The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI} ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) m najbolj priljubi jen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 212 CHICAGO, ILL., PETEK, 3. NOVEMBRA _ FRIDAY, NOVEMBER 3, 1933 LETNIK (VOL.) XLII ZAKLADNIŠKI DEPARTMENT PREDLAGA, NAJ SE POSTAVI DOLAR NA ZLATO PODLAGO S 50 ODSTOTNIM ZNIŽANJEM ZLATA V NJEM. — VLADNA BLA-i GAJNA BI IMELA PRI TEM VELIK DOBIČEK. Washington, D. C. — Načrt, da se zniža vrednost dolarja na ta način, da prično Zed. države nakupovanje zlata v inozemstvu po višji ceni, kakor bo veljala na svetovnih tržiščih, se sicer še ni pričel izvajati, vendar se od mnogih strani trdi že v naprej, da se ne bo obnesel. Nasproten mu je zlasti zaklad, department; njega neuspeh dokazuje s tem, da ni imel načrt nobenega vpliva na cene na borzah; kljub temu, da se načrt še ne uresničuje, bi vendar morale cene že v naprej v pričakovanju znižanja crednosti dolarja rasti. V resnici je pa ravno nasprotno, namreč, da so cene delniški in blagovni borzi padle. Zakladniški department namerava predlagati predsedniku svoj načrt, o katerem trdi, da bo gotovo uspel, in sicer ta, da se naj zniža zlata vsebina dolarja za kakih 50 odstotkov in na tej znižani vrednosti naj se nato dolar stabilizira in postavi zopet na zlato podlago. Načrt je sledeči Federalne rezervne banke bi prodale vladni blagajni vse svoje zlato na dan, ki bi bil določen za to operacijo, in prejele zanj od vlade zadolžnice, plačljive v 3 dneh. Dan pozneje bi vlada Zed. držav proglasila, da postavlja dolar zopet na zlato podlago, toda z manjšano zlato vrednostjo v dolarju za kakih 50 odstotkov. Tretji dan nato bi vlada plačala svoje zadolžnice federal, rezervnim bankam za kupljeno zlato, toda z novim dolarjem z znižano vrednostjo. Pri vsem tem bi vlada napravila velik dobiček. Za zlato, ki ga je kupila pred tremi dnevi s polno vrednostjo, bi danes pla čala samo polovico. Ta 50 odstot ni dobiček bi se nato lahko pora bil, da se izdajo novi bankovci, kriti z zlatom, ali pa Za javna dela, za znižanje davkov in podobno. Na ta način, pravijo, bi se uvedla varna inflacija in bi se odstranila nevarnost, da bi prihodnje zasedanje kongresa Prodrlo z zahtevo, da se izvede CILJ NEMČIJE JE VOJNA POŽAR UNIČIL ZNAMENIT KOLEGIJ Nemčija se temeljito pripravlja za vojno in bo udarila, ko bo sigurna, da bo zmagala. Chicago, 111—Pred par dnevi jfe imel v tukajšnjem mestu predavanje znani amer. časnikar, A. Mowrer, ki je bil do nedavnega predsednik tujezemske časnikarske zveze v Berlinu. Mož je preživel več let v Nemčiji in so mu zato tamkajšnje razmere dobro znane. V svojem govoru je povdarjal, da se sedanja hitlerjevska Nemčija sistematično pripravlja za vojno. Vendar pa po njegovem mnenju vojna ne bo izbruhnila še v doglednem času. Naziji, predvsem Hitler sam, ve, kaj bi riskiral s to vojno, ako bi bila izgubljena. Njegove moči bi bilo brez vsakega dvoma konec. Zato se hoče dodobra pripraviti in se ne bo spuščal v nikake poizkuse, marveč bo udaril, kadar bo čas zrel. Tudi ve, da ne stoji celotna Nemčija za njim; s svojo strahovlado in s svojimi nasilnostmi si je nakopal število sovražnikov.Zlasti v razredih delavcev ni nič posebno priljubljen in zato se zaveda, da bi bilo precej nevarno, dati delovnim masam točasno orožje v roke. Da se Nemčija v resnici obo-rožuje, je jasno dokazala s svojim izstopom iz Lige narodov in z zapustitvijo razorožitvene konference. Ko je bil na konferenci odobren sklep, da se v posameznih državah izvede preiskava glede množine orožja, je Hitler vedel, da bi ta preiskava ugotovila, kako je Nemčija kršila določbe mirovnih pogodb,ki ji dovoljujejo le omejeno množino o-rožja. Da bi Nemčije ne razkrinkal,, je raje odredil, da nemška delegacija zapusti konferenco. V ostalem, je povdarjal govornik, je Nemčija že davno pre- Iz Jugoslavife. TRAGIČNA NESREČA UGLEDNEGA POSESTNIKA IZ SPOD. KAŠLJA PRI DEVICI MARIJI V POLJU. — NOVA TEKSTILNA TVORNICA V ŠKOFJI LOKI. — t SMRTNA KOSA IN DRU GE VESTI. Slika kaže kadeče se razvaline slavnega kolegija ov. Jožefa v St. Joseph's, N. B., Kanada, katerega je nedavno uničil požar, ki je povzročil poldrugi milijon dolarjev škode. Ta zgodovinski kolegij je bil ustanovljen leta 1864. 1NSULL OPROŠČEN Ameriške oblasti nameravajo vložiti protest. Atene, Grčija. — Grško pri-zivno sodišče je v torek oprostilo ameriškega magnata Samuela Insulla že v drugič vsake krivde nad polomom njegovih podjetij, pri katerih so investorji izgubili mnogo milijonov dolarjev. Izreklo se je sodišče, da je bil Insull samo žrtev depresije in da zato ni povoda, da bi ga morala Grčija izročiti ameriškim sodiščem. — Ameriške oblasti se baje pripravljajo, da bodo KR1ŽEMSVETA — Pariz, Francija.— Sovjetski komisar za zunanje zadeve se je v torek odpeljal od tukaj z avtomobilom proti Cher-bourgu, da se vkrca na ladjo za pot v Ameriko na konferenco s predsednikom Roose-veltom. — Mukden, Mandžurija. — V policijsko postajo blizu mesta Fušun je v torek vdrlo kakih sto banditov, oblečenih v vojaško uniformo; oplenili so postajo, ustrelili načelnika ter ugrabili in odvedli s seboj 29 policistov. — New York, N. Y. — Širijo se nepotrjene govorice, da namerava Pennsylvania železniška družba elektrificirati svojo pro- vložile protest pri grški vladi. Govori se, da so pri obravnavi j go, in sicer od Philadelphije do imele neke tajne osebnosti svo-j Chicage. Storila bi to s pomočjo jo roko vmes in da so s svojim vladnega posojila v znesku sto FORD SE DELNO JJKLONIL Poslal bo podatke glede ur in plač v Washington. Detroit, Mich. — Avtomobilski magnat Henry Ford sicer ne mara slišati o tem, da bi podpi sal avtomobilski kodeks, vendar pa je v toliko privolil, da bo poslal v Washington podatke o svoji družbi, namreč glede delovnih ur in glede plač delavcev, kakor zahteva NRA. Poslal pa bo te podatke na narodno avtomobilsko trgovsko zbornico. — Kakor izjavljajo višji uradniki Fordove družbe, posluje ta družba še pod ugodnejšimi razmerami za delavstvo, kakor jih predpisuje kodeks, in da jim zato predložitev omenjenih podatkov ne dela skrbi nehala biti svobodna republika, inflacija na risldrani način s ti- Hitlerjevske čete imajo vso ob-skanjem novih bankovcev brez ast in pri tem izvajajo nečuve-zlate podlage. na nasilja. Vse to vlada dovo- ljuje, kajti v resnici vlada tudi nima več nikake moči nad njimi. Te čete so steber vlade in ako bi se jim zamerila, bi bilo tudi nje konec. -o- PREDSEDNIK UTEGNE NASTOPITI PROTI FORDU MEDVEDKINJA V VLOGI REŠITELJICE Thessalon, Ont. — Nenavaden doživljaj je imela v ponedeljek zjutraj mlada cirkuška igralka Dorothy Smith. Iz cirkuškega voza je padla ravno ^ed skupino priklenjenih medvedov. Ena teh živali pa se od-trga,1 zgrabi deklico za njeno °bleko in jo odvleče skozi mesto po cesti. Njeni obupni kriki R° vzbudili pozornost prebivalstva. Predno pa so imeli čas, pripravijo puške, je med-VGdkinja izpustila deklico, in Slcer popolnoma nepoškodova n°, razen neznatnih prask. Kakor izjavlja lastnik cirkusa, ni lrtiela medvedkinja namena storiti deklici kaj žalega, mar-yeč nasprotno, po materinskem ^stinktu jo je hotela rešiti Pred drugimi medvedi. Washington, D. C. — Kakor se sliši iz vladnih krogov, bo skušal predsednik Roosevelt Forda, da se bo uklonil vladi in prišel pod enake določbe, kakor zdaj veljajo za NRA, o kateri ne mara Ford nič slišati. Dosegel bo predsednik to na ta način, da bo po oblasti, ki mu je dana po zakonu za narodno obnovo, odredil, da se morajo licencirati vsd avtomobilska podjetja. V tem slučaju bi ne imel Ford nikakega umika več; ali bo vzel licenco in se podvrgel vladnim določbam, ali pa bo prenehal izdelovati avtomobile. vplivom dosegle tak izid. -o- MLEKO V CHICAGI SE PODRAŽI Chicago, 111. — Od petka zjutraj naprej bo chicaško pire-bivalstvo moralo plačati dražje svoje mleko, in sicer za en cent pri kvartu. Tako bo stal kvart. v naprej 11 centov. Ta povišek je odredil pretekli ponedeljek federalni