CELJE, 29. FEBRUARJA 1968 — LETO XXII., ŠT. 8 — CENA 60 PAR GLASILO SOHALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJIDSTVA s KONFERENCE OBČINSKE ZVEZE DPM CELJE j Vez med šolo in domom Nagrajeni prosvetni delavci Tudi za delo društev prija- teljev mladine je značilno, da so večje uspehe zabeležili na podeželju, kot v mestu. Kljub temu pa je organizacija kot celota v minulem dvoletnem obdobju dobro delala. Po- vsem so odpovedali le v Do- brni, na Polulah in v Štorah, medtem ko so nekatera dru- štva v drugih krajevnih skupnostih opravila celo vr- sto pomembnih nalog. Vloga njihovega dela se bo v pri- hodnje še povečala, saj pri- čakujemo, da bo prehod na nov delovni čas sprožil celo vrsto problemov, ki jih bodo mogla in morala reševati prav društva prijateljev mladine. Ocenjujemo torej lahko, d» bo delo spodbudilo k aktiv- nejšemu udejstvovanju ne sa- mo tiste, ki skrbe za pionir- sko dejavnost, temveč tudi komisije za varstvo otrok in družine, komisije za letova- nja in druge. Težišče dela občinske zveze prijateljev mladine je bilo tudi v obdobju med obema občnima zboroma delo s pio- nirji. Jugoslovanske pionir- ske igre so razgibale veliko otrok in mnogo njihovih star- šev. Tako so ob zaključku le- tošnjih iger, ki so potekale pod geslom »Kdo več ve, kdo bolje zna« marsikje priredili razstave, ki so lahko v ponos vsemu kraju. To velja za Strmec — razstava starin, za Vojnik — prikaz razvoja lon- čarske obrti, pa tudi za neka- tera druga krajevna središča. Otroci so v tem letu tekmo- vali tudi za Kajuhovo bralno značko in s tem odkrito na- povedali vojno malovredni li- teraturi, po kateri otroci tako radi segajo. Omeniti je treba tudi pri- zadevanja za organizirano le- tovanje otrok. Občinska zve- za se je posvetila zlasti dnev- nim letovanjem in že dve leti zapored pripravila Na Gričku zanimiva dnevna le- tovanja otrok, ki so zares lepo uspela. Dnevna letova- nja so pravzaprav oblika or- ganiziranega varstva otrok, za kar Se društva prijateljev mladine zavzemajo na najraz- ličnejše načine. Zato je razu- mljivo, da so tudi na letni kgnferenci podprli predlog o uresničitvi programa razvoja šolskega varstva v celjski ob- čini. Prav tako so predlaga- li, naj bi male šole, ki so se lani tako lepo uveljavile, postale redna oblika dela s predšolskimi otroki. V ta na- men naj bi nekaj denarja prispevala tudi temeljna izo- braževalna skupnost, saj bi malim šolam s tem zagoto- vili pomembnejše mesto v vsem našem šolskem siste- mu. Ko pa so govorili o mla- dinski delikvenci, so ponov- no opozarjali na pomembno vzgojno delo v šolah. Učitelji lahko še kako vplivajo na pravilno oblikovanje mlade osebnosti. To velja tako za odnos do poštenja, kot tudi za religiozna vprašanja, ki jim v osnovnih šolah posvečajo premalo pozornosti. Vpliv kle- ra se je namreč v zadnjem času občutno povečal, zato bi naj temu primerno ukre- pali tudi prosvetni delavci. Prav bi bilo, da bi društva prijateljev mladine zaživela v vseh krajevnih skupnostih. Po ukinitvi šolskih odborov so namreč ostala kot edina vez med šolo, domom in druž- bo, i.b. SPET MALE ŠOLE Po lanskih dobrih izkuš- njah z malimi šolami, ki naj bi otroke pripravile na vstop v šolo, so se prosvetni delav- ci širšega celjskega območja odločili, da bodo male šole organizirali tudi letos. Zavze- le bodo vsčji obseg in vse otroke svojega območja. Da bi ta cilj lahko uresničili, bo nekaj oddelkov malih šol tu- di letos delalo v varstveno- vzgojnih ustanovah, saj neka- tere šole zaradi dvoizmeaske- ga pouka zares nimajo pro- stora. Male šole se bodo verjetno začele že marca. USTI DAN. V MCi)EL.IO. KO SE JK SPROŽILA ZAKLOPKA NA rOr(H.R\F>.Kl M \P\R.ATU IN SF JE NA FILMU VTISNILA TALK PODOBA CEIJSKEGA MESTA OB SAVINJI Z OTOKOM ZADAJ, JK BILO \ REME LEPO, SONČNO . . . BILA JE PRAVA POMLAD. IN KOT VSE KAŽE TUDI PREZGODNJA, KAJTI ŽE V PONEDELJEK, KO SMO ZAKLJUČEVALI REDAKCIJO TE ŠTEVILKE JE SNEG ZNOVA POBELIL HRIBE IN DOLINE IN OPOZORIL. DA JE BILO NAŠE VESELJE PREURANJENO IN DA SE ŠE NE DA KAR TAKO HITRO UGN.ATI. SICER PA. BOLJE ZDAJ, KO JE ZIMA TUDI PO KOLEDARJU, KOT PA POZNE.IE, NA PRIMER MAJA. (FOTO: M. BOŽIČ) Dober začetek Četudi je bil obseg industrijske proizvodnje v celjski občini v prvem mesecu letos za 6.4»/o nižji kot v decem- bru lani, smo lahko s startom v novo obdobje zadovolj- ni. Januarska proizvodnja letos je bila namreč za 5.5«/9 višja kot v istem mesecu lani. Ta podatek pa govori, da bo industrijska proizvodnja po lanski stagnaciji znova zaživela. To so tudi dobri obeti za poslovne rezultate le- tos_ Začetek je bil torej dober, da bi bil še konec tak! Boljše rezultate kot januarja lani so letos zabeležili v barvasti metalurgiji, zatem v kovinski, kemični, tek- stilni ter v industriji gradbenega materiala. V prim,erja- vi s poisprečjem lani je bila januarska proizvodnja letos višja le v črni metalurgiji, kovinski in kemični indu- striji. Po podatkih oddelka za gospodarstvo in družbene službe pri celjski občinski skupščini je bila i> štorski že- lezarni proizvodnja v januarju nekoliko višja od lan- skega povprečja. Tudi v Cinkarni so v nekaterih obratih povečali proizvodnjo. Kovinska industrija je v prvem mesecu letos močno presegla rezultate istega meseca la- ni. Zlasti vebko povečanje proizvodnje so zabeležili v Klimi, medtem ko v tovarni EMO pričakujejo s spro- stitvijo cen še boljše rezultate. Tudi proizvodnja v ke- mični industriji je narasla. Tekstilna industrija v celoti je presegla lanske rezultate, kar gre zlasti na račun Metke. V primerjavi s koncem lam se je število zaposlenih v industriji spet nekoliko znižalo. Medtem ko proizvodni rezultati kažejo ugodiio sliko pa izvoz, tako kot po navadi na začetku leta, ni izpolnil predvidevanj. Tako je bil v primerjavi z januarjem la- ni manjši za 4^U. Zanimivo je, da sta na ta pokazatelj^ vplivala samo Cinkarna in železarna, medtem ko je ve- čina ostalih izvozila v januarju letos več kot v istem mesecu lani. M. B. Turistične prireditve Te dni je Celjska turistič- na zveza izdala program pri- reditev za letos, že na prvi pogled je očitno, da si turi- stični in gostinski delavci močno prizadevajo v orgam- zaciji prireditev, ki naj pri- vabljajo goste. Soznam je dolg in obsega nad trideset prireditev. Tako bo v marcu v Celju valčkov večer, majjke prireditve pa bodo v številnih krajih po- svečene prazniku dela. V ju- niju bo v Rogaški Slatini naj- prej (8. VI.) gostoval celjski moški komorni zbor, teden dni za tem pa bo prav tam plesni turnir za prvenstvo Slovenije. Medtem ko bo 16. junija v Velenju tradicional- na tombola, bo šest dni po- zneje v Celju prcmenadni koncert ter otvoritev tekmo- vanja izložb. 22. in 23. junija bo v Konjicah srečanje usnjarjev. Tudi letos bo v Ve- lenju na začetku julija med- narodno tekmovanje kotal- ikarjev, od 2. do 7. istega me- seca pa v Laškem teden piva in cvetja. Poleg tega bodo Pripravili veliko tombolo. Sedmi julij bo v Mozirju dan Savinjskih ribičev, teden dni pozneje pa v RvOgaški Slatmi folklorni večer ansambla Bratstvo iz Subolice. Tudi na- slednje termine je zasedla Rogaška Slatina. Tako bo 27. julija mednarodni plesni tur- nir, 1. avgusta pa koncert Slovenslcega okteta. Kot že nekaj let zapovrstjo bosta 4. avgusta dve veliki prireditvi — na Ljubnem flosarski bal, v Braslovoah pa dan hmeljar- jev. Pa tudi sicer je avgust naijbogatejši po prireditvah. Enajstega osmega bo na celj- skem Starem gradu piknik, dan za tem v Rogaški Slatini nastop okteta Gallus iz Ljub- ljane, 15. avgiista prav tako v Rogaški Slatini nastop an- sambla Magnifico, 18. pa v Velenju prireditev pod naslo- vom »V nedeljo popoldne«. Končno bo 24. avgusta v Ro- gaški Slatini še rogaški ples z izvolitvijo miss Rogaške Slatine. Prvega septembra bo na Dobrni obrtniški zbor, v Lo- garski dolini pa proslava 75- letnice savinjske podružnice slovenskega planinskega dru- štva. 8. septembra bedo v Žalcu počastili lOO.letnico slo- venskega tabora, teden dni pozineje pa bo v Celju velika tombola z ljudsko veselico. In kot vedno doslej bodo ok- tobra v Celju Se gostinsko tu- ristične prireditve. M. B. Kovinarska šola Dejstvo je, da je nov si- stem financiranja srednjega strokovnega šolstva boljši od dosedanjega, da pa še ved- no ni tak, kakršnega so zla- sti prosvetni delavci pričaka-' vali. Medtem, ko je prispevek delovnih organizacij zakonsko določen, bodo morale dodat- na sredstva zbrati temeljne izobraževalne skupnosti iz občinskih proračunov. Ker pa občinski proračuni še ni- so znani, ni znan niti delež, namenjen šolstvu, čeprav naj bi ta ostal vsaj -na lanski rav- ni. Kolikor bomo načela ures- niči v praksi, pravzaprav ne bi smelo biti strahu, ki je glede dejanskih rešitev še vedno prisoten. Nekoliko drugače je trenut- no s šolami, ki so bile doslej tako rekoč pod strehami de- lovnih organizacij. Med nji- ny je na primer tudi šolski industrijsko kovinarski center v štorah. Ta center so do zdaj vzdrževale železarna, cinkarna in EMO, s tem, ko je prispevala stopnja večja in je v njej zapopadeno tudi 0,62 odstotka za strokovno izobra- ževanje, pa bodo njihove na- daljnje obveznosti ugasnile- Razumljivo je namreč, da od njih dodatnih prispevkov za šolo ne bo mogoče pričakova- ti. Seveda to ne pomeni^ da bi mogli govoriti o kakšni li- kvidaciji. Gre navsezadnje za 253 učencev, kolikor jih je bi- lo v centru ob začetku letoš- njega šolskega leta, za po- trebe industrijsko kovinar- skih kadrov in ne nazadnje tudi za tradicijo dolgo več kot 20 let. Ob tem je spodbudno, da bo republiška izobraževalna skupnost delovnim organiza- cijam, ki imajo svoje šole, del sredstev refundirala (za te namene pa je predvideno 300 milijonov starih dinar- jev)^ iz česar bi mogli skle- pati', da bodo te šole dobile ostali delež, če ne iz 0,62 od- stotka svojih delovnih orga- nizacij, pa iz 'istega vira iz drugega naslova. V bistvu je to popolnoma vseeno, važno je te, da sredstev.ne bo njaiij kot doslej,''ozirom.a da bi jih hd'o nekaj več, saj imajo pre- davatelji šiorškega centrji v . oho\nskem merilu podpopreč- ne osebne dohodke.' - / ■ Treba bo potemtakeiri do- seči, da bo' 'defez republiške izobraževalne 'skupnosti v skladu s 'pomembno dejav- nostjo, ki jo šola opravlja. Lubejeva — spet odlična Med tristo tekmovalci in tekmovalkami iz enajstih dr- žav na drugih beograjskih at- letskili igrah sta bila tudi dva Celjana, Marjana Lubej in Branko Vivod. Oba sta več kot častno zastopala barve AD Kladivarja, kar še pose- bej velja za Lubejevo, Id je v teku na 60 m in 60 ra čez ovire obakrat izenačila držav- na rekorda. Vtem ko je bila v teku na GO m prva s časom 7.4 sekunde in je premagala tudi odlični tekačici Nemške di^mokratične republike, seje v teku na 60 m čez ovire uve- ljavila na tK^tJe mesto s ča- som 8.7 seiainSe, V P?av dober j? bil tudi Vi- vQd, Iri 200cm v vi- šino ih zasedel šesto mesto. Glede na te rezultate v dvo- rahi, so sestavili tudi državo ekipe, ki bo 9. in 10. marca hastdpila v Madridu na ev- ropskem prvenstvu v pokritih prostorih. V njej jc tudi čla- nica AD Kladivar, Marjana Lubej, Miiaii Kukavina v revirjih Predsednik centralnega od- bora sindikata delavcev indu- strije in rudar.stva Jugoslavi- je, Milan Rukavina, je obi- skal prejšnji teden zasavske rudarske revirje. Med obi- skom v trboveljski termoelck- trarni, Iskrini tovarni pol- prevodnikov, v steklarni Hrastnik in tovarni elektro- porcelana Izlake se je zani- Hial za gospodarjenje, za uve- ljavljanje reformnih načel, za deJo sindikalnih organizacij. Samoupravnih organov ter za delovne in druge piyilike za- poslenih. Sestal pa se je tu- s sindikalnim aktivom ob- ^iii Trbovlje Hrastnik in Za- S^rje, o čemer bomo obširne- je poročali prihodnjič. —nk Milan Rukavina nvcu obiskom v I:>krixii tovarni pol- prevodnikov v Trbovljah tiecienski mozaik Ameriško poveljstvo v Sai- gonu je povedalo, da odslej ne bo več objavljalo števila mrtvih in ranjenih pri napa- du na kako oporišče, ne šte- vila granat, ki so bile izstre Ijene, in podobno_ Morda ro na poveljstvu izračunali, da jim tako in tako nihče več ne verjame, in je zato vseeno, če kaj objavijo ali ne. .. »Vse ali nič« je ponovil britanski zunanji minister Brown v od- govor na sporazum med de Gaullom in Kiesingerjem v Parizu Po tem sporazumu bi morala Britanija opraviti dolg »kandidatski staž«, preden bi lahko postala članica Skup- nega trga. Toda Britanija no- če biti »stažist« ... Neki du- hovit novinar je zapisal: »Funt šterling ni bil samo de- valviran, ampak bo kmalu tu- di decimaliziran.