 2.825 129 100 9.872 189 414 1.975 164 115 17.592 274 172 Zveza sindikatov Jugoslavije je v Somboru 9. in 10. julija organizirala zvezni posvet o politiki dodeljevanja stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo v organizacijah združenega dela. Verjetno ni naključje, da se je posvet odvijal v tem času, saj smo namreč v obdobju širokih družbenih prizadevanj in aktivnosti usmerjenih k hitrejšemu razvoju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na stanovanjskem področju in v času, ko postavljamo glavne cilje in smernice petletnega družbeno-ekonom-skega razvoja na področju stanovanjske izgradnje. Glede na navedeno in izhajajoč iz neusklajenosti med dinamiko stanovanjske izgradnje in stanovanjskih potreb, je bil posvet organiziran s ciljem, da se vzpodbudi in usmeri angažiranje organizacij zveze sindikatov in drugih subjektivnih sil v naši družbi pri doseganju večje objektivnosti na področju razdeljevanja stanovanj in sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V delegacijo SRS za posvet je bila izbrana tudi naša delovna organizacija. Poleg nekaterih delovnih organizacij so bili na posvetu prisotni tudi: sodišča združenega dela, družbeni pravobranilci samoupravljanja, občinski sindikalni sveti. Posveta se je udeležil tudi tov. Mika Spiljak. (Nadaljevanje na 2. strani) Skladišče vrat v TO Rečica — Sodobno skladiščenje je pogoj za zmanjšanje poškodb in okvar izdelkov. Prostor je racionalno izkoriščen, preglednost zalog je večja. Foto: Ažman Periodični obračun 30. 6.1980 (Nadaljevanje s 1. strani) Zvezni posvet o stanovanjski politiki Pri razporeditvi čistega dohodka na osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo je v letu 1980 zelo pomemben tudi družbeni dogovor o izvajanju resolucije v gospodarskih gibanjih v Sloveniji v letu 1980. Po tem dogovoru morajo osebni dohodki naraščati za 25 % počasneje kot dohodek, oziroma v skladu s posebno lestvico, ki pri razporeditvi čistega dohodka upošteva tudi doseženi izvoz, povprečni osebni dohodek v letu 1979 in višino rasti dohodka. Pri sprejemanju plana za 1980 smo sklenili, da velja primerjava z resolucijo za delovno organizacijo v celoti, saj drugače ne bi mogli uveljaviti določil o enotnih izhodiščih v TO pri merilih za nagrajevanje in razporeditvi čistega dohodka. Razporeditev čistega dohodka za del za osebne dohodke na osnovi resolucije izkazuje za našo delovno organizacijo sledeče: Poprečje leta ^ 6 19g() 1979 1. Dohodek 2. Osebni dohodki 3. Možna rast oseb. doh. v 1980 4. Dejanska rast OD v 1980 5. Rast doh. po planu za 1980 6. Dosež. rast doh. za 1980 7. Rast oseb. doh. po planu 1980 8. Dosež. rast oseb. doh. v 1980 Čisti osebni dohodki na delavca v prvem polletju 1980 so znašali: 137.691 58.897 169.820 68.118 19,3 % 15,6% 11,3% 23,3% 13,0% 15,6% 123,3 115,6 Indeks Indeks Neto OD I — VI / 80 I — VI/80 mesečno I-VI/79 leto 1979 DO LIP 8.581 130,8 115,3 TO Tomaž Godec 8.187 136,3 117,4 TO Rečica 8.389 124,8 112,4 TO Mojstrana 7.798 117,8 107,9 TO Podnart 7.736 129,1 114,2 TO Trgovina 9.630 128,9 115,5 DSSS 12.312 130,7 116,9 Podatke o osebnih dohodkih Kratek zaključek i o poslova- TO Rečica: — čisti dohodek 37.701 119 117 — za osebne dohodke 22.521 128 101 — za skupno porabo — stanov. 1.946 130 99 — za drugo skupno porabo 1.997 138 100 — za poslovni sklad 9.658 96 210 — za rezervni sklad 1.514 132 120 — za akumulacijo 15.756 140 154 TO Mojstrana: — čisti dohodek 5.630 104 80 — za osebne dohodke 3.853 121 88 — za skupno porabo — stanov. 330 125 92 — za drugo skupno porabo 339 123 100 — za poslovni sklad 868 59 53 — za rezervni sklad 211 101 81 — za akumulacijo 1.583 95 68 TO Podnart: — čisti dohodek 8.004 134 114 — za osebne dohodke 5.471 146 105 — za skupno porabo — stanov. 454 142 96 — za drugo skupno porabo 401 113 100 — za poslovni sklad 1.318 103 111 — za rezervni sklad 344 145 104 — za akumulacijo 2.773 183 127 TO Trgovina: — čisti dohodek 4.787 178 113 — za osebne dohodke 2.180 142 101 — za skupno porabo — stanov. 185 142 93 — za drugo skupno porabo 175 156 100 — za poslovni sklad 2.042 259 134 — za rezervni sklad 202 176 109 — za akumulacijo 2.464 273 128 nije še nimamo. Po podatkih do maja 1980 so osebni dohodki v naši DO za 6 % višji kot v gospodarstvu Slovenije, vendar pa je tudi dohodek v naši delovni organizaciji temu primemo višji kot v poprečju v Sloveniji. nju v prvem polletju je, da smo gospodarili razmeroma dobro, kljub težavam, ki so spremljale poslovanje in da je razporeditev dohodka na osebne dohodke in akumulacijo v skladu z resolucijo in seveda tudi samoupravnimi akti in sklepi v DO. Jože Lipnik (Nadaljevanje s 1. strani) Uvodni razpravi, ki jo je podal tov. Zefčet Jašari, je sledilo 35 referentov. Čeprav je bilo poudarjeno, da smo na področju delitve stanovanj in posojil napravili znaten korak naprej posebej še v naši republiki in na območju Zagreba, ostajajo še bolj ali manj izražene pomanjkljivosti in vprašanja. Ta so večkrat odraz premalo razvitih samoupravnih odnosov v nekaterih organizacijah. Prav zato sindikalne organizacije ne smejo politike razdeljevanja stanovanj samo kritizirati, temveč naj bodo aktiven ustvarjalec in nosilec te politike. Sindikat bi se moral zavzeti, da delovni ljudje neposredno sodelujejo pri izdelovanju planov in programov reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, tako, da so usklajeni z razvojnimi plani in objektivnimi materialnimi pogoji in možnostmi. Na osnovi teh, mora vsak delavec brez stanovanja vedeti kdaj, pod katerimi pogoji in na kakšen način bo lahko rešil svoje stanovanjsko vprašanje. Glavne teme razprav so bili kriteriji za dodelitev stanovanj: stanovanjski pogoji, delovna doba kot osnovni kriterij, delovni doprinos ter delovni pogoji, udeležba v NOB, zdravstveno stanje in invalidnost, materialni položaj gospodinjstva in število članov gospodinjstva kot dopolnilni kriteriji, ki v celotni pomembnosti znatno zaostajajo za osnovnimi kriteriji. Seveda igrajo poleg kriterijev važno vlogo tudi ostala vprašanja politike razdeljevanja stanovanj, ki jih je potrebno prav tako obdelati v samoupravnih aktih. Gre za vprašanja združevanja dela in sredstev, sodelovanja lastnih sredstev, kadrovska stanovanja, reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev. Gre za kriterije in stališča, ki jih v glavnem pri nas že poznamo, ki so zajeti v samoupravnem sporazumu o stanovanjih in, ki jih upoštevamo pri razdeljevanju stanovanj. Zato bi poudaril le nekatere, ki jih bo potrebno upoštevati pri dopolnitvah našega samoupravnega sporazuma oziroma pravilnika o stanovanjih — kriterij delovnega doprinosa je bil doslej vse premalo ali sploh ni bil zastopan. Gre za kriterij, ki mora biti vse bolj poudarjen in ki ga je potrebno nujno vnesti v pravilnike. Delavnost, racionalizacija in inovatorstvo naj se zajamejo med enega izmed najpomembnejših kriterijev: delovni doprinos — stanovanjska politika ne sme biti socialna politika, čeprav socialnega motiva seveda ne moremo in ne smemo zanemarjati — pri upoštevanju delovne dobe naj se upošteva celotna delovna doba, in ne samo doba ki je delavcu pretekla npr. v naši delovni organizaciji. V nekaterih delovnih organizacijah to že upoštevajo. Sprememba zaposlitve ne sme biti ovira, seveda je potrebno ugotoviti, da ne gre za »luftarje«, ki menjajo delovne organizacije zaradi ne ravno poštenih razlogov. — delavci naj ne gredo v pokoj brez ustreznega stanovanja; odhod delavcev v pokoj naj bo zares zadnji termin za rešitev stanovanjskega vprašanja. — kadrovska stanovanja niso novost in jih je nemogoče zanemarjati; paziti pa je potrebno, da ne pride do primerov izkoriščanja. Zato mora biti jasno definirano, kateri kadri so deficitarni. Prav tako je potrebno planirati sredstva za ta stanovanja. — oblikovanje prednostne liste naj bo čim bolj široko in odprto. To so le nekateri kriteriji in pogledi, ki so bili močneje zastopani v razprgvi in ki bi z njimi morda brez večjih težav dopolnili naš sporazum. Seveda je bilo nanizanih še veliko vprašanj in problemov od subjektivizma pri kriterijih, do planiranja in finansiranja, do politike širjenja mest in delovnih organizacij na območju večjih mest, neurejeni urbanistični politiki in podobno. Prav tako je prisoten pro-, blem pomanjkanja novih stanovanj. V takšnem primeru še tako dobra stanovanjska politika v sami delovni organizaciji odpove. S podobnimi težavami se srečujemo v radovljiški občini ali vsaj na območju Bleda in Radovljice. Delegacija SR Slovenije je štela deset delegatov in bila zares enotna, ubrana skupina. Soglasno je bila izražena želja, da bi zaključke s posvetovanja, nove predloge in naloge obravnavali na Bledu v okviru naše delovne organizacije. Prav gotovo bo takšno srečanje zelo dobrodošlo. Miran Mozetič ( ~ ■ ■ "N proizvodnja, prodaja ter OD J 1. PROIZVODNJA IN PRODAJA Izdelek Proizvedeno 02 EM £ > 1 O GO HH > 1 proizv. 