poljedelski tajnik Wallace v svirho, da se pomore farmarjem, da dobe več dohodkov za svoje produkte. Tako bodo dobivali farmarji v naprej $2.10 za sto funtov mleka, namesto dosedanjih $1.75. Še predno je bilo odrejeno povišanje cene, je poslal župan Kelly s svojim zborom aldermanov na poljedelsko administracija brzojavko, v kateri je zahteval, naj bi se izvršilo javno zasliševanje, predno se povišajo cene. Obenem pa je tudi omenil, da lahko razpeče-valci mleka utrpe ta cent, ki ga imajo dobiti farmarji, in ni treba, da bi se z njim obremenili odjemalci. DRUŽINSKIH PRATIK NIMAMO VEČ! milijonov dolarjev. — Havana, Kuba. — Neka organizacija, katera šteje okrog 20,000 članov, je v torek predložila predsed. Grau San Martinu ultimat, da mora takoj re-signirati, češ, da njegova vlada z demoraliziranimi vojaki in študenti gospodarsko uničuje deželo. MILO JESENSKO VREME Chicago, 111. — Topli vetrovi z juga so začetkom tega tedna, zlasti v ponedeljek, prinesli tukajšnji okolici piravo pomladno milo vreme po mrzli tempe raturi, ki je vladala pretekli teden. V ponedeljek je toplo mer zlezel na 78 stopinj. Po drugih delih države je pa via dalo še celo bolj toplo vreme. Tako so imeli v Springfieldu 81 stopinj. NOVO ŽIVLJENJE S 40. LETOM Chicago, 111. —■ 401etna Mrs. Lucille M. Diamond, 2824 Cambridge Ave., je vložila tožbo za razporoko. Kot legalni vzrok je navedla krutost od strani moža. Pravi vzrok, pravi, pa je ta, da bo lahko preizkusila resničnost trditve, da se pravo življenje prične šele s DELEGAT NA RAZOROŽIT-VENI KONFERENCI SE VRAČA Ženeva, Švica. — Ameriški poslanik N. H. Davis, načelnik ameriške delegacije na razoro-žitveni konferenci, se bo v soboto vkrcal na povratek v A-meriko. Kakor se je izirazi!, se mora s predsednikom Roosevel-tom posvetovati glede kočljivega stanja, ki ga je povzročila Nemčija s svojim izstopom. Povrnil pa se bo na ponovno zborovanje 4. decembra, toda to le tedaj, ako se bo videlo, da je Evropa pripravljena ugodno rešiti irazorožitveno vprašanje. -o- FRANCIJA ZOPET NE BO PLAČALA Pariz, Francija. — Kakor se sliši iz vladnih krogov, Francija zopet ne bo poravnala svojega obroka na vojne dolgove A-meriki, ki bo plačljiv 15. dec. Vlada sama se ne bo vtikala v to kočljivo vprašanje, ko bo prišlo v razpravo v parlamentu začetkom tega meseca, marveč bo prepustila zbornici, da sama odloči. Če zavora odpove . . . D. M. v Polju, 12. okt.—Kakor blisk naglo, se je v včerajšnjih večernih urah raznesla po fari strašna novica, da se je v hribu smrtno ponesrečil posestnik Anton Snoj iz Spod. Kašlja št. 27, p. d. Vrbanc. Že dopoldne se je odpravil s svojo hčerko v svoj gozd, da pripelje drva za soseda. Drva je na-ločil pod Vnajnarji in jih peljal po zelo strmem bregu, tako zvani "Rjavi drči", navzdol. Pa je nesreča hotela, da je pri vozu odpovedala zavora. Težak voz je potisnilo navzdol po skalah; pri tem je Snoj padel tako nesrečno, da mu je težak voz šel iravno čez prsni koš in je bil pri priči mrtev. — Njegovi hčerki, ki je stopala za vozom, se je nudil grozen prizor, ko je naenkrat nepričakovano zagledala pred seboj v mlaki krvi svojega očeta, a katerim sta malo popirej nakladala drva, mrtvega. Zagnala je obupen krik na pomoč in prihiteli so sosedje, ki so skušali ponesrečencu pomagati,, a je bila vsaka pomoč zaman. Z veliko težavo so spravili ponesrečenca v poldrugo uro oddaljeno vas in ga položili v domači hiši na mrtvaški oder, kamor ga hodijo cele trume kropit. -o- Nova tvornica Škof j a Loka, 13. okt. — Blizu postaje v Škof ji Loki na Gorenjskem namerava neka tuja tvrdka zgraditi večjo tekstilno tvornico. Z graditvijo nameravajo pričeti že prihodnji teden in bo prvi objekt dograjen že nekako do srede novembre tega leta. Že letos se bo torej postavila večja predilnica, katero bodo pozneje postopoma izpopolnjevali še s tkalnico, be-lilnico in barvarno. V začetku bo tvornica zaposlovala okoli 100 delavcev, kasneje bo pa nad 300 delavskih moči dobilo tam zaslužek. To bo v veliko pomoč ondotnemu prebivalstvu. -O-T— Smrtna kosa V celjski bolnici je umrla Ivana Rožencvet, prevžitkarica iz Šmarja pri Jelšah, stara 65 let. — V Ptuju v bolnici sta ,u-mrli sestri Jožefa in Julijana Banfič, 17- in 201etni hčeri posestnika v Turškem vrhu. -o-- fanti prišlo do prepira, med katerim so Zendarja tako pretepli, da je moral iskati pomoči v bolnici. -o- Nesreča Škaf vrele vode se je prevrnil na 171etno perico Eno Pe-košak v Ljubljani. Zadobila je tako nevarne opekline, da je v nevarnosti njeno življenje. Tramvaj ga je podrl Nedavno je ljubljanski tramvaj podrl na tla 501etne-ga železničarja Franca Cerka s Preserij. Ko je možak hotel prekoračiti Rimsko cesto v Ljubljani, je prišel pod tramvaj, ki ga je vlekel več metrov za seboj. Cerk je nevarno poškodovan. -o- Tiri dni ležala mrtva v svojem stanovanju 431etno Antonijo Težak v Zagrebu je med pomivanjem posode v kuhinji zadela kap. Tri dni je potem ležala mrtva v kuhinji na tleh in Bog ve, kako dolgo bi še ležala, če bi je slučajno ne našel neki moški, ki ji je imel neko stvar dostaviti. Naročnikom Družinske Prati-ke sporočamo, da je nam letošnja zaloga že pošla in zato z Dru- 40. letom. To je nedavno čita žinsko Pratiko letos ne moremo postreči več. Imamo pa še v zalogi Veliko Blasnikovo Pratiko, s katero lahko postrežemo. la v neki knjigi. POGAJANJA MED JUGO-SLAVIJO IN ITALIJO Rim, Italija. — Prihodnji teden pride semkaj delegacija iz Jugoslavije, da stopi z italijansko vlado v pogajanja glede Najzanimivejše vesti so v!ureditve trgovskega prometa Amer. Slovencu; čitajte ga! I med obema državama. Gospodinjo je ustrelil V Janževem vrhu pri Sv. Urbanu je hlapec Janez Kocmut ustrelil na svojo gospodinjo po-sestnico Marijo I. Kocmut je gospodinjo čakal pred oknom na dvorišču in jo ustrelil skozi ol:no, ko je ta prišla v svojo sobo. Po strelu je hlapec pobegnil neznano kam. -o- Na cesti napaden Ko je tesarski pomočnik Jože Žendar iz Dragomelj na poti domov srečal grirčo mladih fantov, je med njim in med i griznil nos. Nesreča z možnarjem Stara navada je, da se za razne cerkvene slovesnosti strelja z možnarji. Tako je pri Sv. Lovtrencu pri Ptuju, za neko slovesnost streljal tudi 23-letni mlinar Vladimir Bogme. Pri nabijanju možnarja je nastala eksplozija in omenjeni je :l nevarne poškodbe po vsem obrazu. -o- Lug mu razjedel oči V Novem Sadu je prišlo do nenavadnega dogodka. Janko Djima, 581etni možak, je prišel neke noči pijan domov in se pričel prepirati s svojo sestro. Razburjena ženska je pograbila lonec z lugovo raztopino ter jo vrgla bratu v obraz. Posledice jedke tekočine so bile strašne. S hudimi poškodbami so Janka pripeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki skušali pomagati, a zaman. Lugo-va raztopina mu je razjedla oči tako, da je oslepel. -o- Nevarna vožnja Lastnik hotela "Krona" v Beltincih, g. Žemljic, si je o-mislil motorno kolo. Dobro se je že naučil voziti, ko pa se je odpravil pred nedavnim proti postaji, je kar sredi lepe ceste začel delati nenavadne krivulje in že je obležal poleg kolesa z razbito lobanjo. Nenavadna nesreča Huda in nenavadna nesreča F j je pripetila 171etnemu brezposelnemu pekovskemu vajencu Ivanu Ogeljšku. Ko se je vrtil okoli Nemečkovega vrtiljaka v Dravljah in se približal lastnikovemu konju, ga je ta popadel s čeljustmi in mu od- Predlog za nov naoin inflacije - Nemčija se pripravlja |»MERIKANSKI SLOVENEC Hitro opravljeno.— Šef: Zelo hitro ste se vrnili, Miško. Ali niste bili pri gospodu Stempi-harju in ga terjali za dolg? Uslužbenec: Bil sem. Šef: Ali vam je dal? Uslužbenec: Dal mi je, dal. šef: Koliko pa ? Uslužbenec: Tri mi je priso-lil za uho . . ." Po ovinkih.-— Sinko: Ali boš jedel" torto ? Oče: Ne, sinko. Sinko: No, sedaj pa še ti vprašaj mene! Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Čudna ženska. — Nace: Moja žena je popolnoma drugačna, kakor so druge. Bolte: Kako to ? Nace: No, ona je edina, ki me je poročila . . . Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pokora za politične grehe Pridni otroci. — Mati: Zakaj pa sedita tako tiho? Otroka: Očka je zaspal. Mati: Pa ste res pridna. Le bodita tiho! Otroka: Saj bova, da bova videla, kaj bo, ko bo očki cigareta dogoirela do prstov . . . Tašča. — Gospodar: Miha, tu imaš $5.00 in stopi na kolodvor, da boš pomagal spraviti tašči prtljago na voz. Dečko: Kaj pa, če gospa tašča ne pride? * Gospodar: Tedaj mi pridi to takoj povedat, da ti bom dal še $5.00. Lahko počaka. — Oče: Tako mlademu človeku ne dam svoje hčerke. Morali bi biti nekoliko starejši! Snubec: Že dobro, bom prišel pa čez teden dni. Neumrljiva ljubezen. — Vera: Al me res ljubiš? Branko: Cez vse. Vera: Ali bi za mene tudi umrl? Branko: Ne, zakaj moja ljubezen je neumrljiva . . . V uredništvu. — Mohovt: Gospod urednik, poslal sem vam več smešnic. Ali ste jih že prečitali ? Urednik: Seveda, že lani v drugih časopisih . . . Nič hudega. — Mož: Ti si rekla, da so to češpljevi kolački, a jaz ne najdem nikakih če-špelj v njih. Ženka: Saj tudi v pasjih kolačih nikdar ne dobiš psov . . • Razlika v stanovih. — V restavraciji pravi g. Cekin natakarju : Imam telečjo glavo in kruh . .. Pri sosedni mizi pa se oglasi učenjak dr. Stradon: — Jaz imam možgane, p8 nič kruha! TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE "mu—'. -■..: ( Mctrooofitan No-wnpflper %«roiee> 01931, by Edgar Wee HurrtniEhs, Inc. All right! r»jcrv»d. Od šotora sem so začeli hiteti možje in šejk med njimi. Opazil je, kako Fahd trdno drži Ziy-da. — "Pri Allahu, J.bn Jad, ubil bi te bil." kriči Fahd, "da mu nisem naglo skočil, na hrbet." ~ "Laže," naglo odgovori Zeyd, "strel je počil za mojim hrbtom. Jaz sem nedolžen." — Arabci so se pa pričeli o tem posvetovati. 1'Ii bil Se ča», da bi šejka ustrelil, ker eSini Scjk je vedel za skrivno pot do velikih zakladov nimmrskega mesta. Zato je Fahd meril v .steber, v šejkovem šotoru, katerega jfc krogla predrla ravno nad šejkovo glavo. Istočasno je Fahd puško tudi odvrgel in od zadaj skočil ij.n prestrašenega Zeyda ter začel klicati na pomoč. Kmalu je Tollog našel Zeydovo puško v travi,. kamor jo je zagnal Fahd, ko je izstrelil u-aotini strel. Tedaj je šejka nekaj neprijetnega zadelo. — "Fovej Zeyd, da nisi tega napravil," zakriči Ateja. "Pri Mohamedu, nisem!" reče Zeyd. — Dokazi so pa vse drugače kazali, zato so Zeyda zvezali in ga odpeljali. V šotoru pod svetilko je sedel šejk s svojimi prijatelji, ki so sa pomenkovali in delali načrte, Ateja je pa bila še vedno v ženskem oddelku šotora. -—■ Neopažen se je vstopil Fahd za Zeyda, dvignil puško, skrbno pomeril — a ne na Zeyda, niti ne na šejka. Je bil preveč prebrisap, da bi tako nepremišljeno streljal. rSa« —__XMERIKANSKI SLO^EftEC ' Petek, 3. novembra 1933 ■l"""1 '"'""" >...........................ji i II ...................................................................................................................................................»Ma^^a^MUMMi - . , _ IjfrOT in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen teta Itn, ' Izhaja vsak dan račun nedelj, pone-Raljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredniitva in uprava: |849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 iiU * -- Naročnina: Za celo leto-----------$5.00 Za pol leta_______2.50 Za četrt leta_______1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto ____>-$6.00 2fo pol leta______3.00 Za četrt leta __________1.75 The firšt and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____ __________$5.00 For half a year------2.50 For three months _______________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____:$6.00 For half a year____3.00 For three months_____1.75 Wt &© OUR *AR1 O političnem graftanju in raketirstvu smo že večkrat pi-ali in kazali na vzroke in izvore teh političnih grehov. Ko se je vršila pred dvema mesecema v Chicagi konvenciji ameriških županov, katere se je udeležilo nad 2000 županov iz raznih večjih in manjših mest, se je poročalo, da sta v Združenih državah točasno samo dva mesta, ki nista zadolžena in ki beležita v svojih blagajnah prebitek. Eno izmed teh mest je Sun Francisco in neko drugo manjše mesto. Še pred to konvencijo je bil že osvojen znani Wilcoxov predlog, ki daje mestom piravico prijave za prostovoljni kon-Jsurz ali "bankrupcy". Kaj se to pravi? To, da mesto ali okraj, ki svojih dolgov ne more več zmajevati, ima pravico prijaviti prostovoljni konkurz na pristoj-**m sodišču, in to napravi popolni inventar skupnega premoženj«, in kolikor znaša to, na tej podlagi se potem uredi zadeva •bveznoati in dolgov. Prav kakor navadni konkurz privatne •sebe. Seveda je to hud udarec za investor je, ki v takih slučajih vsliko zgubijo, in bo to porušilo velik del zaupanja v take inve-»tacije. To je samo ob sebi razumljivo. Odkod pa vse to prihaja? Zaka j naša mesta in okraji ne »ore j o, ozir. niso mogli izhajati v okvirju svojih dohodkov, kar bi morali in kar bi bilo edino pošteno.? Na to odgovoriti je lahko vsakomur, ki ima količkaj vpo-fleda v ameriško politično življenje. Treba je le pogledati na mestne in okrajne volitve. Kandidatje za župane in drugi obljubljajo svojim pristašem vse mogoče službe in dela. Po izvolitvi nastavljajo razni uradniki v službe ne le vse svoje bližje in bolj oddaljene sorodnike, marveč tudi svoje politične pristala. Mnogo teh služb je potrebnih, toda mnogih pa prav nič. toda službe morajo biti za politične pristaše in prijatelje, ker ti »o, ki vzdržujejo pokonci svoje politične stranke. Tako je brez izjeme pri obeh strankah. Posledice tega pa so, da so u-pravni stroški občin, okrajev in taest. višji kakor dohodki, in tako mesta in občine in okraji neprestano izdajajo nove za-dolžmice, bonde, itd., zdaj za to stvar, zdaj za drugo in predno se zavedo, so v dolgovih čez glavo. Posledice tega so tudi vedno višji in višji davki. Kajti razumljivo je, če se iz korita vedno bolj in bolj zoblje, je treba tudi vedno več in več dona-iati vanj. Nekoč je nekdo izjavil, da se upa na privatni način voditi vsa ameriška mesta, občine in okraje za več kakor polovico manjše izdatke, kakor se za iste potroši, kar je popolnoma verjetno. Za ta politična razmetavanja ljudskega denarja nosijo posledice v prvi vrsti davkoplačevalci sami in kakor izgleda, pride marsikje prej ali slej tudi pokora za investeirje. Posledice politično gospodarskih grehov so to. Iz vsega tega bi se morali volilci državljani veliko naučiti, »amreč, da je treba biti ob času volitev oprezen in previden, koga se voli v razne urade, ali poštene in zanesljive ljudi, ki bodo z ljudskim denarjem dobro gospodarili, ali pa navadne politične mešetarje, za katere grehe morajo trpeti potem davkoplačevalci in zraven še investorji. —-o-- Vodstvo republikanske stranke kaže zadnje mesece pre- DESETLETNICA ŠOLE SV. CIRILA IN METODA Shehoygan, Wis. Letos je preteklo deset let, od ustanovitve naše šole. Nad 250 graduantov se ima zahvaliti za svojo versko vzgojo šoli, ki jih je skrbno pripravljene poslala v življenje. Z globoko hvaležnostjo do Boga v srcu štejemo vrste naših mladih in opazimo, da 98 procentov jih je še dobrih — odpadlo je samo par listov z debla katoliškega življenja — takih, ki niso v lastnem domu dihali katoliškega zraka. Tisti naši mladi pa, ki imajo skrbne, verne starše, so nam v ponos. In pravijo, da bodo za desetletnico ustanovitve šole skupno prejeli sv. obhajilo. Za to slavnost je povabljen Rev. Clark iz Milwaukee, ki bo imel pri 8. sv. maši v nedeljo, 5. novembra, govor za mladino. Upamo, da bo njegov govor privabil vse naše, fante v Holy Name društvo, dekleta pa v Marijino družbo. Graduanti morajo biti v šoli že 15 minut pred 8. uro. Ob 8. slovesno prikorakajo v cerkev. Streglj bodo sami veliki fantje, nekdanji ministranti. Društvo Kršč. žena in mater je prevzelo skrb za banket, ki se prične točno ob 12. uri. Prosimo, da pridejo tudi starši graduantov ali tudi njih prijatelji. Preskrbite si tilcete pravočasno, da bodo vrle kuharice vedele, za koliko