« Prosto po- vedano: zdesetkovan. če bodo tudi ameriški dolar razvred- notili, kakor napovedujejo ne- Jcateri ekonomisti, bo še kaka druga valuta »decimalizirana« ... Ameriški krogi so nekoli- ko zaskrbljeni zaradi proti- ameriških demonstracij v Španiji in dostikrat neugod- nih poročil v nadzorovanem španskem tisku o ameriški politiki. Franco — je zapisal neki komentator — je bil za- veznik osmih sil med drugo svetovno vojno, na koncu pa je menjal smer. Ali je zdaj izračunal, da Američani izgub- ljajo vojno v Vietnamu?. .. »Rek« tedna je brez dvoma stavek, ki ga je izrekel ameri- ški major v Vietnamu: »To-le me^to smo morali uničiti, da bi ga rešili.« . . Britanci bo- do zdaj umaknili svoje vojake z Daljnega vzhoda že do leta 1971 in ne do leta 1975, kakor je bilo prvotno določeno. Av- straliji to ni všeč in zato je predlagala, da bi kdo drug iz- polnil »praznino« v jugovzhod- ni Aziji, predvsem Američani. Singapurska vlada je vljudno, a odločno odgovorila, da se sicer močno ogreva za trgovi- no, za morebitno novo tuje vojaško oporišče v Singapu- ru pa se lepo zahvaljuje... Za novo leto papež Pavel VI. ni hotel sprejeti kakih 500 članov posvetnega papeškega plemstva, ostanek iz srednje- ga veka. Zato so se razširile govorice, da bo morda ukinil podedovane plemiške naslove papeškega mesta. Nosilci teh naslovov so znani po svojem razkošnem in lagodnem živ- ljenju. Verjetno se bodo znali tudi v prihodnje zabavati brez sprejemov pri papežu. .. Ni mladinskih vprašanj! Mladi so povedali svojo pra- vo besedo. Njihov kongres ni bil samo manafesitacija in pre- gled tega, kar so dosegli. Tu- di ni bil samo kritdlca tiste- ga, česar niso dosegli. Ne, to je bil odgovor, deloven in odgovoren odgovov o tistem, kar je treba doseči. V plenarni dvorani kon- gresa se je praktično začel operativni d©l reon^anizacije Zveze mladine. Osnovna mi- sel kongresa je bila: mladi- na bo storila vse, kar bo mo- gla, da njena organizacija po- stane tisto, kar mora biti. BITKA Jasno je bdlo povedano: ni mladinskih vprašanj in prcblemov. Edina, povsem mlaidinska karakteristika mla- dih je njihova mi^adost in sposobnost te mladosti, da je ustvarjatoa. Vse drugo je ena- ko splošno družbeno kot mla- dinsko — zlasti reforma in samoupravljanje. V tem vi- dijo mladi svojo priložnost in persij^ktivo — celo edino. Prav tako jasno so poveda- li še nekaj: v tem razdobju revolucije je najznačilnejša ka- nakteristika družbe bitka za nove, že proklamirane vred- note. V žarišču te bitke po- stavljajo mladi delo in sposob- nosit kot odlično merilo za prispevanje dobrin in prido- bivanje položaja v dTužbi. Mladi dobro vedo, da ta bit- ka še ni dobljena, da jdh ča- kajo še marsikateri spopadi. Na kongresu so na primer zahtevali, da se iz kongres- nih dokumentov izpustijo vsi mobilizatorski glagoli( težiti, zavzemati se, skušati in po- dobno), razen enega — bo- riti se. Borbenost jim je zadal za nalogo tudi najdraž- ji gost kongresa, tovariš Tito. SREDSTVA Mladi torej niso v zadregi glede ciljev, tudi ne glede po- ti, ki vodijo do teh ciljev. Jasno jim je tudi, da so »sredstva« dvovrstna: ena iz- virajo iz njih samih in njiho- ve organizacije, druga pa iz družbe (sedaj na žalost še iz preostalih etatistično-biro- kiratskih središč odločanja). Svojo organizacijo, kot eno izmed sredstev za dosego pro- klamii-anih ciljev, so mladi začeli preobnavljati. V novi strukturi Zveze mladine, pred- videne z novim statutom, pri- čajo o tem mnoge riovosti. Vodstvo mladine na ravni fe- deracije ne bo več »zbor« univerzalcev, ki bi v imenu mladih vodili politiko in pred- pisovali sklepe. Zvezna kon- ferenca ZMJ se bo posebej konstituirala po programu de- la in v povezavi s temami dnevnega reda.O vsaki te- mi bodo na najvišji mladinski ravni razpravljali o nji naj- bolj usposobljeni ljudje. Oni bodo tudi odločali. Morda je dobro znamenje tega, da je reorganizacija ZMJ stopila na pravo pot, že sa- mo dejstvo, da je za pred- sednika organizacije izvoljen najmlajši med kandidati: 25- letni Janez Kocjaneič. MILENKO BABIC Za koliko se bo dvignil realni osebni dohodek? Iz razprave o oceni razvo- ja v Sloveniji v letošnjem le- tu lahko povzamemo, da se bodo nominalni osebni do- hodki v družbenem sektorju letos povečali za 7 do 9 odst., realni osebni dohodek na zaposlenega pa za 4 do 5 od- stotkov. To bi ustrezalo tudi pričakovani porasti proizvod- nosti dela. — Kaj pa prejem- ki iz pokojaiinskega zararo- vanja? Ti mj bd bili večji za pribl. 18 odst., medtem ko naj bi se prejemki od zdrav- stvenega zavarovanja pove- čali na podlagi osebnega dela za kakih 8 odstotkov. BUDIMPEŠTA: Hotel GELLERT v glavnem mestu Madžarske, kjer teče te dni posvetovalni sestanek komunističnih in delavskih partij. Slika je bila posneta v ponedeljek popoldne pred začetkom otvoritvene slovesnosti. (Telefoto: INTERFOTO MTI za UPI) Do maja: elektrificirana proga do Sevnice Do maja naj bi zaključila elektrifikacijo železniške pro- ge Zidani most.^—Sevnica, kar bo omogočilo hitrejše in so- dobnejše obratovanje te zelo obremenjene proge. Boljši in večji promet na že elektrifici- rani progi Ljubljana—Zidani most potrjuje načrte strokov- njakov, da bo treba čimprej modernizirati tudi progo Sev- nica—Zagreb. Dobre napovedi za letošnji razvoj Po predvidevanjih izvršnega sveta SR Slovenije naj bi se letos fizični obseg celotne pro- metne dejavnosti v naši re- publiki povečal za 6 do 7 %, turistični promet (izražen v nočitvah) za 7 do 8 %, promet v trgovini pa naj bd se pove- čal za 7 do 9 7o. Obrt bi lahko povečala svoje storitve in ob- seg dejavnosti za 5 do 6%. TELEGRAMI STOCKHOLM — Izgnani grški politik Andreas Papandreu je iz- javil, da je bil pod njegovim vod-, stvoni ustanovljen odior, ki ima nalogo usklajevati dejavnost or.-.;i- nizacij, usmerjenih proti sedanje- mu polkovniškemu režimu v Gr- čiji. LONDON — GrSki režim ju v sikrbeh za svoj »dober glas« po svetu. Na predlog iznajdljivega lastnika reklamnega podjetja v Londonu je začel propagandno kampanjo, da bi se pred svetom prikazal kot »rešitev za Grč;j:« in »obramba proti komunizm. NEW YORK — Vlada odceplje- .le nigerijske pokrajine Biafre je zahtevala od OZN, naj obsodi osrednjo vlado v Lagosu ?ara.di genocida, ki ga vojaki osrednje vlade izvajajo nad plemenom Ibo. NIKOZIJA — Z veliko večino glasov je bil spet izvoljen za predsednika ciprske republike nad- škof Makarios. Edini MakR'-ijev nasprotnik na volitvah desničar Takis EvdokLs je dobil manj kot 4 odstotke oddanih glasov. NEW YORK — Varnostni svet OZN odlaša s svojo sejo, na ka- teri bi morali obravnavati Južno Afriko in njen odnos do Jugoza- hodne Afrike. OZN je že pred dvema letoma odvzela Ju&ii Afriki mandat nad tem ozemljem, toda Pretoria se ni za to zmenila, am- pak je zdaj celo postavila pred sodišče 33 oseb iz Jugovzhodne Afrike, češ da so se upirali osred- njemu režimu. tedenski zunanjepolitični pregled Generalnega sekretarja OZN U Tanta, ki je v zadnjih dneh vodil zelo pomembno akcijo za začetek pogajanj v Vietna- mu, so zelo slovesno sprejeli v Beli hiši v Washingtonu, kamor je prišel na koncu svo- je poti. Začela se je v Delhiju in nadaljevala v Moskvi, Lon- donu in Parizu. Toda še preden se je U Tant odpravil iz New Yorka, kjer sedež OZN, v Washington, kjer je sedež ameriške vlade, je lahko ugotovil, da je bilo tudi to pot njegovo prizadeva- nje zaman. Predsednk John- son je sicer govoril, da mu je hvaležen za ves trud, a da še vedno vztraja pri svoji iz- javi iz San Antonia. V tej iz- javi je Johnson v bistvu dejal, da morajio ZDA, preden bi prenehale bombardirati Se- verni Vietnam, dobiti od Ha- noia zagotovila, da tega pre- mirja ne bo izkoristil za pre- mike svojih čet in za krepitev svojih položajev. Hanoi odgo- varja, da ne more sprejeti tega pogoja, saj je bombardi- ranje severa izrazita agresi- ja. Hanoi ne more dovoliti, da bi ^resor vrhu tega še izsi- ljeval žrtev agresije. Toda Hanoi je v zadnjem času večkrat nakazal, da se voljan pogajati. Najdlje je. šel pred nekaj dnevi sever- novietnamski zunanji mini- ster, ki je dejal, da ne bi minila dva tedna po preneha- nju bombardiranja, ko bi se- vernovietnamski delegati sed- li za isto mizo z Američani, da bi začeli pogajanja. Če je verjeti določenim poročilom, pa je Hanoi zasebno šel še dlje in je v bistvu celo spre- jel Johnsonovo »formulo« iz San Antonia v tem smislu, da bi Hanoi tudi omejeval svojp vojaške akcije, če bi se zače- la pogajanja. Toda VVashington je še ved- no gluh in se noče pogajati. To je predsednik Johnson v bistvu povedal U Tantu v Beli hiši. Medtem pa osebni sveto- valec predsednika Johnsona profesor Walt Rostow malo- dane razglaša zadnjo ofenzivo osvobodilnih sil v Vietnamu kot uspeh ameriških sil in politike. Tem izjavam ne ver- jamejo ne ameriški »golobje«, ki jih označujemo kot fanta- stične, ne »jastrebi«, ki zah- tevajo še hujše bombardira- nje, še hujši teror, še več žrtev in krvi. Tako nihče ne verjame vladi, le da zmerneži zahtevajo mir in pogajanja. II iant ni uspel skrajneži pa zmago za vsako ceno, četudi je postalo z leti popolnoma jasno, da je voja- ška zmaga v Vietnamu nemo- goča. V ponedeljek popoldne se je v Budimpešti začel posve- tovalni sestanek komunistič- nih partij, ki se ga po nepo- polnih podatkih udeležuje ka- kih 66 partijskih delegacij. Kitajska, Albanija, Kuba, Ni- zozemska in švedska niso sprejele povabilo za udeležbo v Budimpešti. Jugoslavija se tudi ne bo udeležila sestanka. Naše stališče do sestanka je v bistvu tako-le: Vprašanja, ki jih bodo obravnavali na se- stanku, so preveč pomembna in široka, da bi jih lahko na takem sestanku uspešno re- ševali. K tej obravnavi bi bilo treba pritegniti vse tiste na- predne sile sveta, ki se aktiv- no borijo za mir in proti im- perializmu. Poleg tega je bila Zveza komunistov Jugoslavije od vsega začetka proti spre- jemanju kakršnihkoli resolu- cij, ki bi vezale roke posamez- nim partijam ali jim določale smer razvoja. Pri tem naša partija upošteva izkustvo dveh podobnih sestankov — leta 1957 in 1960 — ko so bile — predvsem na prvem sestan- ku — sprejete kompromisar- ske resolucije, delno tudi na naš račun in v našo škodo. Seveda to ne pomeni, da 2KJ vnaprej izključuje možnost pozitivnih rezultatov in korist- nih rešitev. Pridržuje si pra- vico, da jih oceni po njihovi vrednosti in koristi. Konferenca se je začela v znamenju širokosrčnosti in obljub, da ne bo nikomur vsi- ljevala resolucij ali sklepov, ampak da bo resnično tribu- na svobodne razprave, med katero bodo lahko vse partije povedale tisto, kar mislijo, in prišle na dan s svojimi anali- zami svetovnega položaja. Zanimivo je, da italijanska partija, četudi je poslala svo- jo delegacijo v Budimpešto, zastopa stališče, ki je precej podobno stališču ZKJ. Ro* munska partija pa, ki je do zadnjega omahovala, je posla- la tudi svoje zastopnike na sestanek, a je vnaprej pove- dala, da je ne bodo vezale no- bene resolucije ali sklepi, ki bi kakor koli omejevali njeno avtonomnost. ADIS ABEBA — Ministrski svet Organizacije afriške enotnosti je obsodil n^atere zahodne države, ker gospodarsko, finančno m vo- jaško sodelujejo z Južno Afriko, in zahteval, naj članice NATO ta- koj ustavijo vojaško pomoč Por- tugalsld. KAIRO — V glavnem mestu ZAR so bile v zadnjih dneh velike demonstracije delavcev in študen- tov, ki so protestirali proti pre- bijam kaznim, izrečenim nad vo- ditelji egiptovskega letalstva. Dol- žijo jih, da so krivi imičenja le- talstva ZAR. Kljub prepovedi so se demonstracije nadaljevale. Pro- ces proti obtoženim letalskim ge- neralom bodo obnovili. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled a IZVRŠNI KOMITE CK ZKS O AKTIVNOSTI KOMUNISTOV. — Ko SO na seji ocenjevali politično situacijo v Sloveniji, so menili, da je v celoti vzeto dobra, čeprav so v posameznih okoljih seveda raz- lične situacije. Izvršni komite je zato priporočil občinskim komite- jem, da vsak na svojem območju konkretno oceni politične razmjere in v skladu s svojimi ugotovitvami zastavi ustrezno politično akcijo. Na seji so poudarjali, da je naj- težje v tistih kolektivih, kjer nima- jo jasnega koncepta bodočega raz- voja. Ponekod se vse preveč zana- šajo na spremembe instrumentov. Razočaranje nekaterih izvira iz zmotne miselnosti, da bo reforma kratkotrajno dejanje,' nevihta, ki bo hitro mimo. So tudi taki, ki mi- slijo, da se je treba predati samo- dejnemu toku, stihiji, in da se za cilje reforme ni nujno bolj anga- žirati. V resnici pa nikjer, v nobe- nem podjetju, ustanovi, občini itd., ne bo napredka, modernejše in pro- duktivnejše proizvodnje, uspešnej- ših vodstev, hitrejšega reševanja problemov zaposlovanja itd. brez odločne in stalne akcije subjektiv- nih sil, predvsem komunistov. V razpravi na seji IK CK ZKS so menili, da so težave tudi posle- dica prepočasnega izpopolnjevanja našega gospodarskega sistema, predvsem zunanjetrgovinskega. V predpisih so nekatere pomanjklji- vosti, ki so težko prizadejale tudi nekatera podjetja, celo panoge, ki se lahko merijo z visoko produktiv- nimi v svetu. Ko so ocenjevali aktivnost Zve- ze komunistov, so na seji poudar- jali, da je večja in uspešnejša, če» prav seveda ne vsepovsod enako. Grajali so tudi tiste posameznike, ki iščejo v Zvezi komunistov samo šibke točke. Pri tem so omenjali Ocsiia politične situacije tudi pojav nepolitičnosti pri neka- terih vodilnih v podjetjih. m ZVEZA BORCEV — POLI- TIČNO ANGAŽIRANA ORGANIZA- CIJA. — Na seji republiškega odbo- ra ZZB NOV Slovenije so govorili o aktualnih nalogah v prihodnjem obdobju. Med drugim so naglašali, da mora biti Zveza borcev živo zainteresirana za vse, kar se pri nas dogaja, prav tako pa mora biti tudi kritična do vseh pojavov v družbi. Zgovoren dokaz angažira- nja borcev je njihova velika občut- ljivost in prizadetost ob vsaki naši težavi in slabosti. Na seji so govorili tudi o na- logah v zvezi z mladino. Med dru- gim so poudarjali, da moramo glo- boko etične vrednote našega na- rodnoosvobodilnega boja, ki so naj- dragocenejša dediščina, vcepljati v zavest mlade generacije. Za to je odgovorna sleherna borčevska or- ganizacija. ■ VEČ UREJENOSTI V ZAPa SLOVANJE NA TUJEM. — Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije je na svoji zadnji seji poudaril, da moramo biti bolj anga- žirani pri urejanju problemov na- ših delavcev v tujini. V zaposlova- nje je treba vnesti več urejenosti, predvsem pa moramo uskladiti akcijo vseh družbenih dejavnikov, ki so odgovorni za pomoč našim ljudem v tujini. ■ NOVO V ZAKONU O VAR- NOSTI PROMETA. ~ V kratkem bo zvezna skupščina sprejela dopol- nitve temeljnega zakona o varnosti prometa. Zakon bo predvidel stro- žje kazni za prometne prekrške. Novi poklicni vozniki težkih tovor- njakov in avtobusov bodo morali imeti posebne strokovne kvalifika- cije. Amaterske voznike naj bi v prihodnje usposabljali samo šoferji z opravljenim posebnim izpitom za voznika in inštruktorja. Iz zakonodajne dejavnosti skup- ščin povzemamo še vest o tem, da bodo v kratkem objavili za javno razpravo teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževa- nja in vzgoje. V zakonodajnem od- boru slovenske skupščine so se za- vzeli za strožje ukrepe proti črnim gradnjam. 2 STANE KAVČIČ: (3); RAZVOJNE MOŽNOSTI SLOVENIJE Najhujše je namreč vezati ge samo na nekaj partnerjev v med-; jiarodni delitvi. Takšna usmeritev takšna trgovinska politika, oži mane- vrski prostor vsakega gospodarstva in ga spravlja v mučne in dvomljive ' situacije. Naše gospodarstvo bi morali i usmerjati tako, da bi bilo bolj in ved- i no pripravljeno na presenečenja na inednarodnem trgu. Ne smemo dopu- stiti, da bi nas izguba ali kriza na tem ali onem trgu prignala v slepo ulico, liajti podrejati se diktatu tega ali onega trga je vselej boleče. Naša stra- tegija vključevanja v mednarodno menjavo je usmerjena v širino in glo- bino. To je torej politika povezovanja in vključevanja v gospodarstvo na vseh straneh — na Zahodu in na Vzhodu; v Evropi in na Bližnjem vzho- du; na razvitem Severu in v nerazvi- tem Jugu. Drugi ekonomski element so druž- bena sredstva, za zdaj še preveč raz- drobljena in nemočna. Ekonomsko združevanje sredstev je nujno potreb- no, sicer bodo naša dejanja krenila v drugo smer kakor naše besede. Ban- ke bodo morale bolj previdno iskati najbolj privlačne partnerje in če bo potreba, s svojimi sredstvi opravljati tudi ostro selekcijo. Iskati bodo mo- rale optimalno stopnjo presežnega de- -la in takšno strukturo investiranja, ki bo oplajal kapital. Slovenci smo vse doslej premalo računali s komporativnimi prednost- mi, ki bi jih lahko imeli v blagovnem prometu, se pravi v trgovini. Naš go- spodarski položaj je tak, da nam daje odlične možnosti za nesluten razmah naše . trgovinske dejavnosti. Imamo možnosti, da se še bolj vključimo v tokove mednarodne trgovine, zato pa bo potrebno nekaj naložb in veliko več ambicij in tudi fantazije in zna- nja, kot smo jih imeli doslej. Zadnje čase veliko govorimo o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Zdi se, da smo že obračunali z večino sektaških in socialistično romantič- nih pogledov. Ne gibljemo se več v idealističnem ozračju tega vprašanja, vendar pa še nismo dovolj posegli v njegovo konkretno ekonomsko bi- stvo. Zasebno delo bo treba vključiti v našo ekonomiko, zavedajoč se, da na ta način večamo našo skupno aku- mvilacijo. Resno se moramo lotiti vprašanja, kako i2skoristiti ta neoma- jen potencial. Dosedanje izkušnje so- socialističnega gospodarstva v svetu namreč dokazujejo, da se v socializmu ne splača nacionalizirati vseh proiz- vodnih procesov. Končno še o nekaterih elementih infrastrukture, ki jim namenoma od- merjam zadnje mesto, čeprav smo jih doslej zmerom postavljali na prvo. Tudi tu nam bo potrebna zvrhana mera realizma in tudi diferencija. Dolgo smo bili prepričani, da so žele- zarne conditio sine qua non našega* gospodarstva in infrastrukture, spo- znavamo pa, da to najbrž ne bo res. Delovne organizacije in varnost Delovna organizacija mora poslej sama prijaviti vsako kazensko dejanje, zato brez organov notranje kontrole, ki pa morajo biti sestavni del orga- nov samoupravljanja, ne bo šlo več Skrb za varnost dežele ni stvar, s katero naj bi se ukvarjala samo Služba dr- žavne varnosti in drugi dr- žavljani, ampak je to naloga vseh družbenih dejavnikov, posebno pa delovnih organi- zacij in državljanov. To ugo- tovitev smo slišali v zadnjem času na mnogih zborih in bra- li v številnih časopisnih član- kih. Sodeč po dejanskem sta- nju, pa je v praksi še zme- raj nekoliko drugače, na kar opozarja tudi poročilo ene izjmed skupčinskih komisij. Od lanske jeseni so poslan- ci obiskali veliko podjetij in ustanov in tako spoznali, kaikšno je stanje in kakšni so problemi družbene varnosti. Po njihovi sodbi je v nekate- rih kolektivih »stvar stekla« in so organi samoupravljanja in družbeno-politične organi- zacije posvetili večjo skrb budnosti in samozaščiti. Ven- dar je še veliko kolektivov, v katerih sistem varnosti ne us- treza, predvsem zato ne, ker še izhajajo iz starega pravila — »saj je znano, kdo je pla- čan za to delo«. Splošni interes Tako mnenje je l?.hko ne- varno ne samo s stališča šir- še družbene varnosti, ampak tudi za neposredne koristi samega kolektiva. Gospodar- ska in družbena reforma zahteva od vsakega kolektiva, da zaradi čim boljših poslov- nih uspehov ukrene vse po- trebno za zaščito svojega premoženja. Okrepljena skrb za varnost je potrebna tudi zaradi sodobnega načina po- slovanja, ki naše gospodar- stvo čedalje bolj odpira sve- tovnemu tržišču. Zato je nujno, da delovna organiza- cija poskrbi tudi za lastne varnostne uprepe, in sicer na taki osnovi, na kateri bo na- šel svoje mesto in vlogo sle- herni delavec, vsaka delovna enota in služba Organe notranje kontrole mora im.eti vsaka delovna or- ganizacija, seveda pod pogo- jem, da so ti organi del or- ganov samoupravljanja, ne pa ustanova administrativne kontrole, ki bi bila zunaj samoupravnih teles. Zato je nepotrebno, da bi služba no- tranjih zadev okrepila svoj nadzor v delovnih organizi- cijah, saj bi to pomenilo, da se vračamo na staro pojmo- vanje. Po spremenjenem za- konu o kazenskem postopku mora delovna organizacija sama prijaviti vsako kazen- sko dejanje. Sploh pa vse vrste kriminala najlaže zatira sama delovna organizacija. Zanašanje zgolj na zunanje organe lahko samo razkraja notranje moči v kolektivu. Moralna dolžnost Zaščita podjetja se pogosto neha le s fizično varnostjo. Na taka delovna mesta na- vadno postavijo starejše de- lavce ali invalide brez po- trebnega strokovnega znanja. Poslanci so tudi opazili, da so na takih delovnih mestih, kjer so stiki s tujci, nastav- ljeni ljudje, ki ne ustrezajo osnovnim moralnim in poli- tičnim pogojem. So celo pri- meri, ko-to delo opravljajo ljudje, ki so bili zaradi kaz- nivih dejanj proti narodu in državi obsojeni na večletni zspcr. g| Sistem varnosti v ds- ^ iovni organizaciji mora g biti pređvs?m zadeva sa- g delovne organizacija H in njenih samoupravni! li organov, saj prav delovni ^ organizacija lahko največ S tr,^i zaradi savražnega de- ^ lovanja in kriminala. To mora biti vsakodnevna pri- stojnost organov samouprav- ljanja in družbeno-političnih organizacij, ki morajo skrbe- ti za razvijanje zavesti samo- zaščite in nepretrgane budno- sti. Te stvari morajo dobiti ustrezno mesto tudi v nor- mativnih aktih delovne orga- nizacije. V Š Tisoč novih ležišč Nastanitvene zmogljivosti slovenskega gostinstva naj bi se letos povečale za 1000 no- vih ležišč v raznih gostinskih zgradbah, motelih in taborih. Razen tega pripravljajo za- sebniki za turiste spet večje število novih sob, ki jih ure- jajo bodisi v lastni režiji, bo- disi s pomočjo kreditov. §p mrtev Kapitar v skladiščih^ ^iažpfirodajti^ jih in ponvagajte si z denarjem, ki ga bostci dobili na ta način! Obvestile javnost ii|| kupce, koliko odstotkov popusta st^ namenili; za blago iz zalog! Pri tem Vartt^ najbolj ^učinkovito pomaga oglas v iokal-4 J';^:'. nem tedniku!.