80/ plan 80 g- (C 'K 22. proizv. 80/ proizv. 79 TO »Tomaž Godec« — opažne plošče m2 322.385 354.643 109,53 110,01 - ISO - SPAN kom 301.192 151.090 47,25 50,16 — garažna vrata kom 231 153 61,45 66,23 — postelje kom 2.856 4.131 54,74 144,64 — pogradi kom 1.215 180 — 14,81 — obloge m2 50.632 69.103 138,73 136,48 — podnožja kom 5.329 8.159 116,99 153,11 - DOTA kom 1.329 303 30,42 22,80 — omarice kom 1.297 1.403 41,42 108,17 — stebrički kom 6.904 — žagan les I m3 16.582 14.675 106,73 88,50 TO Rečica — krila neobdelana kom 19.774 13.757 78,91 69,57 — krila obdelana kom 47.645 60.331 115,35 126,63 — krila izvozna kom 6.304 15.721 105,21 249,38 skupaj krila kom 73.723 89.809 106,06 121,82 — komplet, vrata neobd. kom 10.894 10.550 84,71 96,84 — komplet, vrata obdelana kom 17.901 11.296 90,71 63,10 Skupaj kompl. vrata kom 28.795 21.846 87,71 75,87 — podboj SM kom 29.259 28.961 88,10 98,98 — obloge m2 105.179 119.023 88,50 113,16 — žagan les m3 11.186 11.523 122,40 103,01 TO Mojstrana — vhodna vrata kom 6.310 5.691 114,25 90,19 — garažna vrata kom 831 1.097 73,43 132,01 — dodatki kom 2.271 2.077 69,49 91,46 — MIKO elementi kom 170 175 117,45 102,94 TO Podnart — zaboji m3 1.280 2.535 102,61 119,92 — obloge m2 141.169 158.088 88,16 111,98 — žagan les m3 3.968 4.451 113,11 112,17 TO »Tomaž Godec«, Goh Bistrica Omenjena TO je dosegla začrtan plan z indeksom 105,97 po NU. Tudi primerjava na plan po izdelkih nam pove, da je bil plan najbolje dosežen v primarni predelavi lesa in v obratu plošč. V obratu ISO-SPAN plan ni dosežen zaradi rekonstrukcij, vendar je proizvodnja v maju že normalo stekla. Proizvodnja pohištva se je sicer povečala, vendar začrtane količine še niso dosežene. Po NU je plan pohištva dosežen, vendar v NU priznavamo še vedno preveč dodatnih del. Tudi primerjava na preteklo leto kaže povečanje proizvodnje opažnih plošč in postelj ter podnožij in viden padec ISO-SPAN zidakov. Realizacija je bila dosežena 106,29 % v odnosu na plan, medtem ko je indeks kritja 111,84%. Zaradi tega je tudi stopnja kritja dosežena 51,01 %, medtem ko je planirana 47,37%. Večja stopnja kritja je delno že rezultat višje prodajne cene opažnih plošč v izvozu — po devalvaciji. Realizacija po planskih cenah pa je dosežena le 98,53 %, torej manj kot proizvodnja. Porasle so zaloge izdelkov, predvsem postelj. TO Rečica TO je dosegla začrtani plan z indeksom 107,36 po NU. Primerjava po izdelkih nam pove, da je bil plan najboljše dosežen pri žaganem lesu in krilih, medtem ko pri kompletnih vratih, SM podbojih in oblogah ni bil dosežen. Približno enaki rezultati so tudi v primerjavi na preteklo leto. Potrebno je poudariti, da se plan izvoza izpolnjuje in je realizacija izvoza že približno 3x večja kot v enakem obdobju preteklega leta. Realizacija je bila dosežena 113,20%, medtem ko je bilo kritje doseženo 115,10%. Tu govorimo o planiranih stopnjah, medtem pa vemo, da imamo negativno odstopanje od planskih cen izdelavnih materialov (uvoz furnirja, razni pogodbeni nakupi itd.) in bo dejanska stopnja kritja nižja kot pa planirana. Zaloge vseh izdelkov so se rahlo znižale. (Nadaljevanje na 5. strani) Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (30. 7. 1980) 1. Sprejel je ocenitev naslednjih del in nalog v TO To- maž Godec: • planerja pohištva 235 točk • laboranta — kontrolorja 194 točk • vodje vzorčne delavnice 211 točk • vzorčnega mizarja 173 točk 2. V javno obravnavo pa je dal predlog ocenitve del in nalog v finančnem sektorju DSSS: • blagajnika DO in knjigovodje OD za TO trgovina 185 točk • knjigovodje OD za DO 205 točk 3. Obravnaval in sprejel je polletni obračun. 4. Razpravljal je o pomoči pobrateni občini Brus in sklep o dodelitvi 100.000,00 din spremenil na 300.000,00 din. 5. Sprejel je samoupravna sporazuma • o poslovnem tehničnem sodelovanju z Idnino Krato-vo, tovarno brusnih materialov • o združevanju dela in sredstev ter o poslovnem sodelovanju v letu 1980 z DO Vozila Gorica, Šempeter pri Gorici 6. Povišal je kilometrino za prevoze z lastnim avtom za službene namene na 5,50 din, ki velja od 1. 8.1980 dalje. SVET ZA FINANČNE ZADEVE (7. 7.1980) 1. Za predsednika je imenoval Anico Veber, za namestnika pa Antona Železnikarja. 2. Finančni sektor je pooblastil, da odkupuje menice, če to dopušča likvidnostno stanje, predvsem članic SOZDA. Odkupuje naj le menice, kjer je avalist banka. Svetu za finančne zadeve naj vsake tri mesece poroča o izvršenih odkupih. 3. Pregledal je poročilo o odkupu menic od 1. 1. do 30. 6. 1980 in ga potrdil. 4. Trgovskim organizacijam, ki prodajajo pohištvo, proizvedeno v TO Tomaž Godec, na kredit, je odobril posojilo za potrošniško kreditiranje v višini pogodb, s 6 % obrestno mero. O odobrenih posojilih je treba svetu tekoče poročati. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (3. 7. 1980) 1. Prosta stanovanja v Boh. Bistrici je dodelil: • Cilki Fornazarič (stanovanje, ki ga je zasedel Anton Golja) • Nadi Zalokar (adaptirano) • Marinki Korošec (stanovanje, ki ga je zasedala Nada Zalokar) Sprejel je še sklep, da bomo prvo razpoložljivo stanovanje v Boh. Bistrici dodelili Bogomirju Skrtu. 2. Razpisane štipendije je razdelil naslednjim: • Janezu Mencingerju, Stara Fužina 182 na Tehniški šoli za lesarstvo • Nadji Višak, Radovljica, Gorenjska 13, na Ekonomski srednji šoli 3. V učno delovno razmerje je sprejel naslednje učence: • Janeza Mikija, Stara Fužina za strojnega ključavničarja • Andreja Korošca, Jereka 23 za strojnega ključavničarja • Zvonka Korošca, Koprivnik 75 za strojnega ključavničarja • Tonija Strgarja, Boh. Bela 42 za stavbnega mizarja • Aziro Mulalič, Bled, Kidričeva 9 za stavbnega mizarja • Francija Branca, Mojstrana, Delavska 20 za stavbnega mizarja • Poldija Kovačca, Mojstrana, Pod grančiščem 9 za stavbnega mizarja • Igorja Cesarja, Boh. Bistrica, Prečna 1 za stavbnega mizarja • Gorazda Prežlja, Spodnje Gorje 91 b za specializiranega lesnega delavca • Nika Odarja, Boh. Bistrica, za specializiranega lesnega delavca • Francija Lapajneta, Polje 2, za elektrikarja 4. Odboru za delovna razmerja DSSS je predlagal, da v delovno razmerje kot pripravnike sprejme Vinka Odarja, Kamnje 17, Andreja Polajnarja, Boh. Bistrica, Ob Belci 3 in Romana Čebulja, Mojstrana. 5. Potrdil je opravljeni tečaj za PK, ki so ga uspešno končali: v TO Tomaž Godec: Marjana Cvetek. Zdravko Škantar, Magda Žmitek, Francka Kusterle, Janez Pekovec, Jože Dobravec, Marija Repinc, Ida Smukavec, Valerija Gardener, Ivana Zvan, Vinko Stare, Jožica Kuhar in Mirko Jeršič. v TO Rečica: Milena Novak, Mileva Kobilca, Marija Čeme, Stanka Bojkovič, Georgija Mičič, Anton Beznik in Pavel Cergolj. v TO Podnart: Boško Milanovič, Radivoj Pajič, Ljubica Vidakovič, Zehida Hodžič, Biljana Ljubojevič, Dušan Štajer, Borko Pajič, Marinko Malivojevič, Nedeljko Malivojevič, Alojz Frkulj 6. Obveščen je bil, da je bil tečaj začetnega angleškega jezika uspešno opravljen. Obiskovalo ga je 11 slušateljev. DS TO, LESNA PREDELAVA REČICA (30. 7. 1980) 1. DS je obravnaval polletni obračun I — VI/80 ter ugotovil, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s planom in našimi samoupravnimi akti. Rezultati prvega polletja so zadovoljivi, vendar pa so vsled povišanja cen reprodukcijskih materialov izgledi za drugo polletje slabši. 2. Po obravnavi rezultatov izvajanja stabilizacijskih ukrepov je DS ugotovil, da so pri nekaterih postavkah vidni rezultati (izkoristek v žagi, prihranki pri osnovnih materialih v obratu vrata), dočim pri izkoristku delovnega časa ni bistvenega napredka ter je proti kršiteljem potrebno tudi disciplinsko ukrepati. Izvajanje stabilizacijskih ukrepov naj se obravnava še na zborih delavcev. 3. Potrdi se sistematizacija novih del in opravil »krojilec furnirja na dolžino« v obratu vrata s tem, da se pri opisu del in nalog popravi peti stavek tako kot je bil predlagan. 