Posame.irsa številka stane 20 vinarjev.
Štev. 12.	Radgona, dne 5. julija 1919.	Leto I.
Marsh
Stasi® ohmejBiih Slovencev.
Uredništvo in cpravništva v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Rokopisi so na vračajo.
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vreti do konca leta 1939 8 K, za poS Seta 5 K, za četrt ieta 2 K 50 vin.
il
IMSERATi: Ena petstolpna pstitvrsta 40 vinarjev
Pri večkratni objavi primeren popust.
Slovanska blagovestnika.
K prazniku sv. Cirila in Metoda.
Iz daljne Morave je došlo v Solun sporočilo, da med severnimi Slovani ni duhovnikov, ki bi oznanjevali evangelij v domači besedi. Dva solunska brata sta se podala na pot. Začudili so se zgoraj na severu, kako sorodno, milo in toplo so se glasile vzvišene besede iz njunih ust.
V poslanstvu Cirila in Metoda se je prvič uveljavilo bratstvo severnih in južnih Slovanov, ki so prebivali takrat v precej razredčeni masi od Vltave tja do zlatega Konstatinovega mesta, pretrgani zlasti v sredini z podonavskimi stepami in visokimi Alpami, ki so zelo zrahljale krvne vezi in slabile itak slabo razviti čut skupnih plemenskih tradicij.
Ciril je umrl še mlad v Rimu, Metodu pa je bilo dano, da osivi v borbi za ISast in prostost slovanske besede. Njegove borbe z Nemci in z Rimom so že imele nacijonalni, politični značaj. Šlo je zato, se li sme božja beseda oznanjevati v domačem jeziku in pisati s slovanskimi, četudi še neuglajenimi črkami. Odločiti se je moralo med vlado domačih in premočjo tujih elementov. Nemci so računali že v tistih časih s smotreno invazijo v lepe in rodovitne slovanske pokrajine, ki bi naj postale nemštvu tisto, kar so bile staremu Rimu sredozemske kolonije.
Ta načrt se je žal posrečil. Metod je dobro poznal staro slabost slovanske rase: neslogo. Slutil je, da ne bomo nikdar zmožni ustvariti velike, čvrste države od Morave do Soluna, ki bi bila jez tem in še drugim strujam. V resnici je hitro razpadlo Samovo kraljestvo in le prehitro se je razdrla lepa Svatoplukova oporoka. Državniške in organizacijske zmožnosti nismo imeli Slovani nikdar. Čim večji je bil pritisk od zunaj,
tembolj smo se drobili in razpadali na znotraj. Ta lastnost je bila našim sovražnikom jako dobrodošla. Metod je prvi spoznal nemškega pajka, ki nas hoče , zapresti in se je odločno uprl prodiranju nemške inteligence — duhovništva. Bil je zato kruto preganjan, toda iskal je vse do zadnjih dni svojega življenja pravice svojemu ubogemu ljudstvu.
Vpad Madžarov je zabil med severne in južne Slovane črstvo zagvozdo, ki je pretrgala in posušila skoraj vse skupne žile. Metodovo poslanstvo je bilo izbrisano. Njegov strah se je izpolnil: slovanske dežele šo postajale boljinbolj domene tujih fevdalcev, ekspanzivna torišča onih smeri, ki so že v tistih časih udarjale ob slovanski vzhod in jug.
Habsburška monarhija je prevzela vlogo naših ,,prijateljevripravkov in je polagoma s svojo politično žvii.os:jd pritegnila na se vse te drobce nezložnih slovanskih plemen. Začela se je dolga doba naše sužnosti, katero smo s svojim pasivnim političnim obzorjem sprejeli molče, skoraj z veseljem.
Mi Slovenci smo izgubili svoji stari prestol na Gosposvetskem polju, Cehi na Beli gori, Srbi na Kosovem. Na Češkem so nastale takrat velike nemške kolonije, nas Slovence pa je ta naval potisnil iz Alp v doline, nas tlačil vedno bolj proti Balkanu, zakaj ležali smo na potu do sinjega Jadrana, na križišču dveh kultur: germanske in romanske. Za varstvo teh kultur smo se morali biti z Madžari, s Tatari, s Turki. Krvaveli smo stoletja, ostanek krvi pa je lokal fevdalni grajščak. Madžari so pretrgali zadnje vezi med severom in jugom ko so potujčili ogrske Slovence od Bratislave do Monoštra.
Predaleč bi nas vodilo, če bi sledili ves ta konflikt med strujami evropskega kulturnega
in gospodarskega življenja in slovansko politično pasivnostjo. Ekspanzivna struja je tekla z vedno močnejšim tokom in prodirala na jug in na vzhod, v dežele deviškega bogatstva.
Koncem 18. stotletja se je vzbudilo slovansko pleme na Balkanu in je začelo stresati tuje okove. Govorilo se je mnogo o slovanski vzajemnosti, ki je bila zgolj idealen fenomen. V resnici je matuška Rusija pomagala pri razdelitvi Poljske in je kazala na zunaj in znotraj vse značilne slabosti naše rase.
Svetovna vojska, ki je nastala iz konflikta med nasprotnimi, a vendar v isto smer uravnanimi svetovnimi strujami, je morala naravno zadeti v prvi vrsti ob balkanski jez in veliko, medtem za spoznanje demokratizirano Rusijo. Srbija je imela krasen cilj: ujediniti južne Slovane. Ta testement solunskih bratov, svetih slovanskih blagovestnikov, je danes izpolnjen. Če se bomo vedeli vzdržati na znotraj, bomo potisnili ekspanzivne struje daleč nazaj. Na severu je zopet obnovljena Vaclavova država — Češka. Tudi Poljska je vstala med Nemčijo in Rusijo, dočim se Rusija presnavlja v sedaj še nedogled-nih dimenzijah.