« - . ^ .. - '■ '-'^ PISMO IZ VARŠAVE: VSAKI DRUŽINI STANOVANJE v prihodnjih 17 letih: stanovanje za vsako dru- žino, za vsakega njenega člana pa sobo v varšavskem zavodu za ur- ban^stiko poudarjajo, da so io dokončnega načrta za raz- foj glavnega mesta Poljske prišli potem, ko so elektron- iki stroji vrgli iz sebe 120 ra- 2!Jčic tega načrta. Ta način ^iiclave načrta je vzbudil za- ^'imanje po vsem svetu. Si- cer pa so poljski arhitekt' že r raznih deželah, tudi v Ju- - 9oslaviji, pobrali več prvih rtfigrad za urbanistične rešit- Načrt za razvoj Varšave razen tega še rezultat več- ^^tne javne obravnave stro- kovnjakov, tiska in »milijon ^rhaiiistov in pol milijona ekonomistov«, kot pravijo ^'firšavčanom zaradi njihove- znanega zanimanja za raz- ^■oj Varšave. . Ko je bila pred 23 leti Var- ^Of-'a osvobojena^ je bila vide- h zraka kot velikanska ar- ^^ološka izkopanina. Tedaj so ^irokovnjaki izračunali, da bo '''eba rušeinne obnavljati vsaj ^tdeset let. )[ARšAVO GRADI VSA Prvotni fond za obnovo pod ffesiom »Vsa dežela gradi Var- ^oijo« jg sedaj ukinjen in me- Se izgrajuje samo, z la- ^^'^imi sredstvi- Urbanistični ^.^nutek izhaja iz treh pogo- Prvič: mesto je funkci- onalno razdeljeno tako, da so ^}^riovanjske četrti strogo lo- od industrijskih okoli- Drugič: mesto naj se raz- umerjeno, brez umetne- negalomanskega poveča- števila prebivalcev, s '^^^imestji na širokem pod- ročju varšavskega vojvodstva, kjer so tudi lokacije za nova gospodarska podjetja. Do le- ta 1985 naj bi imela Varšava s predmestji 2,500.000 prebi- valcev, samo mesto pa okrog milijon in pol. Nekatere usta- nove in podjetja z določenim številom prebivalcev že prese- ljujejo v druga mesta in po- krajine. ŽIVLJENJSKA RAVEN Tretji in glavni cilj urbani- stičnega in ekonomskega raz- voja Varšave je izboljšanje življenjske ravni njenih pre- bivalcev. Do leta 1985 naj bi vsaka družina dobila stano- vanje in vsak njen član svo- jo sobo. To je velik načrt. Okrog 30% vseh investicij bo šlo za razvoj mestnih ko- munikacij, z zgraditvijo me- troja in podobno. Predvideno je veliko novih uslužnostnih središč, ki jih je sedaj zelo malo. Za vAšje šole je v na- črtu decentralizacija in pre- selitev v druga mesta. Na koncu je vprašanje, ka- kor ga slišimo tudi za Beog- rad: naj se mesto razvija pro- ti reki, ali naj »beži« od nje- Za Varšavo so sprejeU sred- njo rešitev: obrežja Visle bo- do »usmerili« zeleni pas z bližnjimi stanovanjskimi po- slopji in s pretežno športni- mi, zabavnimi in gostinskimi objekti Stanovanjske ulice ne bodo torej neposredno ob bregovih VisZe, kot je to na primer v Budimpešti ob Do- navi ali v Parizu ob Seni. ^ Velibor Popovič Sorte, kakovost in pridelovalni stroški Slovenski krompir naj bi se spet uveljavil na jugoslovanskem trgu - Mož- nosti za izvoz - Predelovanje v kosmiče in moko v novi tovarni v Treb- njem na Dolenjskem? V vsej državi smo lani pri- delali okrog 330.000 vagonov krompirja, če od tega pri- delka odšejemo semenskega, 10 cdst. kala in še 30 odst. za živinsko krmo, bi ostalo na prebivalca povprečno 65 kg. Toliko pa ga menda ne po- jemo ali ga bilo manj na- menjenega za živino, kajti pridelovalci niso mogli pro- dati vseh viškov. To so mo- čno čutili v nekaterih krajih Slovenije, ki velja v naši dr- žavi za krom.pirjevo deželo. Krompirja pridelamo namreč toliko, da ga je treba okrog 15.000 vagonov prodati v dru- ge republike ali za izvoz. Pomlad se približuje in kmetje se sprašujejo, koliko krc "pirja naj posadijo letos. Podatek, da so lani posadili v vsej Sloveniji 8000 hektarov krompirja manj kot prejšnje leto, ko ga je bilo 50.000 ha, kaže, da so mnogi kmetje že omejili proizvodnjo. Ali jo naj letos še bolj? Kupci želijo danes sa- mo najboljši krompir! Kmetje menijo različno, odvisno od tega, kako so prodali lanski krompir. Ne- kateri kmetijski strokovnja- ki pa zatrjujejo, da pridelo- vanja krompirja v naši re- publiki ne bi kazalo omeje- vati, ampak naij. bi z njim spet osvojili nekdanje trge. To so utemeljevali tudi na posvetovanju o krompirju, ki je bilo pred kratkim pri go- spodarski zbornici Slovenije. Lepega sortnega krompirja namreč tudi lani ni bilo tež- ko prodati. Seveda po zmer- ni ali konkurenčni ceni. Ne- kaj pa bi ga tudi lahko pre- delovali in že pripravljajo načrte za gradnjo nove to- varne v Trebnjem, ki bo pro- izvajala krompirjeve ko'smiče in moko. Letno bo potrebo- vala okrog 3000 ton krom- pirja. Sajenje krompirja naj bi omejevali le toliko, koli- kor bi povečevali hektarske pridelke, da bi skupen pri- delek bil enak prejšnjim le- tom. Ceni na trgu pa naj bi se prilagojevali z zniževa- njem pridelovalnih stroškov. V Sloveniji so ugodnejši pogoji za pridelovanje krom- pirja kot v drugih republi- kah. To potrjujejo tudi po- vprečni hektarski pridelki. Pri nas ga je zraslo 125 sto- tov na hektar, v Srbiji le 95 stotov, v drugih republikah pa še manj. Na družbenih, posestvih in boljših kmetijah v Sloveniji pa so pridelali tu- di po 200—300 stotov krom- pirja na hetar. Z visokimi hektarskimi pri- delki je moč konkurirati na jugoslovanskem trgu in ver- jetno tudi izvažati, kajti pri- delovalni stroški enega kilo- grama pridelka so nižji. Kup- cem pa je treba nuditi ta- kšen krompir, kot ga iščejo. Na trgu krompir namreč ni več le krom^pir, kot je bil včasih, ko ga je bilo malo. Kupci želijo lep krompir do- ločenih sort, ki niso pomeša- ne med seboj. Nekateri kme- tje pa to še vedno hudo za- nemarjajo, zlasti na Ptujskem polju, kjer pridelujejo meša- nice raznih sort, med kate- rimi prevladuje merkur. Pri- delovalci pa ne smejo mešati niti boljših sort krompirja, kajti porabniki in trgovina se ne zadovoljij'0 več z delitvijo krompirja na belega in ru- menega. Tudi med belimi vrstami krompirja želijo do- ločeno sorto. Kdor bo hotel pridelovati krompir za prodajo, se bo moral prilagoditi razmeram na trgu. Saditi bo moral do- bro seme in gojiti take sor- te, ki jih bo lahko prodal, čeprav v Sloveniji niso naj- bolj cenjene. Seveda si bo moral prodajo vnaprej zago- toviti. Tega pa ne more vsak kmet sam. Potrebni so or- ganizatorji, ki naj bi tesno sodelovali s trgovino. Vse to bo veljalo tudi za-prideloval- ce krompirja za novo tovar- no v Trebnjem. Ta bo po- trebovala za svoje izdelke le kakovostni krompir, ki ga bo dobila po zmerni ceni, sicer s svojimi proizvodi ne bo konkurenčna na trgu. J. PETEK KMETIJSKI NASVETI Oskrbovanje zemlje v naših sadovnjakih ■ Zaradi več znanih vzrokov vsi ugotavljamo, da prt nas sadjarstvo vidno peša. Eni se celo nagibljejo k trditvi, da je treba propad pospešiti, potem pa začeti znova na sodobnih osnovah. Naš sloves sadjarske dežele je že v zatonu, drugi narodi porabijo tudi po trikrat ali štirikrat več sadja kot mi. Razen z bojem proti sadnim škodljivcem in boleznim je mogoče dohodek iz sadjarstva povečati predvsem s pra- vilnim oskrbovanjem zemlje v sadovnjakih. Izmenična rodnost je posledica prepričanja mnogih, da sadju m treba gnojiti, ker bo že samo rodilo, če mu je to name- njeno. Prav pri izmenični rodnosti pa se neha vsako umno sadjarstvo, saj se sadjar prej ali slej upeha v stalnem boju s tržiščem. ■ Po listju najprej spoznamo, če drevju primanjkuje rastlinske hrane. Najbolj pogosto je pomanjkan.je duši- ka, kar spoznamo po drobnih, kržljavih listih, ki so po- gosto rdečkasti. Dognojevati je treba takoj z amonije- vim sulfatom, nitromonkalom ali čilskim solitrom. Kaliia manjka le v lažjih tleh, nekaj posebnega pa je, da drevje potrebuje zelo malo fosforja. Znano je tudi, da kalcij (apnenec) zboljšuje tla, ker zmanjšuje kislost. ■ Osnovno in najvažnejše organsko gnojilo je in osta- ne hlevski gnoj. če z njim ali s kompostom pognojimo drevesne kolobarje, to zelo dobro vpliva na'godnost tal. To moramo narediti že zgodaj spomladi, vsaj en mesec pred začetkom rasti. ■ Ali naj zemljo v sadovnjaku obdelujemo ali ne? čista obdelava bi se obnesla le v krajih z zelo malo pa- davinami. Pri nas vsi strokovnjaki priporočajo ali kom- binacijo ledine in obdelave ali pa zeleno gnojenje, za kar je posebno dobra inkarnatka, rdeča detelja, oljna repica itd. Kot najpreprostejši, toda zelo učinkovit način gnojenja pa se je zadnje čase v svetu uveljavilo zastiranje ali mul- čenje, pokrivanje tal pod drevjem s travo, ki počasi pr^^- pereva in hrani sadno drevje. Pri tem nain ne sme bi-i žal semena, saj ga sadje obilo poplača. Inž. M. L. 3 NENAVADNA ZGODBA JOŽETA ARNIČA, KI JE BIL POGREŠAN VEČ KOT 50 LET Jože Amič in njegova sestra Frančiška. Po dolgih petdesetih letih zopet skupaj. SPOMIN NA DOM NE UGASNE... # Celih 52 let je minilo, odkar je zapustil svojo domačijo pod vrhom Raduhe Jože Arnič, ko je leta 1915 odhajal v avstrijsko vojsko. Ujet v Galiciji, je bil poslan v Sibirijo, v domačem kraju pa proglašen za pogrešanega ^ V daljni Rusiji si je ustvaril nov dom 0 Po dolgih letih prebujeni spomini pa so ga zopet pripeljali v sestrin objem % Na spomeniku padlim in pogrešanim vojakom iz prve svetovne vojne je še danes vklesano njegovo ime. Oober dan želim. Oprcsti- te, ali sem prav prišel, saj je pri vas pri Tevčevih, kajne?« »Dober dan,« mi odzdravi ženica, ki se ji že po obrazu pozna, da prenaša že več kot sedmi križ. »Prav, prav ste prišli, pa nikar ne stojte tam zunaj, saj se boste še prehla- dni. Kar poglejte, kako ste premočeni. Tak, stopite no noter, bom kaj pristavila za čaj. Kakšnega pa imate raj- ši, z rumom, žganjem ali s ci- trono?« Vse je povedala v ©ni sapi fii še dobro se nisem namestil, že je prijetno žubo- rela voda v kozici. Iz sosednje sobe sem jo opazil, kako se je vrtela oko- li štedibiika. Vsak gib, vsaka kretnja je bila opravljena ta- ko, da se je videlo, kako je vsega okoli sebe navajena. Opazoval sem njen obraz: star in naguban, lica že pre- cej upadla. Za trenutek sem UJ9.1 njen pogled in videl, ka- ko ji žare cči, kako iskrivo me gleda, tako toplo in než- no, kakor da ji tudi jaz ne- kaj pomenim. In usta — rah- lo in nežno so ostarele ust- nice razmaknjene v smeh; čisto rahel smehljaj, kakor da razmišlja o nečem toplem, lepem, o nečem takšnem, kar nas spravlja v dobro voljo, pa če snao še tako čemerni. »Ste prišli zaradi Jožeta,« je dejala, ko je postavila predme veliko porcelanasto in s starimi ofcraiSkL okraše- no skodelico čaja. »No da, zaradi Jožeta, pa tudi zaradi vas,« sem odvrnil n-koliko neirodno. »Ni ga doma, z možem sta odšla k Prosu, naš sosed je, tam preko jase, na oni stra- ni grebena. Ne bo dolgo, ko se bosta vrnila, saj bi pravza- prav že morala biti doma. Pro5, veste, še zna nekoli- ko ru^o, pa je šel Jože k n:'3mu na klepet. Po naše go- voriti je siromak v teh dol- gih letih že čisto pozabil. Za silo se že sporazumamo, kaj več se pa ne moremo pome- niti.