4. DS TO Rečica se strinja s predlogom PO iz SS o trajnem poslovnem sodelovanju med gozdarstvom in lesno industrijo, da se zaradi minimalnih razlik med posameznimi lesnopredelovalnimi TO pri doseženi povprečni ceni žaganega lesa v obdobju od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1980 poračun za dobavljeno hlodovino v I. polletju opravi na enotno ceno in sicer 1.800.— din za 1 kub. meter hlodovine iglavcev. Pri poračunu za I. polletje se upoštevajo že opravljeni poračuni za za I. kvartal in ostali že opravljeni delni poračuni kot tudi 3,3 % prispevek za območno SIS za gozdarstvo. 5. Družbeni dogovor o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica DS RO Rečica ni sprejet, predvsem zaradi pripombe na 42. član tega dogovora, ker smatra, da taki pogoji za študij ob delu za nas niso sprejemljivi. 6. Pristopi se k SS o ustanovitvi in delovanju posebne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko. 7. Pristopi se k SS o skladnem razvoju in delitvi dela med cestnim in železniškim prometom v blagovnem prevozu, ki ga sklenejo OZD — uporabniki prometnih storitev, OZD s področja cestnega prometa, OZD s področja železniškega prometa ter OZD špedicijske, skladiščno-distribucijske in agencijske dejavnosti. 8. DS je bil seznanjen z opozorilom UJV Kranj glede pomanjkljivosti pri zavarovanju družbenega premoženja v TO ter zadolži vodjo oddelka za vzdrževanje in investicije, da pomankljivosti v najkrajšem roku odpravi (dokončanje ograje od sušilnice do skladišča gotovih izdelkov in postavitev vrat v prehodu med proizvodno halo in skladiščem). Glede zavarovanja prehoda pri trgovini, se je dogovoriti skupno s predstavniki UJV in TO Trgovino. 9. Za delegata v območno SIS za PTT Promet Kranj je bil soglasno izvoljen Burja Alojz. 10. DS je obravnaval pritožbo Ambrožič Marjana na sklep disciplinske komisije ter bil soglasen, da se mu izrečana denarna kazen v višini 4 % akontacije OD za mesec julij 1980, zniža na 2 %. sestavila: Čop T. Marljivi pri delu Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije Koprivnik — Gorjuše deluje že več kot dve leti. Po krajšem nedelovnem obodbju smo našo OO ZSMS pred kratkim obnovili, tako da je njena aktivnost v polnem teku. Sedaj šteje 68 članov, lahko pa bi jih bilo še več, vendar pa vse več mladih odhaja v dolino za boljšim zaslužkom. Naša aktivnost bi bila lahko še večja, če bi za to imeli ustrezne prostore. Sestanke imamo sedaj v stari dvorani na Gorjušah, ki pa ni naša last. Ko bo lastništvo urejeno, jo nameravamo prenoviti, da bo ustrezala našim razmeram. OO ZSMS Koprivnik-Gorju-še je povezana s KS, Izobra- ževalno umetniškim društvom Gorjuše in z gasilskima društvoma Koprivnik in Gorjuše. Letos smo v glavnem pomagali pri gradnji gasilskega doma na Gorjušah. Opravili smo že ogromno delovnih ur, saj se zavedamo, da je dom tudi za nas velika pridobitev. Pomagali smo pri pripravi na proslavo, saj je bilo dela veliko, sodelovali pa smo tudi na sami proslavi. Razen tega pa organiziramo razne očiščevalne in delovne akcije, sodelovali smo tudi na MDA Bohinj 80, zelo veliko pa se ukvarjamo s športom. Zdravko Zalokar V pobrateni občini Brus bomo zgradili šolo Delegati vseh treh zborov Občinske skupščine Radovljica so na skupnem zasedanju 23. julija sprejeli sklep, da bo v pobrateni občini Brus, ki jo je maja prizadel težek potres, namenila sredstva za izgradnjo enorazredne osnovne šole v najbolj prizadetem kraju Džerekare. V stavbi bo razen učilnice s spremljajočimi prostori tudi dvosobno stanovanje za učiteljevo družino. Naložba bo veljala za stavbo 1,138.800 din, oprema prostorov pa okoli 370.000 din. Denar bodo zbrali delavci in občani radovljiške občine v višini enodnevnih zaslužkov in drugih prispevkov ter iz rezervnega sklada občinskega proračuna. Doslej so zbrali že nad 570.000 din. Informacije splošnega združenja lesarstva Posvetovanje »Proizvodnja strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa v Jugoslaviji« Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije in soorganizatorji Splošno združenje lesarstva Slovenije, Splošno združenje kovinske industrije Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarsko razstavišče in revija LES so organizirali 11. junija 1980, to je v času Lesnega sejma v Ljubljani, posvetovanje »Proizvodnja strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa v Jugoslaviji«. Na posvetovanju je sodelovalo 9 referentov s samostojnimi referati, posvetovanja se je udeležilo 130 udeležencev iz cele Jugoslavije. Zaključki s posveta: 1. Posvet se vklaplja v pobudo in prizadevanja za boljše gospodarjenje in izkoriščanje tako razpoložljivih potencialov kot tudi predvidenih kapacitet na področju proizvodnje strojev in opreme za obdelavo lesa v Jugoslaviji. 2. Skromno jugoslovansko ponudbo strojev in opreme za obdelavo lesa je povečati predvsem v korist nadaljnjega razvoja predelave lesa v Jugoslaviji. 3. Gledano z aspekta tržnih zmogljivosti osvajanja novih proizvodov v tovrstni proizvodnji se kažejo potrebe po usklajenem razvoju, specializaciji in delitvi dela. 4. Za širjenje tovrstne proizvodnje je potrebno najtesnejše sodelovanje s komplementarnimi proizvajalci iz drugih področij industrije. 5. Za razvoj strojegradnje je potrebna koncentracija in aktiviranje domačih potencialov, ki naj bi zmanjšali odvisnost od tuje tehnološke opreme ob močno zmanjšanih uvoznih možnostih. 6. Pri načrtovanju proizvodnje oziroma poslovanja je upoštevati zakonodajne možnosti skupnih vlaganj s tujimi osebami in dolgoročnih proizvodnih kooperacij. 7. Za usklajeni in gospodarni razvoj strojegradnje za obdelavo lesa v Jugoslaviji se kaže potreba po organiziranju skupnosti, ki bo imela določene poslovne funkcije. 9. Hitrejši razvoj proizvodnje strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa v Jugoslaviji narekuje odgovarjajočim izobraževalnim institucijam dati večji poudarek izobraževanju ustreznih strokovnjakov, ki bodo delovali v proizvodnih, razvojnih in projektantskih oddelkih te proizvodnje. 10. Nadaljnja usmeritev v intenzivnejšo proizvodnjo strojev in opreme in izvoz bo nujno zahtevala povezovanje projektive, proizvodnje in prodaje v smislu celovitejših ponudb in večje angažiranje bančnih institucij za kreditiranje proizvodnje, vključujoč pri tem tudi kreditiranje razvoja in plasmana. CCA i iù£> C f. cfyo - C'tp s cep Predstavljamo predsednike delavskih svetov TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica PAVEL MALEJ, roj. 7. 4. 1950 — KV električar, se je v naši TO zaposlil na vzdrževanju leta 1968, kjer je zaposlen še danes. Že kot vajenec se je aktivno vključil v delo mladinske organizacije in bil kasneje tudi njen predsednik dve mandatni obdobji. Bil je tudi član UO sindikalne organizacije, delegat zbora združenega dela SO Radovljica, član in predsednik SDK DO. Sedaj je član sekretariata OOZK. Vrsto let aktivno dela v odboru ZRVS in 10 lovske družine. TO REClCA BORIS FRANC je bil rojen 22. 8. 1943. Izučil se je za poklic rezbarja. S temeljno organizacijo Rečica je sklenil delovno razmerje 22.9. 1971. Opravljal je razna dela, zadnja leta dela na nalogah uprav-ljalca stroja za robno obdelavo. Večkrat je v pomoč tudi skupinovodjem v proizvodnji vrat. Zaradi želje po dodatnem znanju se je vpisal v delovod-sko šolo lesne smeri, ki jo redno obiskuje. Aktiven je tudi na družbenopolitičnem in športnem področju. Deloval je v komisiji za ugotavljanje krištve delovnih dolžnosti, bil je član sveta za družbeni standard in delegat za ZZD skupščine občine Radovljica. Pri funkciji predsednika delavskega sveta želimo veliko uspešnega dela. TO MOJSTRANA Mojstrana zaposlen kot glavni vzdrževalec. V naši temeljni organizaciji se je zaposlil leta 1969. Pred tena pa je bil zaposlen v Železarni Jesenice, kjer se je v Železarskem izobraževalnem centru tudi izučil za poklic elektrikarja. V naši TO je bil tov. Ravhe-kar vključen v razne družbeno-politične organizacije. Bil je- član disciplinske komisije, tajnik osnovne organizacije siindikata, pa tudi več mandatnih dob predsednik 10 ’ osnovne organizacije sindikata kakor tudi več mandatov član OK OOS LIP Bled. Z volitvami, ki so bile izvedene v mesecu aprilu, je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta TO Mojstrana, kakor tudi za člana skupnega delavskega sveta LIP Bled. Tomaž je na delovnem mestu glavnega vzdrževalca izredno vesten in natančen, tako da je lahko vzgled vsem ostalim. Pri opravljanju funkcije predsednika delavskega sveta TO in vseh ostalih funkcij pa tudi na delovnem mestu mu sodelavci želimo veliko uspehov. TO PODNART ■m »ftf TOMAŽ RAVHEKAR, ro jen 25.7.1941, je v naši TO FRANC ČUFAR, rojen 19.6. 