oseb pripraviti, da ne bomo šli v "luknjo" ali pa, da kdo ne ostane brez kosila. Ti-. keti so po 50c — izredno nizka (cena. Drugod računajo za ban-jket tikete dolar. K obedu so ' povabljene razne sheboygan- ■ ske osebnosti, ki imajo veliko 1 zaslug za našo šolo. Zvečer so pa vsi graduanti 1 vabljeni v cerkveno dvorano k ■ šalski predstavi njim v čast. — 1 Imeli bodo rezervirane sedeže, • vstopnina prosta. Prosimo in vabimo vse starše in prijatelje, 1 da pridejo k tej predstavi. — > Vstopnina samo 25c. Prosimo, 1 da pomagate z vašo prisotnostjo šoli in daste pogum vašim - otrokom. Torej 5. novembra ■ na svidenje. * Rev. J. Cherne. -0- KAM MI JADRAMO? , Milwaukee, Wis. i Jesenska burja tuli okoli hiš- - nih voglov naznanjajoč, da zi- - ma ni več daleč od nas. Pripravite se torej za mrzle zimske dni, ki bodo trajali celih šest - mesecev. — Vsak odrastel člo- , ^ , . . . ( vek prav gotovo ve, kaj je zi- , tna in ve menda tudi, kako se je treba na njo pripraviti, da ; ne bo treba trpeti mraza in|' drugega pomanjkanja. — Si- j ^ cer ni moj namen pisati o zim-j' skem vremenu, pač pa sem se! namenil opisati delavski položaj tukaj v Milwaukee, kako je sedaj v dobi "new deal", ki jej bil sprejet pred nekaj meseci.! Nekako pred petimi meseci sem poslal v Amer. Slovenec nek dopis, v katerem so čitate-lji brali, da sem obljubil o teh stvareh, ozir. o Eooseveltovem načrtu še poročati v listu, zlasti še o uspehih, ki jih je dosegla NRA tu v Milwaukee. Ravno isti čas, ko sem priobčil omenjeni dopis, smo slišali na radio predsednikov govor, v katerem je apeliral na delodajalce, naj mu gredo na roko in naj podpirajo njegov program in naj ne gledajo samo na dobiček, ampak na to, da se delavske razmere zopet povrnejo v normalen tir, da tako pridemo do boljše prosperitete. Cela A-merika je z veseljem pozdravila Rooseveltov načrt. Milijoni brezposelnih so bili v nadi, da bodo pod NRA dobili zaposlitev in delo ter se tako nadalje sami preživljali. — Hvalevreden je bil ta Rooseveltov načrt in njegovo delo in veliko bi se s tem doseglo, ako bi delodajalci to upoštevali. Ker pa delodajalci niso bili prisiljeni u-poštevati tega načrta, so po svoje uporabili vse to v svojo korist. Prvi mesec po razglašenju NRA se je po vseh tovarnah začelo nekoliko živahnejše gibanje. Po nekaterih tovarnah so zvišali nekoliko plačo in znižali nekaj ur na teden ter na novo zaposlili nekaj delavcev. Ker se pa proti kršiteljem pravil NRA ni strogo postopalo, kakor tudi ne proti tem, ki niso sprejeli plavega orla, zato so začeli delodajalci urejevati razmere po svojem, samo da je bil njih dobiček večji. Na novo najete delavce so zopet poslali na nezaželjene počitnice, od o-stalih so pa zahtevali, da sedaj ravno toliko narede v šestih urah, kakor popiej v desetih. Tako, da so sedaj tisti, ki so dobili pod NRA zvišano plačo in delajo samo po 6 ali 7 ur dnevno, prej na slabšem kakor na boljšem, ker so poprej delali po 9 ur na dan, dasiravno z manjšo plačo, pa so več zaslužili na teden kakor sedaj. Niti enega še nisem tu v Mil- waukee slišal, da bi se pohva-1; lil s tem novim sistemom, pač ] pa vsak po svoje kritizira seda-J ] njo delodajalsko politiko, ki že,, presega vse meje. Po tovarnah'] se dela z delavci prav po su-j, ženjsko, ker morajo delati kot!; gonilni stroj. Ce pa ne delaš : kakor se od tebe zahteva, te pa j šaljejo domov na počitnice. — j Kdor je teh tovarniških dobrot ] deležen, pač dobro ve, da ne ] pišem laži, ampak se bo vsak -strinjal s tem, kar sem napisal. ; Znano je menda skoro vsem, : da so skoro na vsakem hišnem ; oknu imeli prilepljenega pla- : vega orla v znak, da se strinja-'jo z Rooseveltovim načrtom. 1 i Sedaj, ko so ljudje videli, da I NRA jim ni prinesla zaželjene 'sreče, so te plave orle že po ve-jčini odstranili s svojih oken. Mnogi so mnenja, da je s plavim orlom prišla nazaj draginja in tako so sedaj na slab-jšem, kakor.so bili lansko leto ob tem času, ko je bilo vse bolj ceno. Lansko leto si dobil za dolar več kakor sedaj za tri. To je tudi resnica. Slišal sem od več družin, da sedaj izdajo $10 do $15 več na mesec, kakor so izdali lansko leto v tem času. To sem se tudi sam prepričal, zato tudi verjamem. — Seveda, srečen je pa tisti, ki ima stalno delo. Tega ne mučijo skrbi, kako se bo nadalje preživel. Taki se lahko čutijo zadovoljne in ponoči lahko mirno spijo ter zjutraj veseli vstanejo. Pomniti pa moramo, da v Milwaukee nismo vsi tako srečni. Nad 50,000 ljudi je brez dela in brez sredstev že nad štiri leta. Kako se taki sedaj počutijo? Njihovi prihranki so izčrpani, deloma ali popolnoma zamrznjeni v raznih bankah ali pa pri Building and Loan Association, kjer čaka njihov tam vloženi denar na toplejše dneve, da se živo srebro zopet dvigne proti vrhuncu. Toda, kakor sedaj vse izgleda, bomo za to še čakali. Pri tem si lahko ' mislimo na tiste, ki imajo tiso-1 če in tisoče dena-ja posojene-1 ga, od katerega ne bo morda nikoli ne duha ne sluha. Dolga leta so mnogi skrbno varčevali, da bi imeli kaj na stara leta in ■ sedaj, ko je prišel čas potrebe,1 . so brez dela in še brez vseh ■ sredstev, njih prihranek je pa , v tujih rokah, od katerega ti . dtrugi dobro živijo. Ubogi trpi- ■ ni pa morajo na stara leta ho-, d iti za delom, da se preživijo • in si morda še kak cent prihra-i nijo, ker jim od prihranjenega i ni nič ostalo, čeprav so razni ■ denarni zavodi delavcu oglaša-) li, kako je pri njih denar varno i shranjen. Ta šola je sicer veli- - ko stala, a za naprej bo že vsa-i kdo vedel, komu lahko zaupa i svoj denar. Omenil sem že, da je nad 50 > tisoč brezposelnih. Niso pa > med temi všteti tisti, ki so na • plačilnih listah, pa imajo za-r služek komaj po nekaj ur na - teden ali pa na mesec. Ti so se- > daj najbolj prizadeti, ker njih - zaslužek je tako malenkosten, . da niti ne zadostuje za skrom- - no preživljanje njihovih dru- cejšnjo aktivnost- Za voditelje stranke postavljajo mlajše moči, v katere, pravijo, da bo več zaupanja. S kakim geslom pridejo na dan pri prihodnjih volitvah, se še ne zna. Najbrže z geslom: "Prosperity is just around the corner . . ." Pravijo, ko pride odpoklic, dobimo boljše pivo in sicer po 5c vrč. Prav, še to naj poskrbe, da bodo ljudje kaj zaslužili, pa bo šlo . . . rnrnn I -B«^ —A««*- VSWftII -- — ------------I'S.-P" !«2DaW»»»?lBfr*t. ____________ -,<;/nvr«-JW!>v^ .P- /. sin. Kaj storiti, da bi v taki depresiji ublažili svoje težko stališče, je težko odgovoriti. Za gotovo se pa ve, da je huda zima že pred vratmi, ki bo morda tako huda, da take Amerika še ni preživljala v vsej svoji zgodovini. — Od spomladi se nam je obetalo, da bo do jeseni že vse v pravem tiru in da bodo nastopili boljši časi za delavca. Naš governer je pripovedoval, da bo v 60 dneh lahko že vsak delal. Sedaj je pa že preteklo dvakrat po 60 dni, a se je to prerokovanje obrnilo ravno v nasprotno smer, ker namesto, da bi bili vsi že zaposleni, so po večini brez dela, ali pa delajo le po nekaj ur na teden. Lahko je delavcu prerokovati, 'da pridejo zanj boljši časi, da bi pa nastopili proti kapitalistom, ki ubogega delavca samo izkoriščajo, si še ne upajo, ker se boje milijonarje nadlegovati, da bi ti svoje drobtine, ki padejo raz njihovih miz, podarili ubogemu delavcu v obliki poštenega zaslužka. Kakor se sedaj bere po časopisih, dela tem gospodom več skrbi problem glede viške, kako visoke davke bodo naložili na visko, ki bo, kakor upajo, kmalu postavna pijača. Seveda bodo pri tem gledali pred vsem na to, da ne bodo točilci pijač delali prevelikih dobičkov. Piše se, da bodo naložili na vsako galono viske $3.00 državnega davka (government tax). Sedaj se dobi ta pijača že po $2.00 galon in točilci pijač se nič kaj preveč ne vesela preklica prohibicije ali 18. amend-menta. Čutili bi se še bolj zadovoljne, če bi mogli še za naprej postreči svojim odjemalcem « munšajnom, pa bi naj to bilo višjim gospodom po volji, ali pa tudi ne, je vseeno. —Pozdrav vsem, ki agitirajo za Amer. Slovenca in ki ga prebirajo. G. W. Raly. --o——— SMRTNA NESREČA Ely, Minn. Zvečer dne 27. oktobra je bil na cesti nesrečno zadet od avtomobila rojak Marko Koche-var. Nesrečnež je zadobil tako nevarne in hude poškodbe, da I je naslednjega dne zjutraj izdihnil svojo dušo. —- Pokojni je bil irojen leta 1865 v vasi Boža-kovo pri Metliki v Beli Krajini. V Greaney zapušča pokojni brata Johna. — Komaj leto je preteklo, ko mu je umrla soproga in sedaj je šel še on za njo na tako nesrečen način. Bil je član dveh društev in sicer društva sv. Cirila in Metoda št. 1 JSKJ. in dir. sv. Lovrenca SHZ. na Calumetu, Mich. — Počivaj v miru dragi rojak in sobrat in sveti ti naj večna luč, žalujočim naše sožalje. Peshel. -o- V življenju ni nič večjega od bolesti. , * * * Kaj nam pomaga pravičnost v zakonih, če je ni v srcih ? * * * Človek mora plačati usodi vse, kar pri nji kupuje. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 5 POGLEJTE NA DATUM \ POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! I Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupo na. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. i AMERIKANSKi SLOVENEC, S 1849 W. 22nd St., Chicago, llf. j? Priloženo vam pošiljam avoto $.................. «a abr"> Ž ritev moje naročnin* za "Amer. Slovnica". Im« _______________—■- Naslov_______________ . ----- Hmio---------- (32) AMEMKANSKI SLOVENKI; Petek", iidvftmlipa 1933 PREDSEDNIK DELEŽEN REDKE ČASTI NAZNANILO GL. NADZORNIC S * Z 9 dO* * rrffmrmi Ha sliki vidimo predsednika Roosevelta, kš mu je bil pred kt atkim pcdeljen častni naslov doktorja prava cd predsednika George Washington univerze v Chesterton, Md. Poleg Geo. Washington«, prvega predsednika Zed. držav in ustanovitelja te Univerze, je Roosevelt edina cseba, ki ji je ur.iveirza izkazala tako čast. Tel. Canal 6138 Ustanovljeno 1912 HITLER GOVORI NEMCEM VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM 2107-11 West Cerrrtak Read, Chicago, 111 MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! '■•i?TTTBfci,'* Vašo peč lahko pre-^fffppSJilf uredite na olje, kar gi||§ I j je veliko bolj praktič-! no, čisto in brez tru-SiSk, i', da in obentem ceneje. S Mi inštaliramo go- II | i rilnike za olje v vašo ittwll staro peč, ali pa za iS II; ji isto zamenjamo po-I' "'.SII polnoma novo peč z j j gorilnikom na olje. 1(1^1 J Pri tem nudimo vam M zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi ),} za vse dtuge pohi-hI štvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. Slika kaže kanclerja Hitlerja ob njegovem nedavnem go , da izstopa Nemčija iz Lige narodov. Iz življenja in sveta. KAKO BO NA SVETU n* LETA 2000? |n i rr Francoski ■ pisatelj Andre | ^ Maurois poskuša napovedati v lovi knjigi "Moje sanje" na- . laljnji razvoj tehnike inpoda-:i pnibližno sliko bodočega živ- .r Ijenja v koncu 20. stoletja. . Mauroi se ne boji, da mu bo- > 3o očitali utopizem. Pripomi- ^ iija, da je malokdo verjer Her- . bertu Wellsu, ko je leta 1902 ^ napovedoval vojno v zraku v r polovici 20. stoletja, t. j. okoli ^ leta 1950. Letalstvo je bilo ta-krat v povojih. A tehnika je kmalu prehitela napovedi 'uto- . pista'. — Preden bo minulo 10 . let, —- zatrjuje Mauroi;;, — se " bo vse naše življenje temeljito a spremenilo v zvezi z napred- ^ kom radia. Sleherni zemljan bo nosil v žepu kakor uro velik ^ aparat, s katerim bo lahko po- , klical na razgovor poljubno j osebo, in jo bo tudi videl. Da- ^ ljava, ki zdaj loči ljudi, bo iz- ( gubila vsak pomen. Nihče ne bo hrepenel po domu ali svoj- .= cih. Zaklical bo samo iz poljubne daljave: "Na svidenje zvečer. Moj val — 452!" Napredek tehnike eiektro-magnetnih Valov bo spremenil t zemljo v kraljestvo resnice. — j" na laž. Nihče ne bo v stanju r Človeštvo bo moralo pozabiti r prikrivati svoja dejanja. Samo j eno avtomatično letalo nad me- £ stoni bo zadostovalo. Infrarde-fci nevidni žarki bodo predva- ^ jali na poljubnem platnu vse, , kar se godi po streho poljubne * hiše. Žena bo-videla, kaj dela f njen soprog. Delodajalec bo stalno opazoval uslužbence. — Človeštvu grozi velika nevar- ; host. Če bo tehnika ujela možganske valove, ne bo nihče v i stanju zatajiti svoje misli. Laž 1 bo izginila in z njo vred tudi osebno prostost. Slike in bese- ' de, ki tvorijo vsebino sleherne- 1 ga mišljenja, bodo razvidne J vsem opazovalcem. Istočasno bo izgubila beseda sedanji pomen. Citanje misli bo nadomestilo razgovore. Ljudje bodo molčali, sprejemali in oddajali "možgaske velo^ ve". Naravne moči: solnce, veter in ocean, bodo nudile človeštvu potrebno energijo. Zemlja se bo spremenila. Dežele, kjer piha stalen veter, bodo dobile gospodarski pomen sedanjih premogovnikov, ki bodo opuščeni. Sedanje puščave, vir nakopičene solnčne toplote, bodo gosto obljudene. Sahara bo mikala bolj kakor sedanje rodovitne stepe. To bo povzročilo nove vojne. Poljedelstvo bo izumrlo. Človeštvo bo pridobivalo ke- s. mično sintetično hrano narav-0 nost iz dušika, ki ga bo zajemalo iz zraka. Gozd in vrt bosta nadomestila sedanje polje, a bosta služila samo za prehod in obnovitev zraka. Biologija in fiziologija bosta izkoristili nauke o hormonih in obvladali notranje delovanje žlez. Zdravniki bodo spreminjali in nanovo oblikovali v laboratoriju značaj slehernega posameznika. Natredili bodo iz mevže junaka, bodo krotili trmo in poboljšali sebičneže samo s pomočjo različnih injekcij. Država bo enostavno naročala vsakoletno potrebno množino vojakov, delavcev, znanstvenikov, pesnikov itd. Noben agitator ne bo v stanju ogreti množico, ki je poprej sprejela uradno predpisano sirotko za poslušnost in nedovzetnost. Državniki bodo popolnoma obvladali zgodovinski razvoj, ki ne bo več odvisen od slučajnosti in osebnega čuvstvovanja. -o-- ŽID _ O' KRISTUSU IN KRŠČANSTVU Znameniti učenjak in vstva ritelj relativitetne teorije prof. Albert Einstein je po izgonu iz carstva nadebudnega Hitlerja postal ponovno predmet pozornosti celega kulturnega sveta Tako je poročevalec angleškega lista "Saturday Evening Post", da ugotovi za Hitlerja tako nevarno židovstvo znamenitega u-čenjaka, poprosil Einsteina za razgovor o njegovem stališču do Kristusa. Razgovor se je začel sledeče: "V kakšni meri, g. profesor, je na vas vplivalo krščanstvo?" Einstein je odvrnil prevdar-no: "Že kot otroka so me teme-; ljito poučevali tako o Svetem Pismu kakor o — Talmudu. Jaz . sem Zid, vendar je božanska slika Nazarenca zapustila v meni neizrečno silne vtise." "Ste čitali Emil Ludwigovo knjigo o Jezusu?" "Emil Ludwigov Jezus," se je . glasil odgovor, "je prepovršna - knjiga; kajti Jezusova veličina . je presilna za domisleke ljudi, četudi so mojstri v izražanju. ■ Nikomur se ne more posrečiti, i da bi obravnaval krščanstvo ) zgolj z duhovitostmi." "Torej priznavate zgodovin- - eksistenco Jezusa?" "Brezdvomno in odločno. Nik-. do ne more čitati evangelijev - brez čustva Jezusove resnično ) sti; kajti srčni utripi njegove i božanske osebnosti vibrirajo v 3 vsakem opominu, v sleherni be-3 sedi. V takem življenju ne more . biti legend in bajk. Kako povsem - drugačen* je n. pr. vtis, ki ga dobimo v povestnici legendarnih s' junakov stare dobe n. pr. o Teze- p ju! Tezej in drugi junaki njego- z ve vrste so lahko živeli ali pa ne, j v obeh slučajih pa brez škode ali si koristi za človeštvo, dočim ne j n more nikdo osporiti resničnosti j ti Jezusovega življenja, vsaj resen k mislec ne. . ." js "V eni svojih knjig trdi Emil Is' Ludwig, da so mnoge Jezusove k besede le kopije, oziroma isto- jš smiselno izražanje besed drugih n prerokov" n Einstein je odločno odgovoril: č "Nikdo ne more utajiti ali tie r pripoznati dejstva, da je Jezus v p resnici živel na zemlji in da so s njegove besede čudovito lepe in v svoji priprostosti božanske. Ce-tudi so se posamezniki podobno izražali, vendar se na takih mestih ni nikdo tako božansko izražal kot On." , č Tu se je razgovor končal. r Nehote se moram pri tek pri- (ii liki spomniti na globoko pomem j ben izrek preroka Davida: "V r času konca se bo spoznanje pom- s nožilo; razumniki bodo razumeli, i ampak noben brezbožnik ne bo { razumel." (Daniel 12:4, 10.) i Kako velika duševna razlika je med bogoljubnim učenjakom j Einsteinom ter biografom Emi- i lom Ludwigom, ki je sicer ne- i dvomno eden prvih mojstrov pe- s resa in izraza! Emil Ludwig po- 1 veličuje v svojih spisih smrtne i Veličine tega sveta ter jim u- ] Jklad ' ZA REVEŽE OD POVODNJE ■PRIZADETE V STAREM KRAJU. Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-ski apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teh razmerah je uljudno prošen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju. Arrierikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova v Ljubljani, da razdeli med pod-trebne reveže v farah prizadetih krajev. Ta ustanova, če katera bo gotovo najbolj pazila in pravično razdelila nabrane darove. Prosimo torej, kdor se bo odločil, da bo daroval kak prispevek v ta namen, naj to stori čimpreje more, da bo naša božična zbirka za starokrajske reveže čim več j a, ko mogoče. Za blag in potreben namen prosimo. Za reveže, podpore potrebne gre! Kdor more, pomagaj sirotam otirati solze v njihovem strašnem trpljenju, ki se nahajajo. 7. izkaz: John Stimetz, Chicago $ 1.00 Neimenovana, Barberton .50 John Horvat, Hamilton, Ont., Canada.............. 1.00 Rosa Lamsek, Renton, Washington .............. 5.00 Agn. Benčan, Chicago.. 1.00 John Shuty, Sheboygan 1.00 Zadnji izkaz ................ 100.00 - Skupaj do 31. oktobra..8109.50 Bog živi posnemalce! stvarja "nesmrtne" spomenike, pri tem pa čisto pozablja, da Jezus ni "od tega sveta!" } Slišali smo židovo moško be- r sedo, a kaj slišimo dostikrat pri ? nas? Oholi nazovi inteligenti, ka- c terim je smoter življenja vse nekaj drugega, kakor iskanje in . spoznanje resnice, pozabljajo, da so člani velike družine, ki priča-kuje v Gospodovi molitvi zapro- } šeno, v svetem Pismu obljublje- j no in s hrepenenjem pričakova- * no kraljestvo božje. Židovski u- ] čenjak je osramotil marsikate-rega "kristjana", ki se v svojem j plitkem mišljenju o veri zdi sam ] sebi velik. . POVRATEK MRTVEGA VOJAKA L. 1914 je odrinil na bojišče ' črnoVojnik Josef Fries« iz Kro-meriža. Dve leti je sporočal do- j rtiov, da je živ in zdrav, potem ( je prišel seznam mrličev, v katerem je bilo tudi njegovo ime. Vsi so ga odtlej smatrali za mrtvega in oblast ga je na podlagi vojne- ' ga seznama proglasila za padle- ' ga. Nedavno pa je prišlo iz Rusije pismo, v katerem je Friess poro- ' čal, da je živ in zdrav in da se vrača domov. V Rusiji, je pisal, se mu ne godi slabo, toda domo tožje mu ne da ,da bi ostal tam še dalje Svojce je prosil, naj mu priskočijo na pomoč z denarjem za pot in vožnjo. Naznanil je, da bo pripeljal s seboj tudi ženo in štiri otroke. Friess se je res pripeljal v Kromeriž. Njegova prva pot je bila v roditeljsko hišo, potem pa je odšel s prijatelji pred spomenik padlim domačinom in se je bridko razjokal, ko je na njem našel tudi svoje ime. Zdaj se je naselil v vasi Mautern in bo začel novo življenje v stari domovini. «-o—- ŠIRITE AMER. SLOVENCA: NAJNOVEJŠA VRTNICA Češki gojitelj cvetlic Jan Bohmn je s križanjem dveh ple-nenitih vrtnic dobil novo vrsto, :a katero si je ime priskrbel na »riginalen način. Razpisal je nagradno tekmovanje ža najboljše me. Odziv je bil nepričakovan. 0-dasilo se je preko 4728 oseb, do-načih in inozemskih, ki so pred agali preko 6000 nazivov. 15 •lanska žirija se je odločila za laziv "Poema", ki si ga je izmislil vrtnar Polavsky iz bližine 'rage. Bohm je bil zadovoljen, ?olavsky pa še bolj, kajti v žep le vtaknil 1000 Kč nagrade. -o- "HIŠA MIRU" Holandski profesor Zwafde-nacker, ki je silno občutljiv za /sak ropot, si je dal zgraditi na periferiji Amsterdama hišo, o )iil iili'.llli^ t i.'lil/IlintftlJcilllilifiir Slovenska ženska zveza je meseca avgusta 1981 kupila tri mu-nicipalne bonde. Plačala jih je takoj, in sicer so bili izdelani čeke sledeče : za New York bond, 1. avgusta, za Philadelphia bond 3. avgusta, in za Genesse bond 17. avgusta 1931. Rev. A. Schif- j fier te v tem listu objavil dne 9. sept. t 1. da so bili bondi plačani šele meseca decembra kar ni resnično. Istotako hi resnično, da bi se svota $3000.00 nalašč zamolčalo, ampak nam je glavna tajnica Mrs. Josephine Račič pojasnila zakaj te svote ni omenila V svojem mesečnem poročilu, ker je ni smatrala, ne za stroške in ne Za dohodke, ker je bilo »amo preneseno iz čekovnega računa na bonde. Omenila pa je svoto v svojem letnem poročilu. Gl. nadzornice, in ostale navzoče gl. uradnice smo se z njenim pojasnilom strinjale in ga odobravale. —m ■«—um i■ >ii» m »—■ i m.....»in«.................m ..............1 ----------- sen opaž in šele na tega plast j ometa in posebnega peska. Čudaškemu učenjaku to še Vedno ni zadostovalo, pa je dal Stene pokriti še t debelimi preprogami. Tudi okna so takšna, da ne pride najmanjši delec zraka skozi nje, kadar so zaprta, a če učenjak dela in eksperimentira, si jih zastre še s posebno debelimi portierami. TURKI POSTAJAJO SAMOZAVESTNI Ankara, Turčija. — Novi napadi se obetajo Evropi od strani Turčije. A to pot ne bodo teh napadov izvedle oborožene turške čete, marveč kulturno si bodo skušali Turki o-svojiti Eviropo. Tako se je izrazil preteklo nedeljo turški diktator Kemal paša ob pro- Ker je glavna tajnica Mrs. Lačič, o vsem tem pismeno ob-estila Rev. A. Schiffrerja smo ričakovale, da bo svojo trditev opravil. Ker je še dosedaj ni, e nam zdi, da je naša dolžnost, a javnosti podamo to naznanilo. Ker se gre v Rev. Schiffrer-evertl dopisu edino za sejo, ki e je vr šila 13.—14 januarju, in e februarja kot je bilo v dotiČ-iem oglasu zapisano, in kef na eji radi bolezni ni bila navzoča ;1. nadzornica sestra Rose Smo-s, zato midve podpisujeva to loročilo, ker sva s ostalimi od-lornicami vred takrat pregleda-s knjige in račune SŽZ., jih lašle v redu, kar sva s svojimi »odpisi potrdile. JOSEPHINE ERJAVEC, predsednica nadz. odbora. ALBINA NOVAK, gl. nadzornica. (Plačan oglas.) ilavi 15. obletnice turške repu-)like. Dejal je, da je Turčija :ibelka starodavne civilizacije, n dočim je zadovoljna s šeda-ijimi državnimi mejami, se ne zadovoljuje, da bi njena kul-ura ostala v notranjosti teh neja, marveč se mora razširiti la celo Evropo. -'O- Najzanimivejše vesti so v Vmer. Slovencu; čitajte ga I DR. WEEKS, SUCCESSOR TO fefb Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Cortsistently Low Prices Opposite Davis Store, 2d Floor fitfran S Petek, 3. novembra 1933 ^ Izpod Golice SLAVKO SAVINSEK. Povest z gorenjskih planin Brrsn XMERIKKN5KI SLOVENEC Matevž je mladi lovec, ki uka iz polnih krepkih prsi v solnce in luč vrhu Golice. — Klobuk z brhkim krivcem ima pomaknjen nazaj v tilnik, da mu solnce sveti naravnost v obraz, z robcem pa si briše potno lice. Ravno v vzhajajoče solnce je obrnjen mlad in zal, sam žarek med solnčnimi žarki, in se razgleduje po poti nazaj, od koder je prišel. Prešerna razigranost, ki mu jo je vrisk vrgel v lice, se umakne nakrat nememu zamaknjenju, prikritemu občudovanju. In žalost mu sede na obraz. Matevž jemlje slovo od rojstne dežele, zadnjič kot fant stoji vrhu Golice in strmi v tekanje in razlivanje solnčne luči, ki drami iz spanja prelepo koroško deželo. Glej, ali ni kakor solza v Matevževih očeh? Ali je morda samo blesk solnčne luči? Ali je rosno kapljico kanilo mlado jutro brhkemu bratu v oči? Pod Matevžem leži v solnčni dan prebujena Koroška. Tam daleč zadaj stoje kot obrambni zid visoki Tauri, v vstajajoči dan zvoni Veliki Zvonar, niže njega je ves v solncu Dahštajn, in bliže sem ima Dobrač ves vrh in vse vzhodno pobočje solnčno zlato in srebro razlito po tratah in skalovju. Tam čisto na levi se Beljak kakor bela golobica prebuja iz spanja v solnce, više njega zdaj-zdaj pokuka iz kadeče se megle Osojsko jezero, ki je še vedno zaspano in bi še koj rado spalo, spalo. Kakor bel svilnat trak, ves z dragami, lesketajočimi se kamni posut se plete med gozdovi in goljavo Drava, droben tra-kič se