« Tiko, zdaj pa imaš, sem rek?l sam pri sebi. Kako se bom le znašel s svojo rušči- no, saj je že kar pi^cej let minilo, odkar sem pri ruskih urah v srednji šoli na glas sklanjal samostalnike in po- navljal pravila. No, nekako bo že šlo, morvedali, naj namesto UN- TERSTEIERMARK napišem SAVINJSKA DOLINA ... Hi- tro sva napisala še četrto pi- smo in v pstnajstih dneh sem dobil odgovor od svoje ljubljene sestre FRANCE. Veselju ni bilo ne konca ne kraja in takoj je padla od- ločitev, da bom zbral vse p>o- trebne dokumente, in odpoto- val v Jugoslavijo. Kakor vi- dite, sem tukaj, še nekaj dni pa se bom vrnil k svojim v Rusijo. »Kod sem hodil vsa ta leta in kaj sem doživel, me vpra- šujete,« je po kratkem pre- moru povzel in videlo se mu je, da sam ne ve, kako bi pravzaprav pričel. »Vse se začenja z aprilom. Torej 15. aprila 1915 sem od- potoval iz svojega rojstnega kraja, star komaj devetnajst let. Vojaško suknjo ssm oble- kel v Mariboru, kjer so nas učili vojaških veščin. Po krat- kih dveh mesecih, ko se še pošteno puške nisem navadil držati, sem bil poslan v Kar- pate, v Galicijo. Dodeljen sem bil 26. pešadijskemu regimen- tu. Mnogo slovenskih fantov je bilo z mano, tudi iz naše doUne in našega kraja tudi. Jimija smo se že krepko tolkli, čeprav še danes točno ne vem, zakaj in čemu je ti- sto takrat sploh bilo potreb- no. Sicer so pa vojne tako ali drugače vse neumne. Bitka je sledila bitki, enkrat smo napredovali, pa drugič zopet bežali. Minevali so meseci, minila je zima, ki je ne bom nikoli pozabil. Sledilo poletje pa jesen, vojne pa še zmeraj ni bilo kanec. No, zame se je končala prej, kot sem si mi- slil, novembra 1916 sem bil ujet. Pobrali so nam orožje in nas poslali na dolgo pot v Sibirijo, v Omsk. Bilo nas je zelo TOliko, nad 50.000, in že v prvih petnajstih dneh je umrlo več kot 17.000 ujetni- kov, med njJ'mi mnogo naših vrlih fantov. Bolezni so razsa- jale med nami in prav sre- čen je bil, kdor ni ničesar staknil. Dnevi in meseci so tekli izredno počasi. Nekega dne pa je završalo po tabo- rišču. Odbrali so močne in zdrave fante — bil sem na srečo med njimi — in že smo se znašli v Petrogradu. Bilo je za časa Kerenskega, tiste- ga ministrskega predsednika, ki je moral ob revoluciji be- žati preoblečen v žensko, si- cer bi že dajal račun za svo- jo politiko. Iz Petrograda so nas poslali v Moskvo, nato pa po več mesecih še neko- liko naprej, v mesto LAPAS- NJE, današnji ČEHOV. Po- vsod, v vseh mestih smo de- laU različna opravila in ko- maj čakali, kdaj se bo zgo- dilo tisto, kar se je med ujet- niki pričelo šušljati... Ko je padel Zimski dvorec v Petrogradu, ko je nastala po deželi zmeda, ko se je ru- šil kompromitirani režim, ki je poskušal odvzeti oblast de- lavskim in vojaškim deputa- tom, takrat nismo pomišljaii. Mnogi smo se hitro priklju- čili revolucionarnemu giba- nju in z ramo ob rami z ru- skimi delavci izbojevali zma- go za zmago. Po dokončni zmagi revolucije sem ostal v LAPASNJU, kjer sem dobil tudi prvo zaposlitev. Z oai-- rom na takratne razmere mi še na misel ni prišlo, da bi se vračal domov. Tako so mi- nevali meseci in tekla so leta. . . Kasneje sem se zaposlil v veliki trgovini, kjer zaslužek ni bil ravno majhen. Spoznal sem NINO IVANOVNO in si leta 1922 ustvaril lep, topel in prijeten dom. Z NINO sva živela čudovita leta in še lep- ša so prišla, ko se je rodil najin Rihard. V novi domo- vini sem se takoj vživel, da nikoli nisem pomislil na to, da to ne bi bila moja do- movina. Čas hitro mineva, še posebno, če je človek srečen, in jaz sem med tistimi. Prišla je vojna, Hitler je napadel Rusijo, jaz pa zopet, že v tretje, hajd na vojno. Kot rdečearmejec sem se bil pred Moskvo. Ko smo tu pr- vič premagali Nemce, je na- ša enota priskočila na po- moč Stalingradu. Nepozabni so boji, ki smo jih bili v tem lepem mestu, kjer ni ostal več kamen na kamnu. In ka- kor da mojega vojevanja še ni dovolj, sem podil Nemce s svojimi ruskimi brati vse do konca, tako da sem se maja 1945 znašel pred ruše- vinami REICHSTAGA. Tako, tako, do Berlina sem prispel v štirih letih; kar precej ^ i me, ko sem b^l že bitke v prvi vojni. Tukaj, poglejte, moja odli- kovanja. Prvo sem si prido- bil pred Moskvo, drugo ' Stalingraidu, današnjem Volgo gradu, in tretje sem si prislu- žil z Berlinom . ..« Nehote sem se spomnil na trilogijo MOSKVA, STA- LINGRAD, BERLIN, pa kaj bi tisto, saj je pred mano človek, ki je doživel, sam do- živel vse tisto, kar sem jaz. sedeč v zakurjeni sobi, neW zimo pred leti prebiral ... »Poleti bo prišel pa moj siD v te kraje,« mi je rek^ ob slovesu, »da vidi, kak*' lep je moj domači kraj, ka- ko dobri so naši ljudje, d* bo videl, koliko je skupneg« med mojimi tu in med x^ jimi tam v Sovjetski zve?3-* »Spasibo i do svidanija!« sem še pozdravil, ko sem ^ pozno ponoči z baterijo v rO" ki spuščal v dolino ... TEKST IN SLIKS!' BERNI STRMčNlI^ Detajl s spomenika v Lučah, kjer je med pogrešanimi vpisano tudi ime Jožeta Arniča (ime je podčrtano in ga kaže puščica). 4 DOlENJSKItlsr^ TEDNIK* vmNmmkimeli 60.000 ižvttdisvn Komu in kako naj se pritožim, vprašam... Delovni načrt odborniške komisije za prošnje in pritožbe v Celju Odborniška komisija za re- §ev»"Je vlog, prošenj in pri- tožb občanov pri skupščini občine Celje je pred dnevi sprejela svoj okvirni in akcij- ski program dela za nasled- nje obdobje. Ko je načrtova- la svoje delo, je ugotovila, da delo komisije doslej ni bilo dovolj javno, zaradi če- sar so se občani velikokrat neposredno obračali na zvez- ne in republiške oblastne in politične organe, čeprav so ti le posredniški organi, ki vselej odstopajo zadeve pri- stojni občinski komisiji. Prav tako so ugotovili, da odbor- niška komisija pri svojem delu ni bila dovolj tesno po- vezana z odgovornimi usluž- benci posameznih služb pri občinskih upravnih organih ter pri družbeno političnih organizacijah v komuni (ve- lja seveda tudi obratna ugo- tovitev) zaradi bolj načrtne- ga in učinkovitejšega reševa- nja posameznih problemov. Tudi pravice in dolžnosti ter način vlaganja pritožbenih po- stopkov zaposlenih, so zelo skrbno zapisane v samouprav- nih aktih delovnih organiza- cij, marsikje pa tega sploh ne omenjajo. Glede na to, da je največ pritožb oziro- ma največ problemov zaradi stanovanj, je očitno, da po- litika stanovanske izgradnje in delitve stanovanj opozar- ja na določena vprašanja, ki jih je treba rešiti. In kon- čno, ko je komisija sestavlja- la svoj delovni načrt, je še ugotovila, da odnos posamez- nih služb do občanov, ki se pogosto obračajo nanje po nasvete, predloge in rešitve ni vedno zadovoljiv. Te ugotovitve ter kompleks vprašanj, s katerimi se sre- čujejo, so vodile odborniško komisijo za vloge in pritož- be občanov, da je sprejela ustrezen delovni načrt in se- veda akcijski program, ki terminsko določa izvedbo po- sameznih nalog. In katere so glavne značil- nosti predloga delovnega na- črta? — Komisija si bo prizade- vala, da bo občane seznani- la, da se glede vlaganja pro- šenj in pritožb obračajo sa- mo na odborniško komisijo pri celjski občinski skupšči- ni. V tej zvezi bo tudi zago- tovila, da bo delo komisije javno in odgovorno ter da se pravice in dolžnosti ter način pritožbenih postopkov občanov in zaposlenih zago- tovijo v statutih In pravilni- kih delovnih organizacij in občini. — Komisija zagotavlja, da bo znova poživila vse oblike skupnega dela pristojnih služb skupščine ter družbe- no političnih organizacij. — Poleg tega bo poskrbe- la za delo pristojnih služb v vseh tistih delovnih orga- nizacijah, kjer jih še nima- jo, pa meni, da bi jih mo- rali imeti. — Komisija bo tudi analizi- rala stanje in izoblikovala siar lišče pri tem pa aktivirala sa- moupravne organe in pristoj- ne službe v delovnih organi- zacijah glede gradenj, zlasti pa še politike razdeljevanja stanovanj. — Menijo tudi, da je nuj- no analizirati odnos družbe- nih služb do vseh občanov in zaposlenih, ki se pogosto obračajo nanje po razne na- svete, predloge in rešitve. — Komisija bo v stalni po- vezavi s pristojnimi komisi- jami v delovnih organi:^aci- jah zaradi koordinacije dela in učinkovitejšega reševanja upravičenih zadev. Skratka, predlog delovnega načrta in tudi akcijski pro- gram odborniške komisije za vloge in pritožbe občanov pri celjski občinski skupščini za- gotavlja ne samo boljše de- lo na tem izredno zahtevnem področju, marveč tudi več- jo javnost. Zato bo komisi- ja predložila ta načrt in pro- blematiko, s katero se sreču- je, tudi v obravnavo skupšči- ni, da sprejme določene za- ključke in stališča. M. B. Delavska univerza pripravlja Celjska delavska univerza hvaležno vključuje v svoj de- lovni načrt ne samo najraz- ličnejše seminarje in tečaje, predavanja in podobno, mar- več tudi zabavne prireditve. Takšen je tudi njen načrt za bližnje obdobje. Tako bo že danes, v četrtek, 29. t. m., go- voril v dvorani Narodnega doma novinar Dela, Božidar Pahor, o Kubi. Ta znani novi- nar in publicist je vedno pri- vabil veliko število poslušal- cev, zato smo prepričani, da bo tako tudi nocoj. Po programu, ki so ga sprejeli, se bo predvidoma 4. marca začel tečaj za delavce v knjigovodstvu, ki nimajo zadostne formalne izobrazbe in delovne usposobljenosti. Tečaj bo imel 110 šolskih ur, predavanja pa bodo dvakrat na teden v popoldanskem ča- su. Program bo zajel osnov- ne pojme knjigovodstva, ma- tematiko in ekonomiko. Glede na to, da morajo de- lovne organizacije do prvih dni aprila sprejeti pravilnike o obveznem aprejsmanju pri- pravnikov, bo Delavska uni- verza pripravila 5. marca ob 15. uri razgovor o sestavi teh pravilnikov. Seminar bo v zgornji stranski dvorani Na- rodnega doma in je name- njen predvsem vodjem kad- rovskih služb oziroma odgo- vornim uslužbencem za kad- rovska vprašanja, pravnim re- ferentom in drugim. Nekaj dni za tem oziroma 11. marca pa se bo začela dvoletna delovodska šola za elektro Sitroko — jaki tok — kot dislociran oddelek elek- trogospodarskega šolskega centra Branka Breliha v No- vi Gorici. Šola je namenjena dopolnilnemu izobraževanju in usposobitvi kvalificiranih delavcev elektrostroke za de- lovna mesta delovodij elek- tromontaže za omrežja in in- stalacije, obratovnih elektri- karjev in elektro mehanike. Zanimiv bo tudi razgovor o aktualnih problemih s pod- ročja samoupravljanja, ki ga Delavska univerza pripravlja za petek, 15. marca ob 9. do- poldne v učilnici v Cankarje- vi ulici št. 1. Razgovor, ki je namenjen vodilnim delavcem v delovnih organizacij^ah, predstavnikom organov samo- upravljanja in sindikalnim funkcionarjem, bo vodil dipl. econ. Bogdan Kavčič iz Ljub- ljane. Poleg vsega tega je v pri- pravi razstava enciklopedij jugoslovanskega leksikograf- skega zavoda v Zagrebu. Sku- paj z ameriško ambasado v Zagrebu pa Delavska imiver- za v Celju pripravlja tudi raz- stavo pod naslovom »Gemi- ni«. Kot vse kaže bo marca ali aprila. Na željo številnih ljubite- ljev zabavne glasbe bo 5. aprila gostoval v Celju an- sambel Jožeta Privška. M. B. ZDRAVSTVENO STANJE ŠOLSKIH OTROK Zobje, kakršni bi ne smeli biti v Celju se s sistematskimi pregledi šolskih otrok ukvarja šolska poliklinika. Prav v teh dneh prihajajo v zdravstveni dom večje skupine otrok z najrazličnejših celjskih šol. Pregledali so že šolarje L, II., in III. os- novne šole, na vrsto pa bodo prišli še dijaki gimnazij, pedagoške gimnazije, šolskega centra za blagovni pro- met in morda še kateri. Sistematski šolski pregledi po- tekajo namreč po posebnem redu. Medtem, ko vsako leto obvezno pregledajo vse