19>49 je zaposlen v TO Podnart kot obratovodja — iz-menovodja. Franc se je najprej izučil za mizarja, zatem pa je dokončal še srednjo tehniško šolo — lesno smer. Po dokončani šoli se je leta 1974 zaposlili v naši delovni organizaciji kot skladiščnik žaganega lesa. Že takoj ob prihodu v naše podjetje se je pridno lotil vseh nalog, ki so mu bile dane. Poleg rednega dela, ki ga je marljivo opravljal, se je posvetil tudi družbenopolitičnemu življenju v TO. Tako je bil 6 let predsednik OOS v TO Podnart, leto dni pa je bil predsednik KO OOS pri DO LIP Bled. V letošnjem letu je bil izvoljen za predsednika DS.-Poleg tega je tudi član samoupravne delavske kontrole delovne organizacije. Več let je tudi član ZK. Pri njegovem delu, tako poklicnem kot družbenopolitičnem mu želimo čimveč uspehov in zadovoljstva. DSSS CIRIL KRAIGHER, rojen 13. marca 1946, dela kot referent za reklamo in propagando v prodajnem sektorju DSSS. V našo delovno organizacijo se je vključil leta 1971. V osnovni organizaciji Zveze komunistov je član že od leta 1967, in je kot sekretar le-te organizacije v DSS delal štiri yleta. Zadnja leta je bil član odbora za delovna razmerja DSSS. Je tudi dolgoletni član v uredniškem odboru našega Glasila. Veliko likovne opreme ter ilustracij nam je priskrbel prav on. Ciril je tudi mojster čopiča. Še posebej so zanimive njegove karikature, katere smo objavili v preteklih številkah Glasila. V radovljiški občini pa že nekaj let deluje uspešno likovna skupina LIKOR. katere predsednik je tov. Kraigher. Ciril opravlja funkcijo predsednika odbora za teke in skoke pri smučarskem klubu Bled. V Skupščini občine Radovljica je član izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij. Bil je delegat zbora občin SRS ter član izvršnega odbora sveta kulturne skupnosti SO Radovljca. Povedati moramo, da je v svoji krajevni skupnosti — Zasip zelo aktiven in pripravljen vedno pomagati. Tako deluje kot član izvršnega odbora KS Zasip, predsednik kul- turno prosvetnega društva Zasip, član IS — SZDL Zasip, v komisiji za šport in rekreacijo. Gotovo nam je dobro znan iz LIP kulturnih prireditev, jubilejih ter proslavah, saj tudi poje rad. Sam poje v zboru (komorni moški pevski zbor Zasip) ter je tudi predsednik tega zbora. Malo delovnih ljudi najdemo v našem okolju, da bi delali na tolikih področjih, družbenopolitičnih ter kulturnih organizacijah kot tov. Ciril. Zaželimo mu veliko uspehov v prihodnosti, osebnega zadovoljstva in sreče. Pri funkciji predsednika delavskega sveta v DSSS pa še posebej veliko uspehov! Najprej bi rad povedal, da zrem na človeka in njegovo delo iz ptičje perspektive, z očmi mladega človeka. S kritiko ali brez nje, človek mora dobro spoznati sebe, tako si mora vlivati zaupanje in voljo, vzpodbujati se mora pri delu. Človek mora biti in je vedno na prvem mestu, saj je nosilec napredka. Namenjeni * so mu dosežki vseh prizadevanj in naporov. Marsikdaj se izjalovi. Panj, ki smo ga zgradili, se nenadoma poruši, tako da delamo z nejevoljo ter nismo razpoloženi. Ker je človek nerazpoložen, lahko pride do nesreče pri Človek ni stroj delu. Nesreče pa predstavljajo stroške, zniža se proizvodnja, plani se ne dosegajo, proizvodni stroški so višji itd. Še hujše pa je, da za takšnimi nesrečami krijejo hude tragedije — družine izgubijo očeta in matere, vedno več je invalidov in to predvsem mladih ljudi. Vprašajmo pa se tudi: kaj se zgodi z delavcem, ki ni povezan z delovnim kolektivom. Delavec ja napravil večjo ali manjšo napako. Napake se pri njem ponavljajo. Tedaj človeka ne smemo postaviti pred dejstvo, da ne bo vedel ne kam ne kod, temveč ga moramo vzeti v svojo sredino se z njim pogovoriti, ter s skupnimi močmi te njegove napake preprečiti. Šele tedaj bo ta delavec pomislil: »Saj sem tudi jaz del tega društva!« Da pa ne bi bil človek edini krivec za vse te nesreče moramo nakazati še nekaj drugih vzrokov; npr. stroj ni bil dovolj zavarovan, delavec ni bil poučen o varnem načinu dela, pomanjkljivosti pri dovozu in odvozu transporta, stroj je bil slabo vzdrževan itd. Zaključil pa bi rad z besedami: Bolje je dvakrat premisliti, kot reči kaj ali storiti, pa naj bo pri delu na stroju ali v pogovoru s človekom. Mulej Smotrno sortiranje izdelkov pred prodajo je pogoj za dobro poslovanje. Foto: Ažman Katalog del in nalog pred javno obravnavo Delovni prispevek posameznika v odnosu na ostale delavce v združenem delu ugotavljamo na naslednjih osnovah: — zahtevnost dela — uspešnost dela — prispevek na osnovi minulega dela — prispevek na osnovi inovacij Ugotavljanje delovnega prispevka na osnovi zahtevnosti dela določajo samoupravni sporazumi o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za OD, Samoupravni sporazum o izdelavi kataloga del in nalog ter Samoupravni sporazum o enotni metodologiji za vrednotenje zahtevnosti dela. Zahtevnost dela, kot vidimo, je samo ena izmed osnov za ugotavljanje delovnega prispevka in sama po sebi še ne zagotavlja plačila po delu. Delavci smo pri opravljanju svojega dela, ki je lahko enako zahtevno, zelo različno uspešni ali učinkoviti. Uspešnost dela ali učinkovitost dela je torej naslednja važna osnova za ugotavljanje delovnega prispevka, ki jo nikakor ne smemo mešati ali vključevati v zahtevnost dela. Za vsakega delavca je ugotavljanje zahtevnosti dela »ocenjevanje« praktično edina faza, ki ga zanima in na katero je najbolj pozoren. Na vse spremljajoče dokumente in gradivo pa gledamo kar malo prezirljivo, kot kaj nam je treba toliko papirnate vojske. Vendar ugotavljanje zahtevnosti dela ni enostavni postopek in ne sme sloneti na željah posameznikov, temveč mora sloneti na dokumentiranih in realnih osnovah. Dokumentirani osnovi za uspešno vrednotenje zahtevnosti dela pa sta katalog del in nalog ter metodologija za ugotavljanje zahtevnosti dela. Pri določanju zahtevnosti dela smo prešli naslednje tri faze dela: 1. izdelava kataloga in nalog (opisni del) 2. vrednotenje zahtevnosti del in nalog na osnovi kataloga 3. vključevanje rezultatov vrednotenja zahtevnosti dela v sistem delitve sredstev za OD Trenutno delo obsega tretjo fazo, to je vključevanje rezultatov vrednotenja zahtevnosti dela v sistem delitve OD. Da smo lahko pričeli s tretjo fazo, seveda smo morali opraviti tudi preostali del to je izdelati katalog del in nalog ter vrednostiti posamezne naloge. Katalog del in nalog vsebuje naslednje elemente: naziv naloge, opis naloge, cilj naloge, potrebno število ur na le-to, strokovno usposobljenost, delovne izkušnje, odločanje, odgovornost, umski, živčni in telesni napor, vplive okolice ter stike s strankami. Z analitično metodo vrednotenja zahtevnosti dela smo vsak posamezni element, vpisan v katalogu del in nalog, ustrezno točkovali oz. vrednotili. Za izdelavo kataloga del in nalog kot tudi za vrednotenje zahtevnosti dela je bila v okviru DO imenovana strokovna komisija za vrednotenje zahtevnosti dela (VZD), ki jo sestavljajo po en strokovni član iz vsakega TO oz. DSSS. Poleg strokovne komisije je bila imenovana tudi samoupravna delovna komisija za VZD v vsakem TO. Delovno komisijo v TO sestavljajo predstavniki vsake posamezne samoupravne delovne skupine, sindikata in ZK. Za ugotavljanje vplivov okolice je bila tudi imenovana komisija varnostnikov v TO »Tomaž Godec«, TO Rečica in DSSS. Ta komisija je v okviru metode za ugotavljanje zahtevnosti dela ocenila oz. izmerila vplive okolice za vsako delovno nalogo. Omenjene komisije so katalog del in nalog tako prvi del — kadrovski podatki — kot tudi celotni katalog pregledale in uskladile ter v oktobru 1979 posredovale delavskemu svetu TO in DSSS, ki je celotno gradivo dal v javno obravnavo. Na katalog del in nalog, ki je bil v javni obravnavi so delavci posredovali pripombe predvsem na kriterije delovne izkušnje in vplive okolice. Komisija za VZD je smatrala, da so te pripombe bistvenega pomena in jih je morala analitično in strokovno obdelati. Javna obravnava se je glede na to podaljšala in vsak zaposleni je dobil osebno vročen list z vsklajenimi vplivi okolice seveda v