Ampak struje, ki teko od časa naših blagovestnikov z zapada in severa na jug in vzhod, so lahko samo odbite, nikakor pa ne uničene. Slovanstvo mora kljub dozdevnemu političnemu uspehu na povsem nova pota. Otresti se moramo politične pasivnosti in se čimbolj niveiirati na znotraj. Sedaj je čas, da se uresničijo želje svetega velehradskega škofa, da Slovani z juga branijo pravice severnih Slovanov in obratno. Blok slovanskih narodov, vseskozi demokratičnih, edin na zunaj, prost in delazmožen-na znotraj, je najresnejša potreba, ki nam jo narekuje nov položaj in nova era v svetovni zgodovini.
Strašni dan.
Ruski spisal K. M. Stanjukovič.
(Dalje.)
in se je zaletaval vanj s svo besnostjo, ali pa se je zaril med odprtine palube in stožer ter žalostno cvilil in gnevno trgal tisoče raznih vrvi.
Kakor zbesnela pošast se je vrgel na majhni klipper kot bi ga hotel uničiti s vsemi njegovimi prebivalci. In »Jastreb«, ki mu je postavil nasproti svoje prsi, se je zibal na svojih popuščenih verigah, da se je zdelo, kakor bi se hotel vsak čas odtrgati in se pogrezniti v peneče valove.
Kapetan je potisnil svojo kapo na čelo, da bi je ne odnesel veter, na to pa se je oprl z eno roko ob ograjo poveljniškega mostička. V obraz mu je bril mrzel veter, da ga je zeblo po vsem životu, toda na zunaj se je videlo, da kapetan, ki ni zapustil mostička več kot eno uro, ne čuti vetra, tako silno resen in dozdevno miren je bil. Ampak njegov mir je zahteval mnogo truda, predno je mogel kot pravi mornar obvladati samega sebe. V duši tega samoljub-nega, pogumnega moža je vladal mučni nemir
in vse njegovo bitje je stalo v tem nervoznem napetju, ki neredko povzroča, če se pojavlja pogosteje, predčasno ostarelost in kljub mladim letom sive lase. Dobro je razumeval nevaren položaj parobroda in njemu poverjenih ljudi, pa ga je vedno težje grizla vest, ki mu je v očigled strašni odgovornosti živo očitala premočno samozavest, katera je kriva vsega.... Čemu ni poslušal včeraj nasveta starega kormilarja, ki je preskušal že mnogo plavb po morju? Čemu ni že odrinil....! Sedaj pa ima to nesrečo ....
„Paro! Kedaj bo gotova para?“ je vzkliknil, tresoč vod brzojava, izpeljanega v strojarno.
Odtam je dobil odgovor, da bo para gotova čez deset minut....
Deset minut v taki burji, grozeči vsak trenutek, da odtrga klipper od sidra, je že cela večnost! S pomočjo stroja in sidra bi se dalo vzdržati in se braniti....
In kaoetan, običajno vzdržljiv, ne iščoč spora, čeprav je vedel dobro, da para ni mogla biti preje gotova, je zavpil v cev, ki vodi v strojarno, ostro, grobo psovko, vsled katere je
ubogi strojnik, ki se je itak premagoval z težavoi prebledel kot stena in krčevito stisnil pesti.
Kapetan ni gledal več na morsko daljavo, kjer bi se rad v temu trenutku kopal s svojim dobrim, čvrstnim „Jastrebom“, marveč se je obračal vse pogosteje in vedno bolj nemirno proti obali, tja, kjer se je ob ostre pečine odbijal greben razpenjenih valov. Ta greben, ki je najbolj vznemirjal kapetana, je ležal kljub svoji oddaljenosti naravnost v smeri na morje, proti severezahodnemu vetru. Ob dveh drugih straneh pa so se vzpenjali navpični, strmni bregovi. Le na desni strani se je zožil majhen zaliv, očevidno brez podmorskih skal.
„Je-li rezervno sidro pripravljeno ?“ je vprašal kapetan starejšega častnika, ko je ta javil, daje ogledal palube in podpalube in naše! vse v redu.
„Da“.
„Ali ste spustili vse verige?“
»Vse. Napete so kakor strune,Aleksej Petrovič — le Bog nas varuj, da bi počile in bi mi izgubili sidra».
(Dalje prihodnjič).
Ujedinjenje zahodne in vzhodne cerkve, ki se že kaže na obzorju, bo dalo le ne nam samim, marveč tudi splošni kulturi povsem novo orijentacijo Takrat se bodo še le posestrile slovanske lipe na Wawelu, Kremlu, na Kosovem in pred Vele-hradom, pred katedralo slovanskih blagovestnikov.
Krivda in spoznanje.
Konec svetovne vojne je razbistril mnogo nejasnih pojmov. Tisto, kar je bilo tekom vojske prikrito z belo tančico, leži sedaj razgaljeno v vsej svoji nagoti pred nami. Še tako podlemu človeku se gotovih trenutkih zgnjusi njegova podlost in dušo mu obvlada grenko priznanje in spoznanje.
Tudi oni, ki so vrgli v tok zgodovine iskro svetovne vojne, katera je na rodovitnih tleh človeških strasti in večnega boja za obstanek razvnela več kot štiriletni požar, prihajajo polagoma do priznanja in spoznanja Nemčija, ki je dolga desetletja pripravljala na zunaj in znotraj pogoje za veliko vojsko, katera bi ji omogočila izkoristiti nepripravljenost sovražnikov za lastne interese, je vedno — bodisi na usta Viljema ali Bethmann-Holvega ali Külmana — trobila v svet, da ni zakrivila svetovne vojne, s čimer ji hotela odvrniti pozornost od sebe in igrati vlogo slabo distingviranih tatov, ki so vpili na ulici: Tukaj ni tatov, mi nismo krivi!