privija k njej Zilja, da razlije v veliko sestro grenko solzo slovenskih bratov in sestra, ki ne morejo domov k materi. Ali Dravi se mudi, da čimprej zasliši slovensko govorico. V veliki pentlji se izogne Baškemu jezeru, da je ne bi prijela skušnjava, razliti se vanje in se v njem spočiti. Splete se dalje in zahrepeni k Vrbskemu jezeru. Ali tam ne smejo ljudje več govoriti slovensko in slovenska Drava bi utonila v nemškem jezeru, čeprav vsa trepeta, da bi se povsem v dalj razlitem jezeru pognala do Celovca, ki še v megli spi in še. dalje notri do Gospe Svete. Vendar hiti dalje, v dvojni pentlji ovije severno Rožno dolino, poljubuje in boža prelepo slovensko zemljo na obeh rožnih svojih bregovih in teče mimo St. Jakoba do Sveč in od tam dalje do Borovelj. In še dalje, hitro dalje, da čimprej doseže mater svojo, da čimprej vošči svobodni Sloveniji pri Dravogradu: dobro jutro V Matevževem srcu je bolečina slovesa, zato se obrne v nasprotno stran, kjer ga v radost vzdrami svet po njim. Glej jo, Dobravo, kako je še zaspana. Oči si mane. Kakor drobna rosa je izprožen beli zvonik Sv. Štefana v pozdrav in jabolko na njem se zlato sveti. In tam, glej, ob gozdnato Mirco prislonjena leži Hribarjevi-na, Matevžev novi dom! Pozdravljena, Hri-barjevina, dobro jutro! In ti, nevesta moja v njem, Cilka, pozdravljena! Si že vstala, že ob oknu stojiš in v Golico strmiš, če ni že morda tvoj ženin prišel čez rob in se ne razgleduje v dobravsko globel? Dobro jutro, Cilka! Kakor v mehkem gnezdu postlana leži Dobrava med drevjem v globeli, bela nit pelje mimo Rudnika do nje raz Golico. Tam dalje iz Dobrave se beli cesta na Fužino, v savsko dolino. O, hitra Sava, si ti že tudi vstala? Prav malo se te vidi, preveč si zakrita in pregloboko ležiš! Si že voščila Mežaklji dobro jutro? Ali pa so tvoje oči še zaprte in sanjajo še vedno o Podkorenu in Kranjski gori in o Dovjem in o Mojstrani. Hiti, Sava, tam doli iz ljubljanskega polja te kliče Sv. Jošt k jutranji maši! Da ne zamudiš, da ne boš kesna! Slišiš, Sava, vriskanje solnčnih žarkov po vrhovih Julijskih Alp, slišiš, kako se razteka solnčno zlato po triglavskih čereh, zveni po Škrlatici, Stenarju, Špiku, po Jalovcu in Mangartu? Rjavina je kakor nevesta, Tosec bi bil njen ženin rad, pa je premajhen in z enim očesom škili na Rodico, ki pa je preveč prirastla k sestri Črni prsti, da bi jo mogla zapustiti. Slišiš, Sava, si ti tudi nevesta ? O seveda, nevesta si, zato se ti tako mudi dalje k ženinu, k sinjemu Dunašu, da stečeta skupaj k poroki v daljno Črno morje. Matevžu vriska srce od sreče in je žalostno obenem. Mladi ženin ni hotel z železnico ocl doma, moral je še zadnjikrat kot fant obiskati Golico, sin mater,da prejme od nje materni blagoslov, preden se nevesti za moža zaobljubi. Zato je že takoj po polnoči vstal, vzel slovo od Majdinega moža — sestra je že včeraj odšla z vlakom —, potem pa je šel zadnjič pot, ki jo je bil tolikokrat prehodil in premeril v radosti in bolečini. Zdaj je na vrhu, kakor na razpotju. Iz ene sreče v drugo, iz ene skrivnosti v drugo skrivnost. Iz skrivnostih mladih, nerazumljivih let fantovanja v svet skrivnosti še manj umljivega moževanja Zato mu srce trepeta pod udarci slovesa in ne vzdrži ga več na vrhu. Še enkrat se ozre v Koroško. Izza drevja ga kakor solzno oko pozdravi za slovo rojstna Breznica, potem pa se obrne in steče po belem morju ključavnic, po židanem belem plazu navzdol. Ustavljajo ga spotoma rumene pogačice v belini ključavnic, škrlatna in rumena zlata jabolka ga vabijo in se mu ponujajo, vonj murk ga vleče k sebi in draži, ali Matevžu se dalje mudi. Smeje se mu krvavo cvetje burje,se mu ponuja v šopek za Cilko, ali Matevžu se mudi. Že preskoči Belo in ko v cerkvi sv. Štefana zazvoni k maši, zavije mimo nje žurno v Dobravo. Ko je prišel Matevž v Hribarjevino, so se zbirali svatje. Prva mu je prihitela nasproti nevesta, še ko je bil v kolovozu. Kako se mu je zagledala v oči, kolike sreče je bilo v njih! Kar do besede ni mogla. Ker je vedela, da danes ne bosta niti trenutek sama, ampak vedno le v veseli in mnogobrojni družbi, je tekla na okno kamrice, od koder je videla proti Lioov-iku, ko je ugledala prihajajočega ženina, mu je skozi gručo ustavljajočih jo svatov stekla nasproti, da mu je lahko na samem rekla: "Pozdravljen, Matevž!" Nato mu pogledala v oči in mu dejala: "Si kaj vesel, Matevž?" Ni ji odgovoril. Saj ni mogel, ko mu je pa radost rastla v grlo in v oči, da ni mogel izdaviti iz sebe besedice, ampak mu je samo v pogledu igralo, ki je mesto besede odgovoril na vprašanje. "Zdaj je konec gorja in bridkosti!" se je Cilki smejalo od blažene sreče. Za roko se držeča sta bila obrnjena proti Golici, ki je kipela vsa bela kakor nevesta v zlatem solncu proti nebu: kakor, da ju pozdravlja v svatovskih oblačilih belih ključavnic sama, s krono zelene trate kronana kraljica, pozdravlja svoja otroka, ki gresta v novo življenje, da nov rod vzgojita, zdrav goliški rod iz kirvi trpkih Dobravcev in iz neupogljive volje Korošcev, iz solnca nad sabo in iz bridkosti od Drave. NOVA POTA V PREMOGARSTVU Sestanek, do sedaj nenavadne vrste, se je pred dnevi vršil v nekem hotelu v Washingtonu. Ob enem koncu dolge posvetovalne mize sedel je dolgoleten delavski voditelj, ki je vodil pre-mogarje v neštevilnih štrajkih in borbah za priznanje njihove pravice do kolektivnega pogajanja. Ob drugem koncu je sedel predsednik ene izmed največjih premogovniških družb v Penn-sylvaniji, stari boritelj proti organiziranemu delavstvu, ki je pred nekoliko leti prisegel, da nikdar ne stopi v pogajanja z organizacijo premogarjev. Ob obeh straneh mize sedeli so poglavarji raznih premogovnih družb in zastopniki organizacije Unitecl Mine Workers. Seja, ki je sledila sedmim tednom pogajanja, je bila sklicana v svrho, da se podpiše sporazum glede ur dela in mezd v industriji mehkega premoga. Predsednik Roosevelt je skoraj takoj za tem odobril ta sporazum kot dodatek k uže odobrenemu NRA kodeksu za to industrijo. Ko to pišemo, delo v nekate rih premogovnikih zapadne Pennsylvanije je še ustavljeno. Ali vse kaže na to, da preostali spori se bodo kmalu poravnali Premogovniški kodeks (code) in sporazum utegneta biti pre-obratna točka v zgodovini ene izmed osnovnih industrij v A-meriki, v kateri prevladujejo tujerodni delavci. Unionizacija premogarstva Sporazum se tiče mezd in delavnih razmer kakih 340,000 premogarjev, od Alabame do Pennsylvanije, vštevši premogovnike v West Virginiji, ki so bili pozorišče ostrih delavskih bojev za nekoliko desetletij. Ne-vštevši okraj trdega premoga, ki zapopada kakih 100,000 unioni-ziranih premogarjev, vsa premogovniška industrija je bila tako unionizirana. In to je naj bolj značilna poteza tega sporazuma. Na nedvomen način se priznava pravica premogarjev, da se smejo organizirati in se pogajati kot organizacija. Uvedena je popolna mašinerija za poravnanje sporov, začenši od lokalnega premogovnika, ki naj izvoli po tri člane za poravnanje težkoč, do okrajnega zastopstva premogarjev in zastopnikov industrije, pa tja do narodnih u-druženj delavcev in delodajalcev. Ustanavlja se minimalna urna in dnevna mezda po stroki in okraju. Tako v premogovnikih Pennsylvanije, Ohio in severne West Virginije imajo dobiti "rock drillers" ne manj kot 59 in pol centa na uro, "drillers", "trackmen", "wiremen", "tim-bermen" — 57 centov na uro ali $4.60 na dan, "greasers", "trappers", "flaggers", 'switch throw ers" — 37 in pol na ui-o oziroma $3 na dan. Minimalna plača za zunanje delavce od 37.5 do 48 centov na uro. Za severno West Virginijo so bile sprejete minimalne mezde za 2000 funtov premoga, od 33 do 56 centov. Ako se te mezde priravnajo z onimi, ki se sedaj plačujejo, sporazum poviša plače za 20 odsto in več. Druge značilne točke sporazuma in premogovniškega kodeksa so: Določa se petdnevni teden 44 ur. Premogarji si pridobijo pravico imeti svojega lastnega teh-tača (check-weightman), ki naj nadzira tehtanje premoga. Nikdo pod starostjo 