skladu z metodologijo vrednotenja zahtevnosti dela. Pri vsklajevanju vplivov okolice smo upoštevali samo tiste vplive, ki dejansko otežujejo izvajanje delovne naloge. Vplivi okolice, ki nastopajo samo občasno (do 30%) metoda ne vključuje v vrednotenje in jih zato nismo mogli upoštevati. Javno obravnavo kataloga del in nalog smo zaključili 10. marca 1980. Po končani javni obravnavi smo izdelali čistopis kataloga del in nalog, kjer smo upoštevali vse utemeljene pripombe in na osnovi tega pristopili k ugotavljanju zahtevnosti dela za posamezno nalogo. Drugi del javne obravnave vključuje obravnavo rezultatov vrednotenja zahtevnosti dela ter vključevanje razul-tatov vrednotenja zahtevnosti v sistem delitve OD, za katero je predlog že tudi pripravljen. Seveda predno pride predlog vrednotenja v javno obravnavo ga mora postopno pregledati in vskladiti strokovna komisija za VZD, delovna komisija za VZD po TO in pa strokovni kolegij. Katalog del in nalog ter ugotavljanje zahtevnosti dela na osnovi kataloga ne bo prineslo nekih revolucionarnih sprememb v sistemu delitve OD v DO LIP. Določene spremembe pri oceni zahtevnosti posameznih nalog pa se bodo pokazale predvsem tam, kjer je izrazit telesni napor in težki pogoji dela. Pri vsem tem je najvažnejše, da so ocene zahtevnosti napravljene na ost novi podatkov, ki so izračunani ali izmerjeni oz. ocenjeni in zapisani v katalogu del in nalog. Pri javni obravnavi ocen zahtevnosti dela se je nujno ozirati na katalog del in nalog, pregledati strokovnost, pogoje dela in ostale elemente, ki so zapisani v katalogu, se zamisliti 'nad svojim delom ter odkrito priznati delo naših sodelavcev. V primeru da bomo realno ugotovili neskladnost bomo napisali pripombo na posamezni kriterij; ki je napačno ovrednoten. Taka je pravilna in pravična obravnava, ne pa pisanje splošnih pripomb, ki je največkrat povezana s špekulativno mislijo »če se pritožim nimam kaj izgubiti«. S. F. Proizvodnja, prodaja ter OD nadaljevanje z 2. strani TO Mojstrana TO Podnart Proizvodnja je bila dosežena z indeksom 104,24 po NU. V tej TO je bil plan po NU Realizacija je dosežena najslabše dosežen (97,32 %). 85 63 %, medtem ko je kritje Delno je vzrok opravičljiv, saj samo 77,94 %. Zaradi tega je je bil velik del proizvodnje dosežena stopnja kritja oblog iz ruskega žag. lesa, ki pa 35,51 % nižja kot pa planirana zahteva več priprave. V juniju (39,01 %). V drugi polovici leta je rezultat že boljši, upošte-sicer pričakujemo nekoliko vajoč, da so v preteklem letu boljši rezultat zaradi višjih opravili rekonstrukcijo, zaradi prodajnih cen, vendar le pri bi- česar so manj proizvajali, stveno večji proizvodnji. 2. PRODUKTIVNOST Prikaz produktivnosti v NU%h za obdobje I —VI%80 ter primerjava na leto 1979 (leto 1979 je korigirano po K-jih iz leta 1980) SM doseženo 79 plan 80 NU/h NU/h doseženo indeks I —VI 80 dos. 80/ dos. 80/ NU/h plan. 80 dos. 79 TO »Tomaž Godec« — plošče 0,8363 — pohištvo 0,8326 — primär, predel. 0,9594 - ISO-SPAN 0,9211 — kov. obrat 0,8029 Skupaj TO 0,6459 0,8558 0,9219 107,72 110,23 0.8112 0,8267 101,91 99,29 0,8659 0,9466 109,32 98,67 0,8720 0,9430 108,14 102,38 0,7865 0,7534 95,79 93,83 0,6406 0,6774 105,74 104,88 To Rečica — sobna vrata 0,8500 — žaga 0,7393 skupaj TO 0,6452 TO Mojstrana — vrata 0,8992 skupaj TO 0,7102 TO Podnart — žaga 0,6889 — predelava 0,8095 skupaj TO 0,6266 Skupaj DO LIP 0,5956 Zaposlenost ni presegla začrtane meje 1 %, vendar je zelo različna po TO. V TO Mojstrana je več zaposlenih zato, ker so proizvajali samo smrekov podboj, medtem ko imajo v planu polovico smrekovega in polovico kovinskega (kovinski nima izdel. časov) Omenjena TO bo še naprej potrebovala tako število zapo- 0.8539 0,8858 103,74 104,21 0,7190 0.7929 110,28 107,25 0,6353 0,6824 107,41 105,77 0,8250 0,9115 110,48 101,37 0,6477 0,6950 107,30 97,86 0,7441 0,5241 70,43 76,08 0,8065 0,7822 96,99 96,63 0,6520 0,5920 90,80 94,48 0,5846 0,6145 105,11 103,17 slenih, ker bodo sicer delali vrata s kovinskim podbojem, vendar iz smrekovih letvic, katere rabijo več časa za krpanje. Povečanje zaposlenih v TO Podnart je nerazumljivo, saj niso toliko proizvedli, zato pa je produktivnost nižja. Zaposlenost v DSSS povečujejo pripravniki. 3. ZAPOSLENOST število zaposlenih po vkalkuliranih urah 31. XII. 1979 30.VI.1980 , zaposlenih »T. G.« Boh. Bistrica 480 477 99,38% Rečica 309 306 99,03% Mojstrana 53 57 107,55 % Podnart 76 80 105,26 % Trgovina 24 25 104,17 % DSSS 83 88 106,02 % Skupaj DO LIP 1.025 1.033 100,78 % Produktivnost je porasla v primerjavi na preteklo leto za 3,17 %. Najboljša oz. najvišja je v obratu opažnih plošč, kar je razvidno tudi iz dosežene proizvodnje. V obratu sobnih vrat v TO Rečica je nekoliko nižja. Najslabša produktivnost je v TO Podnart, pri čemer ima vpliv previsoka stopnja zaposlenosti in nizka storilnost. 4. IZVOZ - UVOZ TO Izvoz v $ Uvoz v $ izvoz/ uvoz »T. G.« Boh. Bistrica 3.646,627 279,408 13.05 Rečica 769,200 809,938 0,95 Mojstrana — 26,808 — Podnart 184,800 23,842 7,75 DO LIP 4.600,627 1.148,340 4,01 Izvozno-uvozna bilanca je ugodna in celo nekoliko boljša kot v letu 1979. Po TO je različna zaradi strukture. Plan izvoza smo dosegli z indeksom 101 za DO, medtem ko ga je TO Rečica dosegla 112 % (izvoz kril). Tudi primerjava na preteklo leto je ugodna — 131 %. 5. TO TRGOVINA Poslovalnice realizacija v 000 din indeksi 1979 1980 operat. pl. ^na 1980/ 1979 Rečica 28.307 44.955 110,12 108,28 158,81 Zagreb 9.649 15.564 113,64 102,27 162,23 Murska Sobota 14.999 21.764 114,89 99,57 145,10 Skupaj TO Trg. struktura prodaje 52.955 82.373 112,01 104,70 155,55 maloprodaja 44.110 63.436 103,23 97,40 143,81 groš. prodaja 8.845 18.937 156,65 139,79 214,10 V prvi polovici leta 1980 je TO Trgovina prodala za 82373 tisoč din proizvodov in dosegla operativni plan 112,01 %. Poslovalnica Rečica je polovico letnega plana dosegla 108,26 % Zagreb in Murska Sobota pa 102,27% oz. 99,57%. Realizacije proti letu 1979 je dosegla poslovalnica Zagreb 162,23 %, Rečica 158,81 % in Murska Sobota 145,10 %. Odnos grosistične prodaje proti detajlistični je v obdobju I-VI%80 29,85%, medtem ko je bil v enakem obdobju lanskega leta 20,05 %. 6. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki so se gibali v skladu z doseganjem meril uspešnosti dela, zato so različni po TO. Tabela nam prikazuje povprečni mesečni OD po TO, indeks povečanja proti enakemu obdobju I —VI % 79 ter indeks primerjave na povprečne OD v letu 1979. Za primerjavo so navedeni tudi povprečni OD v industriji in gospodarstvu v SRS za obdobje I — IV/80 ter povprečni OD v industriji gorenjskih občin za obdobje I — V/80. TO neto Od/ mes. indeks za I — VI1979 indeks za celo leto 1979 »Tomaž Godec« B. B. 8.187 136,35 117,44 Rečica 8.389 124,79 112,37 Mojstrana 7.798 117,78 107,87 Podnart 7.736 129,15 114,18 Trgovina 9.630 128,86 115,50 DSSS 12.312 130,75 116,93 DO LIP 8.581 130,83 115,35 gospodarstvo in (I — IV) negospodarstvo SRS 8.100 120,00 109,56 industrija SRS (I —IV) 7.616 121,00 111,75 gospodarstvo SRS (I —IV) 7.889 121,00 110,20 gospodarstvo Radovljica (1 — V) 7.424 120,00 gospodarstvo Tržič ( I — V ) 7.053 119,00 gospodarstvo Šk. Loka (I — V) 7.901 124,00 gospodarstvo Kranj ( 1 — V) 8.269 122,00 gospodarstvo Jesenice (I —V) 8.020 122,00 Povprečni OD v DO LIP so za 8,7 % višji od povprečnega OD v gospodarstvu v SRS oz. za 15,6 višji od povprečja OD v gospodarstvu v radovljiški občini. OD v TO Mojstrana in Podnart sta pod republiškim povprečjem in sicer za 2%, osebni dohodki v TO »Tomaž Godec« in Rečica pa za 3,7 % oz. za 6,3 % nad republiškim povprečjem OD v gospodarstvu. Povprečni mesečni OD se je v TO »Tomaž Godec« proti enakemu obdobju lanskega leta povečal za 36,36 % oz. celoletnemu povprečju za 17,44 % iz razloga, ker se v letu 1980 neprimerno bolje dosegajo merila uspešnosti dela kot v preteklem letu. Relativno velik % povečanja OD v obodbju I —VI ima tudi DSSS, kar je zopet vpliv TO »Tomaž Godec« oz. dejstvo, da je merilo uspešnosti dela v DSSS povprečje doseganja meril v proizvodnih TO. Zapiski iz seminarja za tajnice (nadaljevanje) Predavatelj prof. Danijel Andolšek nam je govoril o programirani poslovni korespondenci in samoupravni administraciji. V današnjem času se prav vse meri s časom. Tajnica je tista osebnost v delovni skupnosti, ki mora biti informirana o vseh tokovih časa, o vseh spremembah in dogajanjih v DO. Poslovna informacija je ekonomska dobrina, delovna skupnost pa proizvaja poslovne dobrine. Korespondenca nastaja v delovni skupnosti, kjer se pripravljajo informacije. Tajnica korespondenco ureja. Thomas Mann — borec za humanizacijo dela je dejal: »Delajmo, kot bi se igrali! Delo naj bo naša najljubša igra!