Ta vloga je danes odigrana. Nemci so z jokavim protestom podpisali pariški mir in sprejeli vse trde pogoje, katere jim je naložil zmagovalec. V Parizu rajajo veselja, v Berlinu pa jokajo in v onemogli jezi sežigajo nekoč zmagoslavne nemške zastave izza leta 1871. Vae victis!
V	graški „Tagespost!“ (z dne 25. junija 1.1.) je objavil dr. Albert vitez Winterstetcen zanimiv uvodnik „Krivda in kazen Nemčije“, kjer se prvič javno priznava tisto, česar Nemci niso marali nikdar verjeti, kar pa smo mi zatiranci vedno in povsod naglašali: svetovno vojno so zakrivili v največji meri Nemci. Ta njihova krivda je pač tudi vzrok, daje celi svet sovražil Nemce in da kljub svojim diplomatskim zmožnostim niso mogli najti boljših zaveznikov kot Madžare, Bolgare in Turke.
V	citiranem uvodniku se člankar spominja pete obletnice sarajevskega umora; pravi, da je ta spominski dan primeren, da se preišče nemška krivda, zakaj spoznanje nas vodi na pot k boljši usodi. Krivda leži v brezupni politični nezmožnosti nemškega ljudstva, ki je imelo takrat v cesarju, v Bethmann-Holwegu, v Jagowu in Berchtoldtu resnične eksponente lastnega političnega mišljenja. Kroglja Principa je bila signal svetovne vojne. Osrednje sile so se nahajale takrat v najugodnejšem političnem položaju. Simpatije celega sveta so bile na strani Avstro-Ogrske, ki je imela nalogo, da svoj proces s Srbijo reši na način, katerega bi lahko odobravalo tudi vse ostalo človeštvo. Avstrijski ultimat pa je deloval baš nasprotno: zvišal je zopet moralno moč Srbije. In sedaj ta nepričakovani nastop Nemčije! Kako samoumljivo je pravzaprav, da se je drama na ta način razvijala dalje: Rusija je pripomogla k temu, da je napovedala vojno podonavski monarhiji, Nemčija je stopila kot zaveznik na stran Dunaja in se zasigurala proti zapadu, dočim Franciji ni preostajalo nič drugega, kot da spregovori tudi ona veliko besedo vojne napovedi nemškemu cesarstvu. Če je Nemčija res bila brez krivde, pravi člankar dalje, čemu je tekom par dni poslala dve vojni napovedi na vzhod in zahod, ki ste pripravili pogoje za vse to, kar se te dni godi z Nemčijo? To je storila vsled tega, ker je napačno računala z naglim porazom Francije, kateri račun bi pač ne mogel obveljati, ki bi bil generalni štab pravilno poučen o ruski mobilizaciji. Mesto, da bi Nemčija ostala
pri obrambnem boju svojih zahodnih meja, katerega ji je ponujal takratni politični položaj, je storila zločin na Belgiji in vdrla v Francijo, s tem pa je zapravila ves svoj moralni ugled ter postala popolni plen Hohenzcllercev, ki niso nikdar prinašali posebne sreče nemškemu narodu. Končno opozarja člankar na blokadni boi, s katerim so Nemci zaigrali docela in oborožili proti sebi celi svet.
Izza „črne srede“, kot imenujejo Nemci zadnjo sredo, bo prihajalo to spoznanje pogosteje in bo vedno bolj močno in jasno. Vse nemške politične metode so polomljene kakor orjaški Zepellin, ki je padel z višave na zemljo in se razbil. V prašanje je le, ali bo nemški narod v resnici krenil na nova pota, zlasti če trpi na popolni politični nezmožnosti, kakor povdarja graški člankar. Zopet se bodo našli Viljemi, Bismarcki, Bethmann-Holhvegi i. t. d., ki bodo vcepeli nemškemu ljudstvu nov strup in isto se bode zopet poganjalo za političnimi fantomi, ter sprejelo na se nove krivde za težke in bolestne politične komplikacije, katerih kali so že posejane za dogledno bodočnost.
nemško brodovje potopljeno.
V času, ko je nemška zbornica v Weimarju sprejela podpis mirovne pogodbe in ko se je vsa Nemčija potapljala v razburjenju in solzah, se je odigral v luki Scapaflow na Angleškem zadnji vojni čin premaganega sovražnika. Nemška vojna mornarica, veselje in ponos vseh Nemcev, je storila samomor. Angleži so takoj po podpisu premirja med Antanto in Nemčijo internirali vse nemško vojno brodovje v britanskem pristanišču. Obenem z tem brodovjem so bile ujete in internirane tudi vojaške posadke, ki so vse do potopitve izvrševale službana brodovju Poveljnik brodovja je bil nemški admiral Reuter, kateri je užival toliko osebne svobode, da je še nedavno dobil dopust iz zdravstvenih razlogov. Dne 22. junija t. k, torej tik pred podpisom miru, pa so se nemške posadke odločile, da potope internirano vojno mornarico. Okrog poldneva se je nepričakovano nagnila oklopna križarka in se potopila. Kmalu so ji po vrsti sledile druge in ob pol 5. uri popoldne je izginil zadnji dreadnought pod vodo. Skupno je bilo potopljenih 6 težkih križark, iotakozvanih eskaderskih križark, 8 lahkih križark, 50 torpednih lovcev in neznano število podmorskih čolnov, končno 9 velikih oklopnjač. Skupna tonaža znaša približno 400.000 ton. V mirnem času je stalo to brodovje okrog dve milijardi kron. Brodovje leži kakih 60 metrov globoko in ni uničeno ali rastreljeno. Angleži ga bodo prav gotovo dvignili in ne bo treba dolgo čakati, pa bodo na potopljenem brodovju zaplapolali angleški praporji. Vsekakor je ta obupni čin nekoč tako ponosne nemške vojne mornarice zelo značilen. Kdo izmed nas je pozabil na tiste polpretekle dni, ko so nemški podmorski čolni brezobzirno potapljali trgovsko in vojno brodovje sovražnih kakor tudi nevtralnih držav? Ti čolni leže sedaj pod vodo, kakor bi se sramovali svojih zločinstev. Nemška vojna mornarica je končala kot človek, ki je v časti in slavi zapravil vse, kar je človeškega v njem in si končno pognal kroglo v glavo. Le stoletje bi utegnilo popraviti in nadomestiti stoletni trud Nemčije, ki je sedaj tekom štirih ur izginil pod morskimi valovi.