prvošolčke, pa bi naj otro- ci kasneje prihajali k sistematskim pregledom vsako drugo, ali vsaj vsako tretje leto. Kako pomembni so ti pregledi, dokazuje dejstvo, da kakih 20 odstotkov otrok pokličejo na ponovni pregled, oh katerem se pogovorijo tudi s starši. če bi izbirali najbolj množično bolezen med šoloob- veznimi otroki, bi morali prvo mesto vsekakor prepusti- ti zobni gmlogi. Toda tudi tu se že vidijo prvi rezultati sistematičnejšega dela zobozdravstvene službe, ki poseb- no pozornost posveča prvošolcem. V nekaterih šolah je zobozdravstveno stanje otrok že kar zadovoljivo in kot kaže, res ni več daleč leto, ko bo osmi razred zapustila prva generacija otrok s povsem saniranim zobovjem. Precej pa je pri šoloobveznih otrokih deformacij telesne drže in napak, ki so se pojavile zaradi slabega telesnega razvoja. Zanimivo je, da pri teh dveh boleznih najbolj izstopajo nekatera območja — na primer Šmartno v Rožni dolini, kjer je očitna tudi precejšnja podhranje- nost. Zato tudi zdravstveni delavci poudarjajo velik po- men pravilne telesne vzgoje in urejene prehrane, kar bo nov delovni čas nedvomno še zaostril. Bolezen, oziroma motnje, ki so med šolskimi otroki še vedno pogoste, so tudi govorne napake. Žal v Celju ni logopeda, pa mora- jo otroci k specialistu celo izven celjske regije. To seve- da povečuje stroške, ovira pa tudi zdravljenje, ki bi ob drugačnih pogojih lahko bilo veliko učinkovitejše. Idealno bi bilo, če bi v sistematske preglede zajema- li šolske otroke res vsaj vsako drugo leto. Toda za ures- čitev te želje bi šolska poliklinika potrebovala več stro- kovnih sodelavcev in več denarja. Tu pa se prizadevanja običajno ustavijo, kajti, kot kaže, še vedno ni očitno, da je zdravstvena preventiva pravzaprav štednja dra- gocenega denarja, ki ga sicer dajemo za zdravljenje. I. B. SMREKARJEVA DELA V DOBRNI V petek je bila v Dobrni v novi šoli otvoritev razstave karikatur in slik Htnka Smrekarja. Razstavo, ki si jo je že prej ogledalo mnogo Kompolčanov in Vojničanov, so tudi Dobrčani lepo spreje- li. Na otvoritvi je o Smrekar- jevem življenju in delu govo- ril prof. Aniton Stupica, ki je po otvoritvi obiskovalcem razstave razlagal pomen po- samessndh Mkpvnih del. tv V TRNOVLJAH ZA 8. MAREC Vsako leto Kulturno-pro- svetno društvo Zarja v Trnov- ^jah pri Celju pripravi v po- častitev dneva žena bogat kul- turni program. Za letošnji praznik pripravljajo nastop (celjskega moškega komorne- ga zbora pod vodstvom Ego- na Kuneja, ki bo v kulturnem domu nastopil s samostojnim koncertom. Istočasno bodo priredili tudi razstavo del H. Smrekarja. tv Franc Korher Dvaindvajset let živeti in ustvarjati v nekem kra- ju ni tako kratka doba, a da ne bi človek pustil v tem času za seboj vidnih sledov. Posebej še to ve- lja za Franca Korberja ter njegova vrtnarska in sadjarska prizadevanja. Z njegovim delom v Celju je tesno zvezano vrtnar- sko šolstvo, saj je bil prvi, ki je leta 1947 po- magal postavljati na noge šolo, prvo tako šolo na slovenskem. — To najbrž ni bilo pr- vo srečanje z vrtnarstvom, kajne? — O, to pa ne. V Celje sem se preselil 1946. leta iz Šentjurja, s kmetijske šole, kjer sem bil natanko 20 let inštruktor za vrt- narstvo, sadjarstvo in če- belarstvo! Ja, to so bili časi! Namreč, šentjurska kmetijska šola je veljala daleč naokoli za vzorno šolo. Poleti so ob nede- ljah kar romali ljudje od vsepovsod na ogled naših polj, sadovnjakov, vrtov in živine, čeprav še ta- krat zveze niso bile tako ugodne, se je nabralo ob nedeljah tudi po več avto- busov izletnikov, se spo- minja tov. Korher, seda- nji predsednik Hortikul- turnega društva v Celju. Vrtnar po srcu in duši — velja ugotovitev za Franca Korberja, prvega ravnatelja vrtnarske šole in ov-rmodvije od ustano- vitve šole 1947. pa do 1953. leta. Začeti je bilo treba čisto na novo z 28 učenci. In kako se je ta- krat delalo! Tudi po 14 in več ur dnevno; poleti že od 4. ure zjutraj. Kako bi tudi drugače zmogli brez strojev in pripomoč- kov? »Pa vendar je šlo,« s ponosom danes ugotav- lja F. Korher, ki mu bo vrtnarstvo in sadjarstvo ostalo življenjski sok do zadnjih dni. »V tistih ča- sih so mladi delali po 10 ur dnevno; pet ur teorije, pet ur prakse, potlej pa še učenje. Sprva je bila šola v Medlogu orientira- na bolj na zelenjadarstvo, saj so tedanje razmere to narekovale. Lani je edina vrtnarska šola v Sloveniji slavila 20-letnico obstoja. Po 1935 letu je tov. Kor- her postal upravnik kme- tijske zadruge Celje in v letu 1955. je zraven še prevzel vodstvo nad dre- vesnico Mirosan blizu Pe- trovč. O tem ni veliko pripovedoval, mi pa ve- mo, da je tu ustvaril te- melje današnje približno 140 hektarov obsegajoče sadne plantaže, ki ' ji je drevesničarstvo sporedna stvar, vendar ne manj po- membna. Vodstvo nad Mi- rosanom je namreč ob upokojitvi prevzel njegov mlajši sin inž. Vid Kor- her. Oče Franc oh sinovih korakih prav gotovo ne more zardevati. In hchy Franca Korber- ja zadnjih 8 let, kar je pustil »aktivno« službo? Le kaj bi naj drugega de- lal kot vrtnaril. Doma goji cvetje, vse potrebno za gospodinjstvo in kaj- pak sadje, čudoviti špa- lirji sadnega drevja ob- krožajo stanovanjski dvoj- ček blizu regulirane Lož- niče. Se ožji hobi so kak- teje, zbirka več kot 300 kaktej. Nekaj primerkov je lani tudi pokazal na vrtnarski razstavi v Med- logu. Poleg domačih op- ravil in hobijev pa najde še čas za društveno dejav- nost. Franc Korher je namreč že tretjič na čelu celjskega hortikulturnega društva. >yVeste, človeka vleče med ljudi. Drugje ne hi mogel dati svojega pris- pevka ... tako pa ... ta hortikulturna dejavnost je pravšnje področje. De- la je, seve, veliko. Prav- zaprav smo po petih le- tih obstoja društva šele na začetku dela z ljudmi. Z ljudmi je treba veliko delati, čimveč, da bodo uspehi v mestu še bolj vidni,« je povzel pred- sednik in ljubitelj vsega lepega F. Korher. »Kulti- virati ne gre samo vrtove in zelenice, to je premalo. Tudi človeka moramo kul- tivirati, človeku kar za- igra pri srcu, ko vidi, da se vsako leto bolj in bolj umika koruza in fižol cvetju in grmovnicam. Naše mesto postaja res lepše, še več moramo za to storiti. Predvsem gre tu za vzgojo mladine, šol- ske mladine. Ljudi mora- mo navaditi čuvati ust- varjene zelenice, grede in nasade. Slišal sem, da bo letos v' občini več denarja za olepšanje Celja, zato vse priznanje ljudem, ki se za to zavzemajo. Prav vsi bi morali želeti čim lepše mesto, lepšo sredi- no, v kateri živimo, če bomo oh tem uživali, ho- mo tudi znali pridobljeno ohraniti in še izpopolnje- vati.« F. Krivec OBRAZI TEDNIK, 29. februarja 1968 5 Proizvajalci in trgovci! Sodelujte na 7. mednarodnem sejmu ALPE-ADRIA V Ljubljani, 11.-19. maja 1968 Rok za prijavo in vpis v uradni katalog je 24. marca 1968 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Veličina Kaj uho ve misli v Šoštanju so odprli Kajuhovo spominsko sobo v Šoštanju so odprli Kaju- hovo spominsko sobo Šoštanj je lepo počastil spo- min svojega rojaka, borca za svobodo in partizanskega pe- snika Karla Destovnika-Kaju- ha. Na 24. obletnico njego- ve smrti so v prvi osnovni šoli v Šoštanju pripravili le- po proslavo, ki so jo združili z otvoritvijo Kajuhove spo- minske sobe. Slavnost je začel ravnatelj šole, Karel Kordež, ki je med drugim govoril o večmeseč- nih prizadevanjih za ureditev zbranega gradiva. Sicer pa je dejal, da bo Kajuhova spo- minska soba tisto svetišče, ti- sto pedagoško mesto, kjer bo mladina spoznavala veli- kega borca za svobodo. Sicer pa je o partizanskem pesniku več govoril profesor Emil Cesar. Med drugim je dejal: V Sloveniji bi težko našli kraj, ki ne bi imel ulice ime- noi^ane po pesniku. Zato ni treba govoriti, kdo je bil pesnik^ čigar 24. obletnice smrti 'se spominjamo danes. Kajuh se je znal v najtežjih dneh naše zgodovine tako pri- bližati ljudem, znal je pri- sluhniti mislim, ki so se po- rajale globoko v zavesti trpe- čih ljudi ter jih hrabro napi- sati takrat, ko so za smele besede ljudi zapirali in ta- krat, ko so slovensko besedo prepovedali in poteptali naj- osnovnejše človekove in naro- dove pravice. To sem pove- dal zato, da bi poudaril, da večina ljudi spoštuje Kajuha zaradi njegove pesmi, malo- kdo pa ve kaj več o Kajuhu človeku, predvsem o Kajuhu mladincu, o njegovem kristal- no čistem značaju, o odnosu do ljudi, do dela, do napred- ne ideje Komunistične parti- je in končno o njegovem od- nosu do boja zoper fašizem. Malo je bilo v naši zgodo- vini takih osebnosti, ki bi združevale toliko pozitivnih lastnosti kot Kajuh. Spomni- mo se samo, koliko so nam v najtežjih dneh pomagali vzori lika Prešerna, Levstika in Cankarja, čas v dobi teh- nike pa neusmiljeno hiti in neusmiljeno uničuje vse, za kar posebej ne skrbimo. Za- to je bil skrajni čas, da smo pomislili na Kajuha. Skušali smo osvetliti njegovo življenj- sko pot, jo prikazati tako, kot je bila, opisati njegovo delo z željo, da bi ga mladina poznala prav tako kot ostale velike duhove. Zbrali smo, kar je bilo v naši moči, vse, kar lahko pri- speva k dokumentaciji za osvetlitev njegovega življe- nja. Muzejska soba, ki jo od- piramo, naj bi bila skromni prispevek k naporom, da bi se čim dlje ohranila v zave- sti slovenskega človeka veli- čina bojnih dni in veličina Kajuhove misli. Zavedamo se, da muzej ni popoten; v glav- nem pa je podoba zaokrože- na tako v življenjski kot po idejni in umetniški rasti. V zametku je še zbirka Kajuho- vih likovnih upodobitev in končno pred nami stoji še naloga približati žlebnikovo domačijo, to je kraj Kajuho- ve smrti, vse številnejšim ljubiteljem njegove pesmi do- ma in na tujem. Izredno lepo proslavo so za tem dopolnili še Šaleški pevski oktet, pionirski pevski zbor prve osnovne šole in recitatorji. Na proslavi so podelili nekaterim učencem osnovne šole srebrne Kaju- hove bralne znake; ta odlič- ja pa so pripeli na prsi tudi pisatelju Francetu Bevku, pe- sniku Ivanu Minattiju in prof. Emilu Cesarju. Pionirji pa so se posebej zahvalili za trud pri ureditvi Kajuhove spominske sobe še prof. Ce- sarju in svojemu ravnatelju, Karlu Kordežu. Ob zaključku je predsednik velenjske občinske skupščine, inž. Peter Krapež odprl Ka- juhovo spominsko sobo, ki je dostojna oddolžitev pesniku in borcu, ki je padel sredi boja premlad, da bi lahko izpel vse, kar mu je ležalo v srcu. M. BOŽIČ Jubilejni koncert Petnajsta parada harmonikarjev v navadi je, da naši mladi liarmonikarji dajejo letno obračun svojega dela. Kon- cert, ki smo ga pravkar sli- šali, je zaobjel tri zbore in sekcije harmonikarjev ter ne- katerih solistov. Stopnjevanje tehničnih zmogljivosti je bi- lo pravilno razdeljeno od za- četnikov do onih, ki so že vrsto let izpopolnjujejo na tem instrumentu. Vodja vseh pododdelkov je Oskar Lesko- šek, ki vztrajno in marljivo vrši vzgojno poslanstvo vseh petna-jstih let. Vrh vsega pa prireja posamezne originalne kompozicije za svoje gojence. Težišče našega razmišljanja o vlogi harmonikarjev je na vzgojni plati. Mladini je tre- ba dati priznanje za njihov trud in tehnični napredek. Harmonika pridobiva med nami mesto, ki ga zavzema tamburica na hrvaški strani. Za široke množice _ je pravi ljudski instrument,' pa če je to resnim glasbenikom po volji ali ne. Podoba je, da moramo harmonikarjem pre- pustiti na voljo njihov pasi- jon. Parada je prvenstveno de- monstracija dela in uspehov, ocenjevalec