« Veliko je resnice v njegovih besedah, to je eden izmed važnih pogojev dela. Če zasledujemo gibanje ter razvoj gospodarstva, bi znanstveno razdelili gospodarske procese v tri dele oziroma sfere: »sfera a« — pripravljalna dela »sfera b« — proizvodna dela »sfera c« — uprava, administracija Administrativna dela pa je potrebno posodobiti. V neposredni proizvodnji bi storilnost s programirano korespondenco narasla. Vemo, da mora delavec — neposredni proizvajalec vedeti za vse informacije. Če mu bomo dajali dobre in hitre informacije, bo lažje gospodaril in bo lahko aktivnejše sodeloval pri odločitvah. Programiranje se vrši v vseh treh sferah, ker se le-te med seboj pogojujejo ter dopolnjujejo. Vedeti je treba, kaj administracija v svojih temeljnih pojmih pomeni? Administracija pripravlja dokumente, jih sprejema, ureja itd. To so potrebna pisarniška opravila, brez katerih b: si težko zamišljali potek gospodarskih procesov. Naša družba dela v smisle zakona o združenem delu Prav je, da vemo za zakoni tosti, ki jih nalaga vsakemi delavcu — samoupravljalcu Dalje je važno, da vsal administrator mora uporab ljati dober ter pravilen stro koven jezik, poznati mora pra vopisna ter slovnična pravila Pri oblikovanju stavkov mor posebej še paziti na naslednje — raba velike začetnice nadaljevanje na 6. strani STRAN ‘ Zapiski iz seminarja za tajnice Praznik občine Radovljica nadaljevanje’ s 5. strani — krajšave — nepotrebna uporaba tujk — kopičenje nepotrebnih besed, predvsem samostalnikov — izogibati se moramo nezaželenih besed Veliko začetnico postavljamo oziroma pišemo: — za ZADEVA: npr. Naročilo . — pri naštevanju točk dnevnega reda — če naštevamo več besednih zvez — kratic nikoli ne sklanjamo npr. V naši TOZD smo ... V slovenskem jeziku je pomemben v stavku glagol bolj kot samostalnik, zato se izogibamo kopičenju samostalnikov. Naj ne bodo le-ti preštevilni. Za administrativno delo smatramo tudi programiranje, v današnjem času predstavlja to način mišljenja in dela. Važen instrument pri programiranju je obrazec. Iz nemške prakse je znan izrek, da se ža vsako stvar najde določeni obrazec. Za učinkovito spremljanje delovnih procesov v delovni organizaciji pa je važna evidenca s pomočjo obrazca. Tako so zadoščene zahteve: informacije so jasne, jedrnate, celovite ter resnične. Glavna naloga korespon-denta oziroma administratorja je pripravljanje tekstov. Sifwc rfop/aa. Udomačilo se je skupno ime »pošta«, je pa več dejavnosti. Te razdelimo v — sprejemanje — evidentiranje — reševanje — shranjevanje — odpošiljanje Neprestano nastajajo v delovni organizaciji dopisi. Poslovni dopisi so pomembni ne samo znotraj delovne organizacije, temveč tudi poslovnim partnerjem, družbi, bodočim rodovom v arhivu itd. Zato mora vsak administrator dobro poznati svojo stroko. Programska korespondenca pa je še vedno stvar prihodnosti v naši deželi. Le-ta se drži programskega okvira po sistemu šifer ter številk in besed, ki jih vnašamo v določene like. V današnjem času nam je šifrant dopisa v veliko pomoč. Nek dopis izoblikujemo po že vnaprej določenem vzorcu. Za te vzorce poskrbi vsaka delovna organizacija na svojem področju. Ko se programi se-sestavljajo, morajo delavci pazljivo prirediti šifrante za razne oddelke, oziroma za različne namene ter potrebe. Programe imejmo vedno pri roki. Pripravimo si obrazec, kjer so liki že natisnjeni in nanj vnašamo vsebino, ali v številkah ali v črkah. To je tako imenovani »BLOK DIA GRAMOV«. Delovni ljudje in občani radovljiške občine slavijo petega avgusta svoj občinski praznik v spomin na ta dan 1941. leta, ko je bil po sklepu vojno revolucionarnega komiteja KP za Gorenjsko ustanovljen na Jelovici legendarni Cankarjev bataljon. V 1941. letu je bila to prva večja partizanska enota na Slovenskem in udarna pest upora proti nemškemu okupatorju. V njem so se borili predvsem domačini z območja celotne Gorenjske. V neprestanih bojih so Cankarjevci zadali sovražniku velike izgube in preprečili množično izseljevanje, ki so ga nacisti planirali v tem usodnem letu. Posebno so se proslavili v zgodovinski Dražgoški bitki januarja 1942. leta. Kasneje so se iz bataljona razvile nove in še številnejše partizanske enote, ki so v štiriletni osvobodilni borbi odločilno prispevale k uničenju in popolnem izgonu zavojevalca do končne osvoboditve domovine. Slavnostna seja skupščine občine Radovljica, kjer so se spomnili petega avgusta 1941 in spregovorili o povojnih delovnih uspehih nad 31.000 prebivalcev občine ter njihovih nadaljnih nalogah, je bila v petek, 1. avgusta ob 16. uri v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Ob tej priložnosti so razvili prapor Občinske organizacije zveze vojaških rezervnih starešin ter podelili zasluženim občanom, delovnim in društvenim organizacijam vsakoletna občinska priznanja. Slovesnosti so se udeležile tudi delegacije pobratenih srbskih občin Brus in Svi-lajnac ter prijateljske istrske občine Buje, s katero so svečano podpisali listino o trajnem medsebojnem sodelovanju. Letošnja občinska priznanja so prejeli: ing. Franc Bajt iz Bohinjske Bistrice, Katarina Bem iz Radovljice, ing. Vinko Golc z Bleda, Stanko Kajdiž iz Radovljice in Miloš Kelih iz Lesc. Javna priznanja pa so letos podeljena Godbi na pihala DPD Svoboda Lesce, Gradbenemu podjetju Bohinj, Organizacijskemu komiteju svetovnega prvenstva v veslanju 1979. na Bledu in TVD Partizan Ljubno. Bleje Partizanski tabor heroj Tonček Občinska konferenca ZRVS Radovljica je 6. junija 1980 organizirala »Partizanski tabor heroj Tonček« za vse učence sedmih razredov osnovnih šol v občini. Tabor je bil v Ribnem pri Bled.u. Udeležilo se ga je 418 učencev in okrog 80 rezervnih vojaških starešin ter ostalih mentorjev. Namen tabora je v negovanju tradicij NOB, pridobivanju učencev za vojaške poklice, obujanju spomina na narodnega heroja Antona Dež-man-Tončka, ki je bil pred leti pobudnik tabora in kot zaključek obrambnih priprav. Učenci so se formirali po vodih s tem, da je bil vsak razred vod, vodi v čete, tako da učenci vsake šole sestavljajo četo, čete pa partizanski odred. Poveljnik štaba odreda iz vrst učencev je bila učenka osnovne šole iz Bohinjske Bistrice Irma Resman, iz vrst mentorjev pa Drago Rozman. Ob 7.30 uri je bil zbor učencev pred spomenikom narodnega heroja Antona Dežman-Tončka pri vojašnici Radovlji- ca. Clan OK ZSMS Radovljica je govoril o življenjski poti heroja Tončka, nato so vojaki izvedli kratek kulturni program. Potem smo se vsi odpeljali v Ribno, kjer je bilo nadaljevanje programa. Poveljnik štaba odreda — Irma Resman je raportirala predsedniku občinskega sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ing. Pernušu Leopoldu, ki je po igranju himne in dviganju zastave imel pozdravni govor. Nato se je pričelo tekmovanje med vodi v naslednjih disciplinah: — poznavanje zgodovine NOB — Razstavljanje in sestavljanje puške M 48 — nudenje prve pomoči poškodovancem — streljanje z malokaliber-sko puško — streljanje s puško M 48 — izvedba kulturnega programa — v splošni disciplini v času tabora V tekmovanju je zmagal drugi vod druge čete iz osnovne šole Bohinjska Bistrica, za kar je prejel prehodno zastavico tabora. Poleg tekmovanja je bil izveden pouk iz spoznavanja vojaške opreme in orožja: avtomatska in polavtomatska puška, puškomitraljez M 53 in M 72, ročna bomba, protipeša-dijska in protitankovska mina, ročni minometi in netrzajni top, minomet 60 in 82, pištola, daljnogled in busola, reševalna oprema in oprema za gašenje, sredstva ABH zaščite. Razgovor o vojaških šolah in vojaških poklicih je vodil Rozman Janko. Razgovora so se udeležili aktivni oficirji JLA, naši občani gojenci vojne akademije iz Beograda, Miklavčič Stane in Šolar Vili ter dva gojenca iz gimnazije Franc Rozman-Sta-ne iz Ljubljane. Učenci so pri tem aktivno sodelovali. Na koncu je garnizon JLA Bohinjska Bela s svojimi vojaki izvedel demonstracijo »Vod v napadu«. Program je bil zanimiv in je potekal brez zastojev. Učenci so pokazali veliko zanimanja in ves čas so aktivno sodelovali. Blaže vič Ob prazniku naše občine je na slavnostni seji SO Radovljica, 1.8. 