* *
¡J;
v čolnih, oziroma so priplaval^ na suho. Angleške oblasti so častnike in moštvo takoj zaprle v ječo in odredile strogo preiskavo. Vest v potopitvi brodovja je vzbudila povsod veliko razburjenja in je precej ohladila tudi pariško zmagoslavje. Antantino časopisje zahteva, da se morajo posadke obsoditi na smrt, kar pa se bržkone ne bo zgodilo, ker ie Antanta s potopitvijo brodovja rešena precejšnje skrbi in gro ečega! spora med zavezniki, ki so si vsi prisvajali enako pravico do nemškega brodovja.
Politični pregled.
N e m č i j a je v soboto dne 28. junija 1.1. svečano podpisala mirovno pogodbo. Podpisali so mirovni pooblaščenci Miiller, Bell in Lehnert. S tem je sprejela vse trde pogoje, katere so ji narekovali zmagovalci. Značilno je. da se je podpis izvršil na obletnico tistega dne, ko se je pred petmi leti zgodil atentat na avstrijskega prestolonaslednika, prvi signal svetovne vojske z njenim velikanskim preobratom in nedogled-nimi posledicami. Razumljivo je, da vlada v Nemčiji jako mučno razpoloženje. Mestoma so se zopet pojavili nemiri in poboji; komaj potlačeno boljševiško gibanje sili ponovno na dan. Najjasnejši izraz tega razpoloženja pa. je potopitev vojnega brodovja, o čemur poročamo na drugem mestu.
Za nas je velevažno vprašanje koroških meja, o katerem je po poročilu „Slovenca“ že padla odločitev Potrjujejo se vesti, objavljene že v zadnji številki, da se takozvana celovška kotlina razdeli v dve zoni: zono B (severno od Vrbskega jezera, Gline, Krke) zasedejo nemške, zono A (južno od označene črte) pa jugoslovanske čete. V obeh zonah se izvrši plebiscit in sicer v zoni A tri mesece po obvejjavi pogodbe, v zoni B tri tedne pozneje. V Možiški dolini pa se sploh ne bo glasovalo, ampak se definitivno priklopi takoj k državi SHS. S tem bi bilo rešeno vprašanje „pridržka“ glede koroških meja, ki se je odprlo v avstrijski mirovni neti.
Na Ogrskem je izbruhnila zadnje dni večje protirevolucionarna vstaja, ki je imela namen, zvrči vlado Bele Kuhna in očistiti Ogrsko od boljševikov. Protirevolucija je izbruhnila zadnji torek v Budapsšti in je zahtevala stotine smrtnih žrtev. Tisoči so bili arerirani in mnogi že obsojeni pred revolucijonarnim tribunalom, ki deluje hitro in obsodbe takoj izvršuje. Poročila, da bi se posrečilo zvrči Bela Kuhna, niso resnična. Verjetno je, da stoji Ogrska pred večerom državljanske vojne, ker so se tudi protirevolucionarni elementi zelo ojačili in si pridobili celo Kuhnove pristaše, site boljševiš-kega terorja.
Na Slovaškem so se boji med Čeho-slovaki in Madžari ustavili na ukaz antante. Dne 28. junija 1.1. so se vršila neposredna pogajanja med Čehi in Madžari, v katerih še ni natančnejših poročil. Gotovo bo ostalo glede ureditve meja vsaj pri stari demarkacijski črti.
V Jugoslaviji nobenih posebnih dogodkov. Težki financijelni pogoji, s katerimi nas hoče obremeniti antanta, so vzbudili mnogo ogorčenja in je nekoliko ministrov odpotovalo takoj v Pariz.
tedenske novice.
Zelo važno za častnike i. t. d., posebno rezervne. Od komande dravske divizijske oblasti smo dobili sledeče poročilo: „Vsi častniki i. t. d., ki so vložili prošnjo za sprejem v skupno vojsko kraljestva SHS. naj v smislu naknadno došlega povelja vojnega ministrstva nemudoma vpošljejo podatke pristojnosti (domovinske pravice, zavičajnost), navesti treba: mesto (kraj), okraj in dežela. Ti podatki morajo biti analogno že poslanim prošnjam potrjeni od dveh prič, katerih podpisi morajo biti overovljeni ali doku-mentarično (potom občine i. t. d. domovnica ali prepis iste ali potrdilo) dokazani.
Opozarja se, da prošnje onih prosilcev, ki teh podatkov ne vpošljejo, ne bodo upoštevane. Ker je zadeva zelo nujna in v interesu vsakega posameznika, naj se podatki vpošljejo do 8. julija 1.1. Adjutanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina)“.
Zvišanje poštnih pristojbin. Od 1. julija
naorej so se zvišale poštne pristojbine in sicer iznaša pristojbina za navadna pisma 30 vinarjev in za dopisnice 15 vinarjev. Natančnejša pojasnila se dobe pri poštnih uradih.
Tečaj za srbohrvaščino so bodo otvoril v doglednem času v Ragoni. Kdor se hoče udeležiti, naj se osebno prijavi pri uredniku našega lista.