pa mora imeti na umu pedagoški vidik. Arti- stični pogledi se morajo um.akniti v ozadje. Priredite- lji so prejeli za nesebično delo javno priznanje (tovariš Jenko, Oskar Leskovšek ter Ivo Umek). Program koncer- ta je bil utrudljiv za izvajal- ce in poslušalce, v bodoče bi želeli skrajšan program, saj bi tako prišli celokupni na- pori do jasnejše pregledno- sti. Jubilejna parada harmoni- karjev je bila uspešna, saj je bila nagrajena s spontanim aplavzom. A. S. Nepremišljena nepo trpezi j i vos t s pogovorom o zelenicah in knjižnici, ki je bil objav. Ijen v Celjskem tedniku 15. februarja 1968, bi se ne bilo vredno ukvarjati, ko bi bil samo neresen. Toda iz navi. dežno lahkotnega kramljanja ni mogoče razbrati dovoij tvorne volje, da bi nekaj izboljšali, ker jo je preplaviij neodgovorna nepotrpežljivost, nepremišljeno zabavljaštvo ki ne spoštuje dela in prizadevanj resnih ljudi, noče ti, zumeti objektivnih težav, ampak od družbene skupnosti in javnih služb samo zahteva, o svojih dolžnostih in q svojem odnosu do družbenih dobrin pa nič kaj dosti ne razmišlja. Resna javnost se ne more zadovoljiti s tak« neresnim in enostranskim obravnavanjem javnih zadev zato je potrebno napisati nekaj dopolnil in pojasnil. Delovna skupnost študijske knjžnice je morala prem«, gati vrstvo nepredvidenih ovir, ki so jih povzročile za^ snitve pri gradbenih in obrtnih delih, zlasti pa pri dobavi knjižnih polic, in je v decembru, ko je začela pritiskati zima, preselila glavnino knjižnih fondov (okrog 66.009 knjig). Ker .je gradnja novega poslopja trajala štiri leta, so investicijski stroški narasli in na koncu je zmanjkalo denarj,a za nakup nove opreme v čitalnici in izposojeval- niči. Zato so knjižničar.ii postavili v čitalnico kar staro opremo, samo da bi bile knjige in novi prostori čim prej na razpolago bralcem za študij, žal pa je na razpolago samo 21 miz za čitalnico in ena večja miza za izposoje- valnico. To nudi s pripadajočimi stoli 25 sedežev za bral- ce. Ko bomo dobili novo opremo, pa bo v obeh prostorih na razpolago 50 sedežev. To je po izkušnjah za celjske razmere dovolj. Ko bo čitalnica dokončno opremljena, bo izbol,jšana tudi zvočna izolacija in uveden trdnejši režim za bralce. Upamo, da spomladi, poleti in jeseni z drsa- lišča v mestnem parku ne bodo odmevali hreščeči zvoč- niki z zabavno muziko, preprečiti pa tega nemira ne more delovna skupnost knjižnice, tudi v zimskem času nc, am- pak bo moral to doseči kdo drug, ki je za to kompetenten, V čitalnici bo mogoče študirati tudi v poletnem času, če ie ne bodo necivilizirani bralci do tedaj polomili vseh žaluzij za zasenčenje, predvsem pa če bodo toliko zreli, da bodo tudi sami pomagali vzdrževati red, ne da bi morali bili pod cstrim nadzorstvom knjižničarja kot šo- larčki, ki jih mora v razredu brzdati učitelj. Knjižničarji bi radi uporabili svoj {?eIovni čas za pravo knjižničarsko delo, da bi lahko čim bolj ustregli resnim bralcem. To nepotrpežijivo negodo.ranje namreč ne izvira iz vrst tistih bralcev, ki bi radi zares delali, ampak ga je napisal nekdo izmed tistih ki zjutraj zasedejo mize, nato pa po cele ure prebijejo v avli pred čitalnico, kade, se posla- njajo po okenskih policah, radiatorjih in celo po raz- stavnih vitrinah, s čevlji maže jo in hrušijo stene ter se glasno zabavajo in smei,ijo, da odmeva po vsej hiši. S tem seveda motijo tiste resne bralce, ki jim niso s svojo sebično objestnostjo preprečili dobiti sedež v čitalnici, knjižničarje v drugem in tretjem nadstropju ter muzejske kustose v pritličju. Ce jih knjižničarji vljudno opomnijo, naj bodo redni in obzirni, se taki samozvanci ali pred^ zno smejejo ali pa zaigrajo demagoško ogorčenost, čeSJ da starejši »ne razumejo mladine«. Zdravo sproščenost vsakdo razume, dokler zna ostati v mejah civilizirani* družbenih norm. Za »bralce«, ki kažejo tak neresen J«* nezrel odnos do družbenih dobrin, pa res ni mesta ' knjižnici. Naj ostanejo na ulici ali pa v pivnici in naj tam dajejo duška svoji objestnosti. vH Pri tebi mi je kar dobro Povem ti, dragi sosed, da mi v tvoji hiši pravzaprav nič ne manjka. Res je, da je že v nekoliko slabem stanju in bi bila potrebna temeljite- ga popravila, a mene navse- zadnje nič ne moti. šele zdaj, ko se je najemnina zopet po- večala, vidim, kako srečen sem lahko, in šele zdaj tudi spoznavam, kako neumen si bil, ko si me sprejel pod stre- ho. Ali se takrat, pred mno- gimi leti, nisi spomnil naše ljudske modrosti: dobrota je sirota? Vidiš, sedaj se ti to maščuje. Kot veš ti stanarino za so- bo, kuhinjo, podstrešje in drugo plačujem redno vsak mesec, lepo po pošti, čeprav se je stanarina med tem ča- som že nekajkrat povečala, ostajam jaz še naprej pri sta- rem znesku 600 starih dinar- jev, kar niti za podeželje, pri- znam, ni veliko. Zakaj pa bi plačal več? Ali ne bi bil nor, če te ne bi izkoristil? Kdo mi pa kaj more? Da, ko sem že pri tem, ti moram vse- kakor še povedati, da ni le- po, ker si se me hotel znebiti s tožbo. Tožil si me in zah- teval, da se izselim, ker je hiša nujno potrebna popravi- la in ker je ne moreš popra- viti, dokler sem jaz z ženo v njej. To ni bilo lepo, moj sosed. Zakaj? Preprosto zato. ker jaz te potrebe ne čutim. Saj vidiš, da sem rm primer problem porušenega dimnika rešil tako, da sem skozi stre- ho napeljal tisti ror in pri- znati mi moraš, da se skozi njega prav tako lepo kadi kakor skozi dimnik! Praviš, da to ni dovoljeno, da je v nasprotju z varnostnimi predpisi. Toda jaz te vpra- šam, kako pa bi sicer kuril? Ali naj zaradi predpisov zmr- zujem? Bi bilo enakopravno. da bi jaz zmrzoval, tebi pa bi bilo toplo? Na sodišču smo se res do- govorili, da se izselim, ko do- bim primerno drugo stano- vanje, toda kje ga naj do- bim? Zakaj bi ga iskal, ko pa ti še enkrat pravim, da mi je pri tebi kar dobro. Rok za izselitev je sicer že pote- kel in sodba je že delj časa pravomočna, ampak jaz, kot vidiš, sem še kar pri tebi. Za 600 starih dinarjev se men- da splača biti še pod tako slabo in vegavo streho, saj bo že še zdržala nekaj časa. Če se bo pa zrušila, mi poško- dovala pohištvo ali pa bom tudi sam dobil kakšne po- škodbe, boš imel seveda veli- ke sitnosti, ker bom jaz tebe tožil za odškodnino. Zakaj pa hiše ne popraviš? Vidiš, to je zelo problemc:tično! Medtem sem sli'ul. da ho- diš okrog in trkaš na različ- na vrata, da bi dosegel svOr pravico in se me znebil. ^' vem, sosed, kako si lahko ko brezčuten in brezsrče^^ Mar bi me pustil postaviti ^ prosto? Tega kratkomalo ^ verjamem, kajti ti si dob^ človek in si to najbolje dol^' zal s tem, da si me spreP k sebi; če si me pa že sp^^' jel, nima smisla, da se hočeš zdaj rešiti. Biti moff trden in neomajen v sVOF stališčih, če sem ga spreP pod streho, si reci, ga ram tudi obdržati! Sicer pa, da ne boš slil, da tudi jaz nism do^f^ človek, ti od srca želim, da ^ hišo čimprej popravil, da mi bilo pri tebi še lepše! . Do konca dni tvoj sos^ SOSED SOSEDL ... ¥ WAŠ TEONIK! 6 TEDNIK, 29. februarja 1968 PRT UVOR^mj NA NA.mOTI^T POTT ZA rešitev kadrovskih vprašanj Pobuda celjske občinske skupščine o reševanju ka- drovskih problemov, zlasti pa prilagajanja strukture zaposlenih dejanskim potrebam in zahtevam pro- izvodnje, je potrdila pravilnost poti, ki so jo izbrali pri GIP Ingradu. Tu se je namreč delavski svet že prej odločil za reševanje kadrovske politike in zato sprejel sklepe, ki so laifiko marsikomu za zgled. Prav zato smo prosili za razgovor direktorja splošne- ga sektorja tega celjskega gradbenega podjetja, Franca Vitanca. Na vprašanje, kako rešujejo to problematiko v kolektivu, je dejal: — Samoupravni organi v podjetju so lani razpravljali o strukturi zaposlenih in tu- di o priporočilih, ki jih je posredovala skupščina občine Celje. Soglasen sklep je bil, da so ti zaključki pravilni, zato je tudi delavski svet sprejel ustrezna stališča. Ta- ko je sklenil, da je do 1971. leta izboljšati strukturo zapo- slenih, da bo strokovnost za- poslenih v tem letu istovetna zahtevam delovnih mest. V ta namen smo se odločili za do- datno šolanje, za strokovno izpopolnjevanje na delovnih mestih in druge ukrepe za pridobitev višje strokovnosti za delavce v proizvodnji. Prav tako je delavski svet sklenil, da moramo kadrovati tolikš- no število vajencev, da bomo izpopolnili rhanjkajoči stro- kovni kader v proizvodnji. Zaradi tega kadrujemo okoli 15 odstotkov vajencev glede na število proizvodnega stro- kovnega kadra. Ker je sploš- na izobrazba eden izmed po- gojev za dobro gospodarjenje, je svet sklenil, da ne more nihče postati kvalificiran de- lavec, če nima končane ob- vezne osemletke. Za vodstveni kader, za de- lovna mesta organizatorjev proizvodnje ali če govorim v stari terminologiji za usluž- benska delovna mesta, pa je delavski svet sprejel nasled- nje sklepe za izboljšanje stro- kovnosti. Vsi v starosti do 35 let morajo do 1971. leta dokončati strokovno šolo, predpisano za ustrezno delov- no mesto. Vsi v starosti od 35. do 45. leta pa marajo do istega časa opraviti strokov- ni izpit za določeno delovno mesto. Starejši nad 45 let so zaenkrat opravičeni strokov- nega izpita. Povedal bi še to, da se skle- pi delavskega sveta v podjet- ju že izvajajo. Tako so za de- lavce v proizvodnji že organi- zirani tečaji za izpopolnitev na delovnem mestu in za pri- dobitev višje strokovnosti. Prav tako podjetje sistematič- no kadruje nove vajence za izpopolnjevanje strukture ka- drov. Ustrezne strokovne šo- le obiskuje nad 60 uslužben- cev. Kadrovanje novih stro- kovnjakov pa je tudi v skladu s politiko štipendiranja. Naj dodam še to, da je podjet- je omogočilo šolanje vsem uslužbencem z nezadostno strokovnostjo tako, da je skle- nilo pogodbo s strokovnimi šolami, da plača šolnino, pri- pomočke za šolanje in skraj- ša delovni čas za potrebno pripravo za obisk pouka. — In kako je kolektiv spre- jel te sklepe? Razen tega pa še to — koliko vas vse to stane? — Trdim lahko, da je bil kolektiv enoten pri sprejemu teh zaključkov. Kolektiv se je zavestno odločil, da je treba investirati v izboljšanje strukture zaposlenih in je v ta namen odobril vse stroške. Tako znaša predračun izobra- ževanja letos okoli 100 mili- jonov starih dinarjev, med- tem ko smo lani, vključno s prispevkom za šolstvo druge stopnje, izdali okoli 124 mili- jonov starih dinarjev. — Kaj menite o dopol- nilnem izobraževanju. Ali se vam ne zdi, da bi lahko stro- ške zanj zmanjšali, če bi ko- lektivi nastopali enotno? — Ponovno se vprašujemo ali je posamezen kolektiv dol- žan samostojno organizirati izobraževanje s pomočjo ustreznih šol in tako poveče- vati stroške, ko pa bi lahko s skupnimi prizadevanji to nalogo bolje izvedli in cene- je. Razen tega menimo, da bi morali s sredstvi, ki jih od- vajamo za šole druge stopnje financirati tudi izobraževanje odraslih. — Kako pa je z vzgojo va- jencev? — Moram povedati, da ima- mo urejen sistem v2^oje va- jencev tako, da jih strokovno usposabljamo na šolskih gradbiščih. Kar pa tiče dotok novih vajencev, vsako leto naletimo na težave, ker nam celjsko področje ne daje za- dostnega števila mladih IjiKii za izučevanje gradbenih in obrtnih poklicev. Vsako leto sprejmemo okoli 150 vajencev, toda, ker jih ne dobimo iz domačega okolja, jih moramo sprejemati od drugod. V podjetju ne moremo razume- ti, zakaj toliko nezaposlene mladine, ko pa na drugi stra- ni ni mogoče dobiti