1980 prejel priznanje naš tov. direktor, ing. Franc Bajt. Franc Bajt je bil rojen 18. L 1936 v Črnomlju. V letih šolanja je deloval v mladinski organizaciji, udeležil se je tudi akcij mladinskih delovnih brigad. V Zvezo komunistov se je vključil v letu 1954. Zaposlil 'se je pri Lesno industrijskem podjetju Bled v Bohinjski Bistrici v obratu Tomaž Godec. Tam je delal kot mojster, oddelkovodja, vodja obrata, kasneje je bil vodja TOZD, naloge direktorja v DO LIP Bled pa je začel opravljati v letu 1975. Med delom je zaključil študij na Višji lesnoindustrijski šoli v Ljubljani. Vse naloge je izredno uspešno opravljal, veliko je prav njegovih zaslug in truda za razvoj TOZD Tomaž Godec kakor tudi za celotno DO. Veliko je pripomogel, da je LIP Bled tista delovna organizacija, ki ima največ ustvarjenega dohodka v občini. Tov. Bajt je bil vsa leta zelo aktiven družbenopolitični delavec, za razvoj socialističnega samoupravljanja se zavzema tako v občini kot v krajevni skupnosti. V KS Boh. Bistrica je deloval kot predsednik, sedaj tam aktivno deluje kot delegat. V splošnem združenju lesarstva Slovenije, kjer zastopa LIP Bled, dela kot predsednik izvršilnega odbora. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je aktiven kot rezervni vojaški starešina. Malo je takšnih delavcev, ki bi se za vsesplošni napredek družbe, kolektiva in krajanov toliko zavzemali. Ko smo ga vprašali, ali se veseli priznanja, ki mu je bilo izročeno, je preprosto povedal: »Rad bi dejal, da sem srečen in da je to priznanje tudi pohvala, izrečena vsemu kolektivu LIP Bled; skratka ljudem, ki so mi pomagali pri ustvarjalnosti in razvoju. Želim, da bi bilo to priznanje svetla pot za našo prihodnost, da bomo čimveč ustvarili v kolektivu, kot tudi v KS ter v vsej občini. Netrzajni top Pred spomenikom AD-T pri vojašnici v Radovljici Glasilo Delo gasilskega društva Gorjuše Modernizacija ceste Jereka —Koprivnik je v zakjučni fazi. Kljub bojazni, da zaradi nezagotovljenih sredstev program ne bo v celoti uresničen, je SIKS Radovljica pomagal premostiti manjkajoča sredstva. foto M. Korošec ' ' ® p ■<-T •• .............. Morda se še spominjamo, da je Srednja vas v Bohinju leta 1949. utrpela velik požar. Do tal je pogorelo okrog 70 poslopij. Med njimi tudi stara lipa sredi vasi. Kljub težkim naporom za obnovo vasi, so vaščani ponovno vsadili na isto mesto tudi lipo. Ta del vasi se imenuje Pod lipo. ^ ^ MK še Komunalna ureditev cest in vaških poti Zaradi oddaljenosti od ostalega Bohinja so že naši predniki mislili na to, kako si bodo pomagali sami, če bi gorelo. V ta namen so si preskrbeli dve ročni brizgalni, eno v Spodnjih, eno v Zgornjih Gorjušah. Vodo so imeli le v vodnjakih in potočkih. Prišli so novi, modernejši časi in vaščani so se začeli dogovarjati, da bi kupili motorno brizgalno. Kupili smo malo TOSOVO motorko s prostovoljnimi prispevki, zbranimi na Gorjušah. 23.6. 1970 smo imeli vaški sestanek z namenom, da bi se pogovorili o morebitni ustanovitvi gasilskega društva. Na sestanek smo povabili poveljnika občinske gasilske zveze Radovljica Viktorja Pogačarja. On nam je pojasnil, da se kot desetina lahko priključimo gasilskemu društvu Koprivnik. Zaradi precejšnje razdalje med vasema Koprivnik in Gorjuše pa lahko ustanovimo tudi svoje društvo. Vsi navzoči so bili mnenja, naj imajo svoje gasilsko društvo. 30. avgusta 1970 je bil ustanovni občni zbor, sestavljen iz 28 članov. Ko smo na Gorjušah dobili vodovod, smo začeli zbirati prostovoljne prispevke v Bohinju in na Bledu z okolico za večjo motorko. Z zbranim denarjem smo kupili motorko ROSENBAUER in nekaj cevi. Potem je nastal problem s prostorom, zato smo sklenili, da bomo zgradili gasilski dom. Preskrbeli smo potrebno lokacijo in GKZ Srednja vas nam je odobrila posek lesa na panju, da smo prišli do denarnih sredstev za prvo nabavo gradbenega materiala. Graditi smo pričeli leta 1975. Za začetek nam je dalo Gozdno gospodarstvo Bled TOZD Pokljuka 1,5 starega milijona dinarjev, dalje nam je samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom v treh letih prispevala 19 starih milijonov. Veliko smo naredili s prostovoljnim delom. Opravljenih je bilo 12.000 delovnih ur. Ves čas gradnje nas je materialno pa tudi moralno podpirala Občinska gasilska zveza Radovljica. In tako smo prišli do objekta, katerega predračunska vrednost je 150 starih milijonov. Iz tega je razvidno, kolikšen je delež našega dela. V desetih letih svojega obstoja je članstvo v društvu naraslo. Sedaj šteje 68 članov. Veliko je mladih, kar 23. Zelo so prizadevni in se udeležujejo raznih tekmovanj. V zimskem času so se med seboj pomerili tudi v smučarskih veščinah. Živimo na majhnem teritoriju in gasilci so aktivni člani družbenopolitičnih organizacij. Tesno sodelujemo tudi s krajevno skupnostjo. Če pogledamo nazaj na desetletno prehojeno pot, lahko ugotovimo, da je bilo naše delo kar uspešno. Sedaj bomo za svoje delovanje in izobraževanje imeli mnogo boljše pogoje, zato se bomo trudili, da bomo svoje delo izvrševali vestno. Velika zahvala gre tudi mladini, ki je dobro organizirana s svojim vestnim delom veliko doprinesla k izgradnji doma. Pri denarni in materialni pomoči so nam pomagale naslednje delovne organizacije: Občinska gasilska zveza Radovljica, Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, GKZ Srednja vas, TOZD Tomaž Godec, Gradbeno podjetje Bohinj, GG Bled, GD Češnjica, GD Gorje. Vsem se za pomoč zahvaljujemo. Zdrav ko Zalokar Krajevna skupnost Srednja vas v Bohinju si prizadeva, da bi uredila oziroma izboljšala komunalne naprave in nazadnje tudi asfaltirala vaške ceste. Krajani so za to tudi izglasovali samoprispevek. Mimogrede naj omenim, da so ljudje na referendumu namenili 25 % zbranih sredstev za ureditev Muzeja Tomaža Godca v Boh. Bistrici. S tem so dokazali družbeno zavest in potrdili da so tudi delček naše družbene skupnosti. V Srednji vasi imajo vaščani probleme z meteorno vodo, ki udira v vas s pobočja Strane. Skrajni čas je bil, da smo se lotili popravila. Vgradili smo preko 300 m kanalizacije. Vodovodni odbor je obnovil vodovod, ki poteka v cestnem telesu. Ta mesec bo pa ta del vasi tudi asfaltiran. V preteklem letu smo podobno uredili vas Češnjico. Tudi na Jereko nismo pozabili. V letošnjem letu so vaščani s prostovoljnim delom položili preko 250 m kanalizacije in dobro smo uredili in razširili makadamske vaške poti. V tem delu vasi je bil že od nekdaj v cesti s kamna zidan kanal za odtekanje meteorne vode s cestišča in bližnjega korita. Ko je cestno podjetje v 1970. letu asfaltiralo cesto po Zgornji bohinjski dolini, se jim je porušil kanal. Tega so zasuli s peskom in utrdili, namesto da bi ga popravili. Ni jim bilo mar, kam bo poslej voda odtekala. Zato je tudi ta problem ostal breme krajevne skupnosti. Stare Komunalna ureditev cest in vaških poti Upokojil se je Stanko Iskra V letu 1936 se je zaposlil pri Gozdni upravi v Bohinjski Bistrici kot gozdni delavec, tam je ostal do leta 1939. V naslednjem letu je delal v železarni Jesenice. Ko se je začela narodno-osvobodilna vojna je opravljal gozdna dela pri Gozdni upravi v Bohinjski Bistrici, prisilno so ga mobilizirali v nemško vojsko, 7. 12. 1943 je prostovoljno stopil v vrste partizanskih enot. 23. 12. 