Pisarna „Narodne obrane“ že redno
posluje in se nahaja v uredništvu »Murske Straže«. Pozivamo vse rodoljube, da pridno pristopajo in redno plačujejo članarino. V poseben seznanek
pride vsak, kdor ni član. Tako bomo imeli točen pregled, kdor je naš in kdor je naš nasprotnik. Izkaznice se že dobijo. 1
Posojilnica v Gornji Radgoni silno napreduje. V pretečenem mesecu je imela prometa 2y2 milijona kron. Hranilne vloge so prekoračile že 5 milijonov kron. Ta Posojilnica je največji denarni zavod v celem murskem okrožju, ki se peča z vsemi v denarno stroko spadajočimi posli. — Zato jo vsakemu priporočamo.
Zaeno se naznanja, da se popoldne ne sprejema nobenih strank. Tudi ne sprejema Posojilnica nežigosanega ali slabo žig:sanega denarja.
Strela je ubila v sredo dne 2. t. m. popoldne posestnika Franca Mulec v Zbigovcih. Ponesrečni zapušča ženo in štiri otroke. Bil je vrl narodnozaveden in delaven mož, odbornik gornjeradgonskega bralnega društva. V vojski je izgubil ene oko, sedaj pa ga je zadela smrtna nesreča. N. v. m. p.
Zdravniška služba v Radincih. Deželna vlada je razpisala službo okrožnega in kopališčnega zdravnika v Radincih. Želimo, da pride na to mesto vešč in energičen zdravnik, ki bo vedel dvigniti sloves tega jako lepega zdravilišča, katerega lithion-vrelec se razpošilja po vsem svetu in ima enak učenik kakor mineralna voda slovitega francoskega kopališča Vichy.
Ljudske pritožbe. Pritožbe o krivičnem obdačenju z dohodnino so postale tako kričeče, da je dohodnina danes v ljudskih očeh prava kuga, ki ne povzroča nič manjših sitnosti kot lanska »španska«. Malim posestnikom, celo viničarjem, se je predpisala tako visoka dohodnina, da morajo odprodati svoje pičlo premoženje, če hočejo ustreči nepravilno zasukanemu paragrafu. Oblasti so nam sicer že opetovano naklonile milost, da lahko vlagamo pritožbe, ampak jezdec je ostal na starem šimlju, ubogi človek pa v oslovi senci. Že razumemo da je treba naperi vse davčne žile, todar nikakor predpisov ne moremo dovoliti, da bi se nam v Jugoslaviji godila večja krivica kot svoječasno pod jarmom nemške birokracije. Zahtevamo odločno, da se predpisana dohodnina ponovno toda strogo in pravično preišče ter popravi.
Gasilstvo. Prejeli smo in objavljamo: Na občnem zboru jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani se je med druginTJsklenilo: Vse prejšnje zveze na Kranjskem in Štajerskem likvidirajo, namesto njih se organizirajo odseki. Eden, organizatoričen odsek je za Štajersko, katerega načelnik je dr. Bergmann v Žalcu, ki sestavi po potrebi pododseke za posamezne okoliše. Na njega se naj obračajo vsa društva, ki se nameravajo reorganizirati. Sklenila se je nadalje enotna pravila za vsa društva in vse župe ter enotno uniformiranje ; novi kroji' pa se za sedaj vsled draginje blaga ne nabavijo. Izda se v najkrajšem času vežbenik za enotno poveljevanje pri redovnih in pri vajah z orodjem. Od občnega zbora potrjena enotna pravila izidejo v prihodnji številki »Gasilca«, kateri se vpošlje vsem dozdaj včlanjenim Sasilcem v jugoslovanski gasilski zvezi, ki šteje še čez 300 društev in preko 800 članov
Vojaška konvencija med Italijo in Nemško Avstrijo.
Kako zanesljivi zavezniki so Italijani in kako goljufivo je zaupanje, ki ga goji do Italijanov antanta, dokazuje poročilo, katerega je objavil »Slov. Narod«: »V aprilu 1919 sta sklenili Nemška Avstrija in Italija vojaško konvencijo proti Jugoslaviji. Italija se je zavezala, oskrbovati nemško vojsko dejansko z municijo in vojaško opremo, zlasti za čete na Koroškem in Štajerskem. Ustanovila se je tudi skupna pisarna za špijonažo, kjer bi Lahi in Nemci izmenjavali svoja opazovanja. Sklenjena je bila razven tega tudi skupna vojaška akcija v slučaju premembe na Korošcem. Dogovorjeno je bilo celo, da se spravi trikotnik Jesenice —- severozapadni del Kranjske v roke Italije, vsa Koroška razven Trbiža pa v roke Nemške Avstrije kot odškodnina za nemške izgube na Tirolskem.«
Pobožne želje. Poročajo nam, da so bili radgonski Nemci obveščeni (ali od dr. Kamnikarja?), da pride^v torek dne 1. julija v Radgono italijanska komisija, ki bo ; izvršila glasovanje o pripadnosti Radgone (!). Seveda je ta up šel po vodi, toda mi vemo za novega. Kakor se nam poroča iz Pariza, se bo za Radgono zavzel v j smislu Kamnikerjevih želj japonski član sveta četvorice., ki že to vprašanje »študira«! Zaenkrat se mu ni posrečilo, da najde Radgono na nemški etnografični karti, vendar je upanja še vedno dovolj. Endlich!
Strašna lakota. Dr. Main, komisar ameriškega rdečega križa, ki se je nedavno vrnil iz Kavkaza, kjer je opravljal samaritansko službo med siromašnimi Armenci, se je izjavil, da so lačni Armenci začeli uživati človeško meso, ker niso mogli dobiti nobene druge hrane, j Večkrat so matere zaklale svoje lastne otroke in jih spekle in použile. Ljudožerstvo se silno razširja med Armenci, katerim so Turki pobrali zadnjo drobtino hrane in zadnjo cunjo obleke. Mesta so prenapolnjena beguncev. V glavnem mestu Erivanu je živelo preje okrog 30.000 duš, sedaj jih je tam skoro 200.000. Matere kar na cestah ubijajo svoje otroke teh uživajo njih meso.
Prireditve in društva.