17 let sme biti zaposlen v jami ali v nevarnem delu zunaj jame. Premogarji ne smejo biti prisiljeni živeti v hišah premogovniške družbe.Morajo biti plačani v gotovini ali s čekom, pred-stavljajočim gotovino, ne pa z nakaznicami (script) in ne smejo biti prisiljeni kupovati v pro-dajalnicah premogovniških lastnikov. Sijajen primer sodelovanja s premogarji Skoraj popolna unionizacija ameriškega premogarstva sledi vzglednemu primeru sodelovanja s premogarji, ki ga dala tej industriji Rocky Mountain Fuel Company, drugi največji produ-cent premoga v Coloradu. Miss Josephine Roche, ustanoviteljica in dolgoletna ravnateljica Foreign Language Information Service-a, je predsednica te družbe. Skozi dolga leta so last niki premogovnikov v Coloradu bojevito odbijali vsak poskus organizirati premogarje in ta država je bila torišče velikih štraj-kov. Ko je Miss Roche dobila kontrolo te družbe, sklenila je sporazum z Unit. Mine Workers, ki je vzbudil senzacijo ši-rom vse dežele. Pohvalili so ga kot zaačilen primer, kaj se more napraviti na polju socijalne pravice. Delavci so bili pripoznani kot "partnerji" v skupnem podjetju. Uveden je bil osemurni dan, mezde so bile povišane nad onimi v bližnjih ne-unijskih pre mogovnikih in ustanovljeno je bilo postopanje za poravnanje vzajemnih sporov. Sanitacija, zdravniška pomoč za premogarje in njihove družine je bila druga značilna novotarija. Lastniki premogovnikov starega kopita so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da delavski voditelj, ki je vodil eden izmed najbolj ljutih štraj-kov v Coloradu, je bil od Miss Roche imenovan za menežerja njene družbe. Nekateri finančni krogi so takoj začeli oster boj proti politiki, uvedeni od Miss Roche. Vzlic temu nasprotstvu je družba preživela depresijo mnogo boljše kot mnoge druge premogovniške družbe. Ta u-speh gospice Roche dokazuje, da se socijalna pravičnost izplačuje ne le za delavce, ali na vsezadnje tudi za delodajalce. Bolna industrija Unionizacija ameriških premogovnikov prišla je ob času, ko ta industrija, ki je bila nekdaj hrbtišče industrijalnega razvoja, splošno propada. Prestol kralja premoga se maje. L. 1913 je premog preskrboval deželo z 84 odstotki njene energije ali go nilne sile, 1 1929 pa le 60 odsto. Petrolej, prirodni plin in vodna sila so postali mogočni tekmeci premoga. Oljne peči se čim dalje več postavljajo v privatnih hišah, kakor tudi v industrijalnih napravah in tudi ladije in želez- ZAHVALA Sheboygan, Wis. Dolžnost me veže, da objavim zahvalo, katero sem dolžno mnogim mojim prijateljicam, ki so me iznenadile s "surprise party" za moj rojstni dan. Prinesle so skupaj raznovrstnih dobrot za želodec, da so bile mize obložene kakor za ohcet ter je bilo vsega dovolj, jedi in pijače. Poklonile ste mi lepo darilo, katerega sem neizrečeno vesela. V resnici nisem nikdar kaj takega pričakovala. V prvi vrsti dolgujem zahvalo moji dragi materi, Mrs. U. Marver, ter Mrs. A. Casel, ki sta se najbolj trudile in toliko ljudi skupaj spravile. Hvala Mr. F. Stancarju za godbo, da smo se lahko tudi zavrteli. Dalje sem dolžna zahvalo vsem navzočim in sicer: Mir. in Mrs. A. Marver Sr., Mr. in Mrs. A. Marver Jr., Mrs. Jos. Futche, Mr. F. Marver, Miss A. Marver, Mr. E. Marver, Miss A. Zvinakis, Mr. in Mrs. A. Case! in hčerka Lucille, Mr. in Mrs. F. Suscha in hčerka Mary, Mr. A. Fale, Mr. in Mrs. F. Gorenz, Miss M. Planinsheck, Miss M, Stancer, Mrs. J. Gorenz, Mrs. F. Remshak, Mrs. J. Suscha, Mrs. F. Tagel, Mrs. A. Ivnaus, Mrs. J. Kovacic, Mrs. J. Rup-nik, Mrs. M. Venek in hčerka, Mrs. J. Zore, Mrs. M. Parme, Mrs. A. Ribich, Mrs. M. Zore, Mrs. M. Prisland, Mrs. M. Eir-zen, Mrs. F. Ribich, Mr. in Mrs. A. Setina, Mrs. F. Petek, Mrs. V. Supanchich, Mrs. F. Si-menz, Mrs. J. Kotnik Sr., Mrs. F. Repensek, Mrs. L. Jakel, Mrs. M. Novak, Mrs. S. Radovan, Mrs. L. Zorko, Mrs. J.Ple-setz, Mr. in Mrs. J. Startz, Mr in Mrs. L. Klancar, Mr. in Mrs. C. Mohar in hčerka Isabella in sin Robert, moj soprog Frank in sinovi Edward, Charles in Donald. Hvala lepa še enkrat vsem skupaj. Uverjeni bodite, da sem tudi jaz pripravljena vsak čas po svojih močeh vam izkazati naklonjenost. Vsi mi ostanete v hvaležnem spominu. Mrs. Frank Podrzay. nice čim dalje bolj nadomestuje-jo premog z oljem. V zadnjih desetih letih je produkcija prirod-nega plina in vodne sile kar se podvpjila, cločim produkcija premoga je na isti višini kot pred dvajsetimi leti. Poleg tega pa imamo tako boljše metode kurjenja,da tona premoga dandanes služi več kot poprej. Ali vzlic vsemu temu je premog osnovna industrija v tej de želi, ena izmed največjih, in več kot 600,000 ljudi je zaposlenih v njej. V varnosti premogarstva se je storil velikanski napredek. Vendarle kopanje premoga je še vedno ena izmed najnevarnejših obrti. V zadnjih 25 letih približano 2400 ljudi je našlo smrt v nezgodah in število poškodovanih šteje več kot 100,000 na leto. Vsled boljših varnostnih naprav je razmerje nezgod znatno padlo v zadnjih letih, ali celo dandanes se za vsakih miljon ton izkopanega premoga plačuje s tremi človeškimi življenji. Sporazum, ki unionizira premogarje, določa tudi boljšo zaščito za delavce, taka da njegova obrt naj postane toliko varna kot ona delavcev v drugih večjih industrijah. - TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah'. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Društva1— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK 7. univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana. Kuba, in z bolnico za kožne bolezni in raku v Philadelphia. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. URE: II DOP. DO S. POP. 55 E. Washington St.. Chicago, 111., Suite 2705 TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4830 West Ceirr.uk Rd., Chicago, 111. Tel. Cicero 66. RAZPRODAJA popolnoma novih* kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. Odprto ob večerih. V SILI VRAG ŠE MUHE ŽRE V 125 dnevih, ko so Nemci v vojni 1870-71 oblegali Pariz, so Parižani snedli skoraj ves zoološki vrt. Volkovi in medvedi so kmalu zmanjkali, meso slona je doseglo celo 70 fr. za kilogram, za velblodje meso so se ljudje tepli, a pod roko so kupovali celo krokodilje, kačje in krastačje meso. Ni čudno, da je v teh razmerah veljalo konjsko meso razvajenim Parižanom za izredno delikateso, a vlada je kot posebno okusno priporočila mačje meso. Zaklana mačka je veljala tedaj najmanj 5 fr. in so jih prodajali z zaklanimi psi vred v posebnih stojnicah po velikih trgih. Kilogram pasjega mesa iz zadnjega dela je veljal do 16 flr. in Parižani so trdili; 'da je izredni ftTtti^a > Končno se ni pomanjkanje ustavilo niti pred podganami. V najboljših restavracijah so nudili na jedilnih listih podganje pečenke in njih okus so pri-marjali z okusom dobrih piščancev. Vsekakor nisi dobil podgane pod ceno 1 fr., a debele kanalske podgane so veljale tudi 2 fr. Navzlic vsemu so se Parižani po teh dneh pomanjkanja vendarle izredno hitro spremenili v jedce normalnega mesa. -o- NOVA HITLERJEVA KAMPANJA Berlin, Nemčija. — Hitlerjeva vlada je odredila po vsej državi kampanjo, da pridobi prebivalstvo za to, da bodo kupovali samo blago, izdelano v Nemčiji. Kakor pa se je izrazil neki vladni član, ni ta kampanja naperjena proti inozemstvu. Prisiljena da je Nemčija, da v prvi virsti podpira domače podjetnike, a s tem pa ne misli zapreti meja proti tujezem-stvu. Dinarji: Za $ 3.00....................... 120 Din Za $ 5.00...................... 210 Din Za $10.00...................... 430 Din Za $11.40...................... 500 Din Za $20.00..................... 880 Din Za $22.50......................1000 Din Za $50.00......................2230 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J E RIC H (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni* kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo P°" pust. Pišite takoj po nje» predno poidejo! Stane s poštnino 20C Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd-, Chicago, III.