1946 se je priključil spet delovnemu kolektivu pri Gozdni upravi Bohinjska Bistrica. Ko se je ustanovilo Lesno industrijsko podjetje Bled je tov. Stanko nastopil na novem delovnem mestu kot nižji gozdarski pomočnik ekonomske komercialne stroke v Bohinjski Bistrici, ki je bila tedaj imenovana Gozdna manipulacija Bohinjska Bistrica. Od 1. aprila 1955 do 1. maja 1961. leta je delal v LIO Bohinjska Bistrica kot vodja oddelka lesne volne in krlišča. V letu 1961 je Stanko opravljal dela in naloge tehničnega referenta IV v Lesno industrijskem obratu »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici. 1. novembra 1961. leta je bil tov. Iskra razporejen oziroma premeščen na direkcijo podjetja na Bledu. Vse do 1. julija letos je delal v Delovni skupnosti skupnih služb v splošnem sektorju LIP Bled kot referent za HTZ oziroma vodja službe varstva pri delu v DO. Je član Zveze komunistov, bil je predsednik koordinacijskega odbora organizacije sindikatov za LIP Bled, od leta 1974 — 1978 je bil predsednik centralnega delovskega sveta v DO LIP Bled. Dolga leta je opravljal funkcijo predsednika za počitniško dejavnost v naši DO. Njegova delovna doba šteje več kot 40 let, okoli 30 let pa je delal prav v naši delovni organizaciji. Posvetil je vso skrb delovnemu človeku, se zavzemal za to, da se delovni pogoji in zaščita oseb ter strojev čim bolj izpopolnjujejo ter izboljšujejo. Bil je eden izmed tistih LIP-ovih delavcev, ki so od samega začetka spremljali razvoj naše delovne organizacije, vlagali ves napor v skupno izgradnjo podjetja ter pripravljali naslednjim rodovom lepšo pot. Stanko je bil v našem kolektivu tovariški, pripravljen pomagati in svetovati. Poznamo ga vsi kot delavca, ki je bil natančen in pošten, do stvari in ljudi V pokoju mu želimo veliko zdravja ter sreče, dobrega počutja v krogu domačih in želimo, da bomo ostali z njim v toplem prijateljskem stiku. V» Ob morju je lepo Na griču dom je v Seči. Sredi cipres in vinskih trt. Tam črički in škržati zapojejo kar hkrati. Ob morju je lepo ... Otroci od mivke in soli tekajo zdaj sem, zdaj tja. Mladost je neugnana, so igre brez meja. Med kamnom bosi si školjke iščejo, da za spomin domov jih ponesó ... Ob morju je lepo. V zalivu barčica se z vetričem igra. Tišino v noči moti nežna melodija, ki seže do srca. Ob morju je lepo... Letos sem prvič preživela nekaj lepih, sončnih dni v počitniškem domu naše delovne organizacije, v Seči. Pripovedovali so mi, da stoji dom na lepem kraju izven Portoroža. Radovedna sem bila in komaj sem čakala, da je bila vožnja proti morju pri kraju. Iz Lucije smo zavili desno po asfaltni cesti mimo autocampo, kjer je bilo kar dosti turistov s prikolicami ter šotori. Na griču stoji naš dom, v zelenju, z lepo urejenim dvoriščem ter parkirnim prostorom. Takoj sem opazila otroške gugalnice, kjer so se že otroci veselo igrali. Zložili smo prtljago v sobo z balkonom, od koder je zares lep razgled na Portorož, Beli križ ter zapuščene sečoveljske soline. »Kakšno bo vreme?« smo se spraševali. Na Gorenjskem je bilo slabo, saj brez dežnika ni kazalo nikamor iti. »Saj smo na dopustu, pa ne mislimo na vreme. Kar bo, pa bo!« smo med drugim dejali. Nisem čakala kosila. Peš smo zavili po cesti do kopališča v avto-campu v Luciji. Po letu dni sem spet preizkusila plavanje v morski vodi. Za konec junija je bila voda še hladna, saj je imela le okoli 20 stopinj Celzija. Predajali smo se le sončnim žarkom. »Začetek dopusta, vsi dnevi so še pred menoj!« razmišljam ob obali. Brezskrbno hitim na kosilo, ki je zares kvalitetno, da se človeku kar smeje. Naša kuharica Štefka poskrbi še za sladice po kosilu, Marija ji pa pridno pomaga. Upravnik Lovro že hudomušno gleda otroke v jedilnici in jim pové o palčkih. Anica in Melita urno strežeta gostom — prijazni dekleti, ki se vedno smejita. Po kosilu na hodniku srečam Zlatko, ki lika posteljno perilo in sin me radovedno vpraša: »Mami, zakaj se pa ta gospa ne sonči in kopa?« Povem mu, da so ti: striček in tete v službi in da delajo za nas, da se lepo počutimo ob morju. Popoldne prijetno greje sonce, vetrič se tu in tam zbudi v vejah cipres. Ne čakamo dolgo, odpravimo se z avtom v Bernardin, v Portorož. Tu je urejeno kopališče in na travnati jasi si najdemo primeren kotiček. Otroci se igrajo v mivki in vsi blatni se podijo po vodi. Zvečer je še posebej zanimivo pred počitniškim domom. Striček Lovro pripoveduje otrokom pravljice o palčkih, pove jim, kje domujejo in da jih bodo nekega dne sigurno obiskali. Radostne volje sem in odločim se, da tudi jaz uporabim dar govora. Pripovedujem jim zgodbice. Takšne jim povem, da me pazljivo poslušajo in me gledajo s široko odprtimi očmi. V svoji bujni domišljiji si predstavljajo botra Ježa, Tesarja in čarovnico, dobro vilo Zlatolasko ter Povodnega moža. Noči se že, počasi se odpravimo k počitku. Otroci so utrujeni od iger, kopanja in sončenja. Nekateri najvztrajnejši se še vedno podijo po pesku. Okrog desetih zvečer zavlada tišina. Stopim na balkon. Zrem proti Portorožu, ki je v lučeh še posebej zanimiv. Slišim zvoke lepih melodij. Rada bi si čimprej vtisnila v spomin večerno sliko Portoroža. Razsvetljena stara ladja — spremenjena v restavracijo — daje še posebni pomen tihožitju, ki ga skriva v sebi večerna idila. Potem ležem k počitku in takoj zaspim. Naslednje dni smo preživljali na obali ob gostilni Ribič. Tam smo počistili nekaj prostora, da smo lahko v miru sedeli in so otroci brezskrbno tekali sem in tja. Res je, da je tam dosti raznih smeti: vrečke, razbite steklenice, škatle itd. Lepo bi se dalo urediti tu, če bi bili ljudje pripravljeni. Tam je mirno zatišje, kjer smo se lepo počutili. Obiskali smo tudi zelo lep nasad s kaktusi. Takšnih še nisem imela priložnosti videti. Gledam vse te čudovite oblike teh rastlin, ki jim je narava dala toliko lepote. Stezica do doma mi bo ostala v spominu. Med grmičevjem smo se sprehodili v senci. Prepevali smo pesem o Jugoslaviji s ponosom in veseljem. Ta pesem pove, koliko lepot skriva naša domovina. Neko popoldne smo se odpeljali v Piran, kjer smo si prvič ogledali akvarij. Toliko lepih različnih vrst rib in drugih morskih živali nisem še videla in dolgo časa smo pozorno opazovali zbirko. Ob ogledovanju znamenitosti in posebnosti naših • slovenskih morskih krajev smo zavili desno pred počitniškim domom v FORMO — VIVO. Kipi, katere so ustvarili umetniki iz vseh krajev sveta, so iz kamna ter dovolj zanimivi za vsakega turista. Urice nam prehitro minevajo, veseli smo lepega vremena. Nek večer se sprehodimo s stričkom Lovrom k sosedovem palčku. Po Lovrovem pripovedovanju je palček okamenel, ker ni bil poslušen in marljiv. Otroci so mu hvaležni za takšno dogodivščino in najmlajši trepljajo palčka po licih. Napisali smo kartico v Palč-kovo deželo. Povabili smo jih, da naj nas obiščejo tudi na Gorenjskem. Lepo bi jih sprejeli. Ponedeljek — 7. julija 1980 — zadnji dan naših morskih počitnic v Seči. Zgodaj zjutraj nas preseneti huda nevihta, vmes je tudi grmelo. Na zajtrk odhajamo z dežniki. Toda glej čudo! ob devetih se razvedri in sončimo se pri Ribiču. Otroci poskakujejo v vodi. Kar nekam težko mi je, ko se popoldne že vračamo domov. Po kosilu se ob leseni mizici na dvorišču osvežimo s pijačo. Gosti so že vsi novi. To se takoj opazi po barvi kože. Zadnji smo, porjaveli od son- POPRAVEK V julijski številki Glasila smo v članku Partizanski očka Stefan Mitri objavili, da je pokopan na splošnem pokopališču v Gorjah; podatek popravljamo, kajti tov. Mitri je pokopan kot aktivist NOB na centralnem pokopališču v Zg. Gorjah. Prosimo za razumevanje! Na Dan borca, 4. julija letos, je bilo odkritje spominskega obeležja ob Bohinjskem jezeru pod hribom vrtovin, da bo mimoidočim zbujalo pozornost na junaštvo in samoohra-njevalnost krajanov in partizanske vojske, katere sistem vnašamo v sodobno splošno ljudsko obrambo. ca. Toplo se zahvalimo tov. upravniku Lovru, mahamo v pozdrav. Dom na griču ostaja za nami, domov nas vodi pot. Nikoli si nisem predstavljala, da mi bo letovanje v našem domu tako všeč. Seveda mi je veliko pomenila domačnost in prijaznost delavcev v domu in upam, da tudi drugi sodelavci mislijo tako. Dopustniški dnevi so že za mano, v Seči so mi res minili prehitro, zadovoljna in srečna sem bila. To pa je tudi vse tisto, kar si človek želi. VESNA Počitnice na Pagu Pod murvo stala je prikolica, na njej pa — glej gosenica. Če pa si še malo bolj pogledal, sijih še mnogo, mnogo ugledal. Ene bile so majhne in kosmate, druge nage in podolgovate. Zjutraj prvo ko smo vstali, gosenice smo z baldahina pometali. Če si slučajno okno odprl, si je v prikolici uzrl. In ko si šel na plažo, našel si jo še med mažo. še ko prispeli smo domov, prilezla je čez avta krov. STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1980 0) o > ~S -O A s A a-« %™ o A § 'S IS TO TOMAŽ GODEC 474 8 TORECICA 310 8 TO MOJSTRANA 55 8 TO PODNART 78 8 TO TRGOVINA 25 - DSSS 92 _ 1034 18 Poročili so se: Veronika REKELJ (TO Rečica) Boris SODJA (TO Tomaž Godec) Alojz TOMAŽIN ml. (TO Podnart) Samka ZUKlC (TO Moj-strana ) Miha KOMAN (DSSS) Rodili so se: 1. Marjetki POR (TO Trgovina) — hči 2. Bojanu TRPINCU (TO Rečica) — hič 3. Marinki CESAR (TO Trgovina) — hči Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Troj ar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Zu-kič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.