Koncert v Radgoni. Dne 5. julija 1.1.
ob 2i. uri (9. uri zyečer) priredi mariborska Glazbena matica s sodelovanjem mariborske vojaške godbe v dvorani mestne hranilnice v Radgoni velik koncert s sledečim sporedom: x. Radgonsko pevsko društvo zapoje eno pesem. 2. A. Nedvčd, „Popotnikova pesem“ s tenor samospevom. 3. Narodne: „Dobro jutro, lubo dakle“ (koroška); „Dabi bila liepa ura“ (koroška); „Pojdem v rute“ (koroška); „Na vas“ (kranjska).
4.	Volarič, „Čolničku“. 5.Čveterospevi. 6. Narodne: „Mesečina“ (srbska); „Zar je morala doč1“ (srbska); „Oj jesenske duge noči“ (hrvatska); „Dobro jutro, lubca moja“ (goriška). 7. A. Forster: Venec Vodnikovih pesmi s spremlje vanjem vojaške godbe. Med odmori igra vojaška godba, ki nastopi tudi po koncertu v bližnjem vrtu hotela k carju. — To je prvi umetniški koncert v jugoslovanski Radgoni in pričakujemo mnogoštevilne udeležbe. Vstopnina se razvidi iz lepakov, vstopnica pa se dobe v predprodaji v trgovini g. Ivana Kovačiča v Radgona, Dolga ulica, oziroma pred koncertom pri blagajni.
Ustanovni občni zbor Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice. Kakor smo poročali obširneje že v zadnji številki našega lista, se vrši dne 6. julija t. 1. ob 10. uri predpoldan v bivši odvedniški pisarni drja Gorički v Radgoni, Spodnji gris štev. 7 ustanovni občni zbor Gospodarske zadruge. Opozarjamo naše čitatelje še enkrat na veliko yažnost te zadruge in jih vabimo, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Pogoji za pristop so razvidni iz članka in vabila v zadnji številki.
Petrov večer v Radgoni. V soboto dne 28. junija zvečer se je vršil na vrtu hotela k carju družabni večer, na katerem je nastopil prvikrat radgonski slovenski pevski zbor pod vodstvom g. Janka Čiriča. Prireditev je izborno uspela. Velika udeležba je pričala, koliko Slovencev je pravzaprav v germanizirani Radgoni. Pevski zbor je zapel več lepih pesmi in je žel obilo priznanja. Po petju je bila prosta zabava.
Proslava Vidovega dne v Gornji Radgoni. V soboto, na Vidov dan, se je vršila po maši ob 10. uri v gornje-radgonski šoli prav lepa prireditev ljudskošolske mladine. G. nadučitelj Mavrič je razložil v kratkih in jasnih besedah otrokom postanek tega praznika, njegovo žalostno zgodovino in izrazil žeTjo, da bi bili osvobojeni tudi vsi Jugoslovani, ki še ječijo pod tujim jarmom. Otroški pevski zbor je zapel par krasnih pesmic pod spretnim vodstvom č. g. Ašiča in mladi deklamatorji so prav lepo prednašali par deklamacij. Prireditev je obiskalo precej ljubiteljev naše mladine, med njimi gg. častniki z gospodom majorjem Pogledičem ter g. vladni tajnik Klobčič, ki je navduševal mladino za našo novo svobodno domovino. Vsem prirediteljem pa iskreno čestitamo k lepemu uspehu te lične mladinske slavnosti.
V Rogaški Slatini priredi tamošnja Čitalnica velik koncert s sodelovanjem »Celjskega pevskega društva« in klavirskega virtuoza Cirila Ličarja. Koncert se vrši v nedeljo dne 6. julija 1919 ob 18. uri v veliki koncertni dvorani državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. Na sporedu so izbrane pevske točke modernih slov. skladateljev ter narodne pesme, umetnik Ličar pa izvaja na klavirju Rachmannhofove kompozicije.
Zveza kmetijskih podružnic v ljutomerskem ukraju je sklenila v svoji seji dne 25. aprila t. 1. ustanovitev zverine gospodarske zadruge, ki bo imela namen, nakupovati vse važnejše predmete za kmetovalce na veliko ter jih imeti v skladišču oziroma prodajati pridelke, živino, sadje in vino. V to svrho je potreben velik kapital, ki se sedaj nabira z deleži po 200 K za enega člana. Deleži se bodo lahko dvignili proti odpovedi v gotovem roku, čisti dobiček pa se koncem leta vpiše deloma v rezervni sklad, deloma se razdeli kot dividenda na deleže. Tekom 14 dni, ko bode nabiranje končano, se ustanovitev izvrši definitivno. Ako nabere vseh 7 podružnic toliko deležev kot Št. Jurjevska, lahko računamo na okrog 700 deležev. — Podružnica slov. kmet. družbe Sv. Jurij ob Šč. Nemec.
Spodnještajerski konjsrejski odsek slovenske kmetijska družbe priredi dne 5. julija t. 1. ob 9. uri ogledovanje in premovanje plemenskih kobil in žrebic v Radincih na Vogler-jevem travniku pred kolodvorom za mrzlokrvni konjerejski okoliš okraja Gornja Radgona in občine Potrna, Zenkovci, Žetinci, Slovenska gorica in Dedonci, okraj Radgona. Pristop; imajo: 1. Kobile z žrebeti mrzlokrvnih plemen; 2. tri- in štiriletne pripuš- j čene žrebice mrzlokrvnih plemen; 3. dveletne žrbice ! mrzlokrvnih plemen; 4. enoletne žrbice mrzlokrvnih plemen. Sleherni tekmovalec za darilo mora biti član slovenske kmetijske družbe. V razdelitev pride 500 K | državnih in 700 K okrajnih daril. Natančnejši pogoji in j določbe so razvidne na lepakih.
Zanimanje za Gospodarsko zadrugo v Radgoni ki se snuje za celo Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, je silno veliko. Iz vseh krajev s? oglašajo novi zadružniki. Dosedaj so pristopih' zastopniki že vseh slojev. Svoj pristop so prijavili kmet:?, iradniki, viničarji, delavci in tudi zelo mnogo raznih uslužbenk iz Radgone in od drugod. Novi zadružniki .-.e .prejemajo vsak dan pred- in popoldan v uredništvu »Murske
Straže«, kjer se tudi vplačujejo deleži in pristopnine. Denar se lahke pošilja ne uredništvo tudi po pošti, samo omeniti se mora, za kaj naj služi.
Kmetijsko bralno društvu pri Mali nedelji priredi dne 13. julija t. I. ob 15. uri (3. uri popoldne) veselico. Na dnevnem redu je veseloigra »V Ljubljano jo dajmo e in sviranje tamburaškega odbora s prosto zabavo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 8 dni kasneje. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Remci in mi.
V 8. številki smo poročali o barbarskem postopanju nemških tolp, ki proglašajo vsakega Slovenca za vohuna, ga pretepejo in zaprejo brez vsake utemeljitve, enostavno vsled tega, ker kot Slovenec ne more najti v Nemški Avstriji nobene pravne zaščite. Danes poročamo o slučaju g. Viktorja Kukovec, lastnika paro-mlina v Ljutomeru, ki bi skoraj tudi postal žrtev nemške podivjanosti. Ta gospod se je v pondeljek dne 23. junija mudil v Gradcu, kamor ga je pozval vinogradni posestnik Kleinoscheg, kateremu je g. K. državni nadzornik. Imel je seveda pravilne potne listine. V Gradcu je vladalo ta dan veliko razburjenje, ker se je bližal dan odločitve v Versaillesu. G. Kukovec se je sprehajal v bližini mestnega parka, kjer se je pravkar končal koncert. Naenkrat opazi, da ga neki gospod ostro fiksira. Ta obraz se mu je zdel znan. Bil je inženir Hirt, svoječasno nastavljen pri regulaciji Mure. Ta stopi h g. K- in začne vpiti nad njim : Kaj delate tukaj, vi špijon, jugoslovanski podkupljenec itd. G. Kukovec ga je skušal pomiriti, češ da ima dokumente v redu in da mu vohunstvo ne prihaja niti na misel. Toda bojeviti Nemec je vpil boljin-bolj, krog njiju pa se je zbiralo vedno več ljudi, ki so tudi začeli ogorčeno vpiti. Sreča je, da so bile skoraj same ženske, sicer bi g. K. linčali in ubili. Ko je g. K. pokazal inženirju Hirtu Kleinoschekovo pismo, kjer se izrecno povdarja namen in nujnost potovanja v Gradec, se je možakar dal vendarle prepričati in se je stvar rešila brez dejanskih napadov. Toda ko je šel g. K-dalje po ulici, je opazil, da ga zasledujeta dva gospoda. Nalašč je krenil v drugo ulico, toda gospoda sta mu bila vedno za petami. Končno se nameri, na izvoščka, kateremu je obljubil trojno plačilo za naglo vožnjo ; iz-vošček je udaril po konjih, policisti so zavpili, ampak g. Kukovec je vendarle ušel srečno v Eggenberg, kjer se je ves čas skrival v gozdovih, dokler se ni ponudila priložnost za potovanje. — Tudi na vlaku iz Gradca proti Arnovžu je imel različne sitnosti in le srečnemu nakluČju se ima zahvaliti, da ni bil aretiran in odveden v Graške ječe.
Ta slučaj zopet dokazuje, kako postopajo Nemci z jugoslovanskimi državljami, če se pokažejo na njihovih tleh. Kako pa postopa naša vlada in naše ljudstvo z tujci, ki se klatijo po naši zemlji in med katerimi je mnogo takih, ki nas sovražijo iz vsega srca in ki v resnici vohunijo ? Pri nas se nobenemu tujcu ni skrivil las na glavi, če ni prišel preveč v nasprotje z paragrafi. Seveda — Nemci so kulturen narod : le poslušajte, koliko šol, univerz, mislecev, umetnikov itd. premorejo in kakšne zasluge imajo za svetovno kulturo. Mi smo mali narod ; Nemci nam pravijo Windische, Lahi i barbari croati, a mi v glacé rokavicah vrtimo tanko palčico kulture in človekoljublja. Saj ne zahtevamo terorja in nemških zgledov, ampak proti tujim hujskačem bi se moralo nastopiti mnogo ostreje, ker se dozdeva, da so oni samo vsled tega na naših tleh, ker hočejo preizkusiti nezmožnost naše vlade in se nam smejati v pest.
tkalec izpuščen na svobodo.
Tkalec izpuščen na svobodo? Te dne smo debili iz popolnoma zanesljioega Dira naraonasf neoerjetno poročilo, da je bi! znani prekmurski renegat Tkalec, o katerem smo že opetooano pisali d našem listu, izpuščen na soobodo. Z <0 oestja malodane ne upamo pred naše Ijudstno, zakaj postopanje z Tkalcem je ne le škandal in blamaža, temneč tudi neodpustljioa narodna sramota. Poročali srna že, da je Tkalec uganjal težka nasilstoa nad medžimurskimi Hrnati in sicer kot častnik nacionalistične madžarske olade in plačenec ogrske aristokracije. Po marceoem preoratu pa se je preleoil d zagrizenega komunista ter je postal karnisar boljšeoiških sonjefon v Prekmurju. JTled ijudstoom se je s soojimi nasilstoi taka osonraži!, da so ga nameraoali oečkraf ubiti, a se je oedel dobro skrinati. Proe dni junija t. i. je izza ponesrečene ostaje pobegnil d nemško Hnstrijo ter odnesel s seboj približna en milijon držaonega denarja. Ta dejstna smo že nanedli, a njih ponaoljamo zaradi jasnosti še enkrat. Kakor se poroča, je bila llemška flustrija pripraoljena, da Tkalca izroči 'Kuhnoni oiadi, toda maž se je spretno rešil, ubil baje enega stražnika in utekel na jugoslouanska tla. Kar se je sedaj 'zgodilo, ne bomo poročali, dokler ne dobimo natančnejših nesti. Gotooa je, da si Tkalec s snojimi stotisoČi utira pot d Italijo in Šoico. Hmpak jugo-slooanska zemlja je presneta, preneč namočena z kroja nedolžnih žrteu, da bi lahko hodili pa nji ljudje kakor Tkalec in še kdo drugi. Kot zastopniki neosnobojenih prekmurskih Slonencen zantenamo najodločneje, da se binšega komisarja ogrskih boljšenikov in znitega sonraž-nika lugoslanije Veljema Tkalca nemudoma zapre in morebiti izroči ogrski nladi. Zahtenamo od deželne nlade, da takoj pojasni jannosti, koliko sg resnične nesti o preprijaznem sprejemu Tkalca o Špiiju, fflaribaru in Ljubljani.
Pianino
želi v najem gospod iz Gornje Radgone od stranke, ki biva v Radgoni ali v Gornji Radgoni. Ponudbe pod »Pianino« na upra-vništvo »Murske Straže«.
Kolje za gorice
je v veliki množini po nizki ceni na prodaj. Kupci se naj oglasijo v gostilni Karbaš (k Angelju) v Gornji Radgoni.
Irma in Mastin
Da krmo živina, kokoši,pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Ma-stin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoč gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta.	20—6
Sliši - Podgane
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5-—, za podgane in miši K 5'—, za ščurke K (k—, posebno močna tinktura za stenice K (k—, uničevalce moljev, prašek za uši v obleki in periln, proti mravljam, proti ušem pri perntnini K 31—, prašek proti mrčesom K 5;—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 3'—, mazilo za uši pri živini K 3-—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 3‘—. Pošilja po povzetja Zavod za eksport
M. Janke?, Zagreb 46, Petricjska ulica 3.
Trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd. sijajno zaslužijo s prodajo Mastin-a pri kmetovalcih. — Za pojasnila treba pisati dopisnico na naslov; lekarnar T rnkoczy, Ljubljana(Rranjsko) na sledeči način: »Pošljite mi tiskovine, cene, navodila za porabo Mastin-a brezplačno.	20—6
---------;■■■■'
Garj e,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 5 K-Po pošti 6 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.	30—6
Posojilnico o fDapibopu (Dopodni dom)
obrestuje hranilne Dloge na ^njižice in Ologe 0 tekočem računu brez odpaOedi
po 3
Ologe proti trimesečni odpoOedi
-	3.. 0-
8
PO
Or
Posojila daje proti zavarovanja na posestva ter na osebni kredit. Eskomptira trgovske menice ter otvarja kredite trgovcem in obrtnikom v tekočem računu. Stanje vlog š& I5,0©0.©il0-—, lastno premoženje nad 1C BOO.OSS3—. Račun poštnega čekovnega urada v Ljusbijana 10.502. Telefon 8033.
Podpisani vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl kot mizarski mojster delavnico
vOkoslavcihšf.53 - Sv. Jurij 06Ščavnici
ter bodem izvrševal na malo in veliko vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor oprave spalnih, jedilnih ter drugih soh, vsa fina in prostejša dela, tudi dela za stavbe, cerkve itd. v popolno zadovoljnost vsakogar in po najnižjih cenah.
mizarski mojster.
priznano najboljše aparate in steklenice za vkuhanje sadja in sočivja itd. ima v zalogi
trgovina s steklom v RADGONI
Sveže žemlje
se dobe vsak dan od 12. ure do 3. ure pop.
in sicer po 30 n	komad pri
parna pekarna v RADGONI, Murska ulica.
Slavni trg št.130
Na novo ustanovljena manufakturna trgovina
2fanko Gizcj
priporoča manufakturno blago po najnižjih cenah
Kontorist ali kontoristinja
zmožna vseh v knjigovodstvo spadajočih del in strojepisja. Ponudbe takoj pri Franju Korošcu, velatrgovina v Gornji Radgoni. Osebni dogovor všeč.
______________________1___
Posojilnica v Gornji Radgoni
obrestuje od 8. julija 8983 naprej
§ii*aniine vloge
po 3‘
'*dr
Rentni davek plačuje Posojilnica sama. — D posojila na vknjižbo, na osebni kredit, na zas in v tekočem računu pod najugodnejšimi po
Stanje hranilnih vlog nad 5 milijonov 1 Račun kr. čekovnega urada v Ljubljani št. 10
•sq
ha
Franc Nemec
podobar in pozlatar
pošta sv. Jurij ob Ščavnici
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo izgotovljenih kipov Kristusa, žalostne matere božje in raznih drugih svetnikov v vseh velikostih. Prevzame izdelovanje cestnih križev in prenavljanje vsakovrstnih podob in kipov. Naročila se izvršujejo točno in po nizkih cenah.
=^1
POSOJILHICS V GORUJI
RHDGOIH registrovana zadruga
z neomejeno zavezo
U„, ‘S	**1/*«*/* sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila
iSi0.illSfl6 ¥¡008 h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da
« bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
\ \
daje pod najugodnejšimi pogoji in sicer na vknjižbo po 4 °/0, na poroštvo po 41/2 %• Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne, presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
■ g ■	so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih
Uraone Lir*8 se sPre3ema in izplačuje denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez vsakega odbitka. Sicer pa lahko
opravijo stranke vsak dan vse uradne posle in so veljavni, ako njih podpišeta dva v to upravičena funkcionarja.
Posojila
I
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Uradni prostori
so
lastni hiši, Gornji Gris štev. 8.
L: ¡laja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.