teh mla; dih ljudi iz celjskega področ- ja za našo dejavnost. Menim, da sistem nagrajevanja va- jencev ni zadržek, da se mla- di ljudje ne bi vključevali v našo stroko. Zdi se mi, da gre v tej zvezi za podcenjeva- nje panoge, za njeno »manj- vrednost«. M. BOŽIČ Gradbišča celjskega Ingra4a so raztresena po vsej Sloveniji, Lani pa se je ta ko- lektiv lotil tudi zahtevne gradnje hotela ob morju, nedaleč od Kraljevice. Izumiteljstvo na stranskem tiru Zakaj za tehnične novosti ni zanimanja? Letna skupščina društva izumiteljev in avtorjev teh- ničnih izboljšav v Celju, za katerega smo komaj ve- deli, da obstaja, je osvetlila vse bistvene probleme pomembne dejavnosti, ki je nekako odrinjena na stranski tir. Izumiteljstvo in tehnične izboljšave si potemtakem ne morejo utreti poti v gospodarstvo, čeprav bi mu lahko še zlasti v prizadevanjih za bolj- še rezultate bistveno pomagale. Naša država je s 40 izumi na milijon prebivalcev verjetno med zadnjimi v Evropi (na Češkoslovaškem je ta številka deset- krat večja, da o zahodnih državah sploh ne govo- rimo). To je samo nekaj ugotovi- tev 2 letne skupščine celjske- ga društva, ki se je v zad- njih letih ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali še ima smi- sel, da obstaja, in ali ne bi bilo bolje, da bi ga odpravili. Kot je v svojem poročilu de- aZ predsednik društva Stan- ico Cocej je sicer kazalo, da bo gospodarska reforma od- prla vrata izumiteljstvu v de- lovne organizacije, vendar so pričakovanja ostala neizpol- njena, saj z izjemo tovarne EMO, ki ima verjetno edina tudi ustrezno službo, in del- no podjetja KLIMA, na celj- skem območju za to dejav- nost ni nikakršnega zanima- nja. Tesnejši stiki, ki so jih v drugi polovici lanskega le- ta navezali z občinsko orga- nizacijo Ljudske tehnike, so sicer vlili nekaj optimizma, toda za uspešno delovanje bi bila potrebna pomoč družbe- no političnih organizacij in oblastnih organov, ki bi pred- vsem temeljila na prepriča- nju, da so tehnične novosti osnova za nadaljnji in hitrej- ši razvoj gospodarstva. Tudi poročilo tajnika Fran- ca Germadnika je pokazalo, da je položaj društva in zla- sti avtorjev nemogoč. Dru- štvo nima nikakršnih materi- alnih pogojev, da bi stimidi- ralo svoje člane pri realiza- ciji projektov oziroma jih podprlo pri plačilu zelo viso- ke patentne takse, ki se bo, kot je videti, še povečala. Takšna politika je destimula- tivna in brez dvoma še na- prej pospešuje nakup dragih licenc v tujini ter nezaupa- nje domačim avtorjem, ki so spričo neurejene pravne za- ščite v primerjavi s tujimi avtorji v povsem neenako- pravnem položaju. Po bese- dah F. Germadnika pa bi bil že čas, da bi pričeli tudi mi prodajati licence, saj naši avtorji niso nič manj sposob- ni od tujih, le da delajo v ne- urejenih razmerah in se mo- rajo po nepotrebnem ukvar- jati tudi z vprašanjem, kako zaščititi svoje avtorstvo, da si ga ne bi prilastil kdo drug. Da bi mogli enakopravno konkurirati, bi jim morali ustvariti enakovredne pogoje, kot jih imajo avtorji v dru- gih državah. Ena izmed najvažnejših na- log društva v prihodnjem ob- dobju bo pravna zaščita nje- govih članov in prizadevanje za ureditev vseh drugih pro- blemov, da bi tehnične novo- sti našle svoje mesto v go- spodarstvu. Društvo bo prav tako v skladu s svojim pro- gramom pregledalo racionali- zatorsko dejavnost na celj- skem območju, navezalo tesnejše stike z društvi ljud- ske tehnike in skušalo doseči, da bi izumiteljsko dejavnost vključili v šolsko tehnično vzgojo. dhr V TOVARNI EMO NOV INVESTICIJSKI USPEH Dekor oddelek v največjem kolektivu celj- skega območja EMO so pred dnevi začeli s proiizvodnjo v prenovljenem dekor oddelku. Modernizirali so prezračeval- ne in čistilne naprave skupaj s kabinami za brizganje vzor- cev na izdelke. Naprave, ki so bile do sedaj v tem oddel- ku niso omogočale popolno- ma varno delo. V zraku so se namreč nabirali prasni in silikatni delci, ki so neugod- no vplivaU na dihalne organe delavcev, ^čeprav so strokovne službe že dalj časa razmišlja- le o preureditvi tega oddelka, so v preteklem letu začeli z preureditvijo. Preureditev je bila nujno potrebna, saj so tudi meritve zavoda za medi- cino dela v Celju pokazale da je v zraku precejšnja koncen- tracija škodljivih snovi. Ven- dar ta koncentracija še ni bila tolikšna, da bi povzroča- la trajnejše poškodbe dihal. Modernizacijo, ki je stala podjetje 40 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev, so zaupali kolektivu »Klime«, ki ima na tem poc^ročju bogate delavne izkuSnje. Kolektiv Klime je stotipaj s strokov- njaki tovarne EMO opravil vse delo in montažo v dveh mesecih. Naprave, ki so jih montirali, imajo nalogo vse- savati anesnažen zrak in ga prečistiti, vse pa so povezane z novimi brizgalnimi kabi- nami. 42 delavcev v tem od- delku je z preurejenimi pogo- ji dela zelo zadovoljno saj jim omogočajo hitrejše, zdra-, vo in kvalitetnejše delo. Mon- taža pa ni zavrla normalne proizvodnje, čeprav so imeli manjše število brizgalnih ka- bin. Vodstvo oddelka se je odločilo, da bo" v času rekon- strukcije proizvodnja tekla v treh izmenah. Da je bila ta^ka Oidločitev p^ravilna, kaže tudi podatek, da so presegli planirano proizvodnjo za CTkrog 20 odstotkov. Urejen dekor oddelek pa je samo en korak v rekon- strukciji tovarne v tem letu. Letos namreč nameravajo ^- oeti še z izgradnjo nove to- plarne, ki bo v celoti rešila tovarno problema energetske oskrbe. M. BRECL TEDNIK, 29. februarja 1968 7 SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZK ŠMARJE PRI JELŠAH Koiimisti o mladih Ne samo svetovni nazo^\ tudi materialni položaj mladih Na drugi seji občinske konference ZK v Šmarju pri Jelšah so v osrednji točki dnevnega reda idejno politični vidiki vzgoje in izobraževanja ter delo z mladimi šmar- ski komunisti zelo živahno in bogato razpravljali o delu mladine na njihovem področju. Ugotovitev, da je bilo delo z mladimi vrsto let za- nemarjeno, je podal v referatu Franc Bizjak, soglašali pa so vsi udeleženci seje, ki so za takšno stanje tudi čutili odgovornost. Stabilizacija gospodarstva, gospodar- ska 'reforma in podobno so bili tisti problemi ob kate- rih je bilo pozabljeno na mlade ljudi, na njihovo vzgo- jo, materialni položaj in vlogo v družbi. Zanimiv je pK)- datek, ki ga je navedel Franc Bizjak. V Šmarju je bilo leta 1966 vloženo v izvenšolsko dejavnost, torej kultur- no, športno, zabavno in drugo udejstvovanje, na posa- meznega mladega človeka 145 S dinarjev. Ob tako mini- malnih sredstvih je težko pričakovati dobre rezultate in polno vključevanje mladine v družbeno življenje. Mla- dinci in miadinke nimajo svojega prostora, čeprav ga že dolgo želijo. Možno bi bilo zgraditi ali urediti mladin- ski klub, ki bi ga upravljali sami mladinci. Zaradi po- gostih izpadov mladeničev bo potebno v prihodnje tudi razpravljati o mladinskem prestopništvu, kar še pose- bej velja za področje Rogaške Slatine. Razprave se je udeležilo mnogo komunistov, ki so nedvomno s svojimi mislimi in predlogi prispevali, da bo v bodoče delo z mladimi v šmarski komuni mnogo boljše. Nekateri so se preveč usmerili na formiranje svetovnega nazora pri mladem človeku, vpliv cerkve in vlogo prosvetnih delavcev. Drugi pa so bili mnenja, da je nujno potrebno rešiti materialni položaj mladih lju- di, njihove probleme zaposlovanja, izobraževanja, stano- vanja in podobno. Tudi mlad človek potrebuje ugoden materialni položaj, šele nato se lahko preda delu v raznih organizacijah in društvih. V kolikor pa je njegov položaj nemogoč za soliden življenjski obstoj, bo po- iskal uteho drugje in podlegel raznim vplivom. Komunisti šmarske občine so si bili enotni v mišlje- nju, da se ne moremo več zadovoljiti samo s konstata- cijami in priporočili, potrebna so konkretna dejanja. Takšno bo delo komunistov v Šmarju tudi v bodoče, saj so na seji konference jasno in glasno povedali, kaj je bilo dosedaj nepravilno in kako bodo delali v bodoče. Komunisti so povedali, da v naši družbeni stvarnosti vse preradi pozabljamo, da je vzgoja in formiranje mla- dega človeka dolgotrajen proces kjer so rezultati vidni šele po dolgi vrsti let, zato pa so tudi toliko bolj trdni in trajni. M. SENIČAR IZ STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« Za sloves tudi v modernizacijo D.;lež brušenega kristalne- ga stekla je znašal lani v ce- lotni realizaciji steklarne »Bo- ris Kidrič« v Rogaški Slatini že več kot 30 odstotkov. Ta porast je z vsakim letom več- ji, ker je tudi po\T>raševanje doma in v tujini po kvali- tetno brušenem kristalnem steklu več. V izvozu je na primer lani kristala bilo za 27 odstotkov več kot leto po- prej. Torej slednja dejstva in to, da je brusilnica v okvi- ru obstoječih steklarskih ob- ratov ozko grlo, narekujejo- nadaljnje korake. Odločitev o tem je že padla. Onstran potoka bodo zgradili popol- noma novo brusilnico, v ka- teri bo delalo blizu 350 bru- silcev stekla, to je precej več kot jih dela na mestih brusilcev sedaj. Letos bodo v zvezi z grad- njo nove brusilnice za kri- stalno steklo pripravili celot- ne tehnološke rešitve in vse potrebne načrte. Slednje pri- pravlja Investicijski biro v Ljubljani. V letu 1969. pa bo- do zbrali potreben denar in začeli z gradnjo, tako da bo nova brusilnica 1970. leta že nared za obratovanje. Stro- ški gradnje in opreme brusil- nice bodo znašali predvido- ma 800 milijonov starih di- narjev. K temu znesku je treba dodati še kakih 200 mi- lijonov za gradnjo stanovanj, kiijli računajo, da se bo z dovršitvijo brusUnice veS lju- di odločilo za preselitev iz okolice Rogaške Slatine v sam center, če upoštevamo, da je sedaj v steklarni zaposlenih 130 brusilcev, a da jih bo pozneje 350, bo razumljivo število zaposlenih v steklarni naraslo. Na izpraznjena de- lovna mesta v nekaterih obra- tih steklarne, od koder se rekrutirajo brusilci, bodo prišli novi. Precej je tudi mlajšib, šolanih brusilcev, ki si ustvarjajo družine in dom ter so torej kandidati za sta- novanje. Ob taki investiciji kot je brusilnica nc gre, a da ne bi mislili tudi na druž- beni standard. Pomembnost nove brusilni- ce, za katero bo kolektiv na- menil polovico lastnih sred- stev, je zlasti v oplemenite- nju vrednosti izdelkov. Za- dostne kapacitete bodo nam- reč omogočile uvedbo no^ih dezenov, skratka marsikaj no- vega, kar bo pripravil odde- lek za oblikovanje. Letna vred- nost izdelkov iz nove brusil- nice bo znašala 3 milijarde starih dinarjev, kar je nekaj manj kot lanskoletna realiza- cija steklarne vključno z bi- striškm obratom. Torej gre v tem primeru za dovolj pre- mišljeno investicijo, za nekaj. kar bo spet prispevalo k .si«, vesu in imenu izdelkov roga- ških steklarjev. Pridne in ve- šče roke so res potrebne, pa tudi tradicija, vendar ob vsem tem brez modernizaci- je in najsodobnejših primio, močkov v posameznih delov- nih fazah ne more biti pra- vega napredka. No, o tem ima- jo tudi v Rogaški Slatini že dovolj izkušenj. K. Zdrav duh v zdravem telesu Ni igrišč, telovadnic sredstev in kadrov Težko bi bilo meriti šport v nekem kraju po njegovih vrhunskih dosežkih, .saj po- tem o Šentjurju kljub živah- nosti v telesni kulturi, o njem ne bi mogli govoriti. Glede na vse težave, pa je potreb- no visoko priznanje ljudem, ki se še vedno enako goreče ukvarjajo s športom, čeprav jim manjka skoraj vse, kar bi potrebovali. Občinska zveza za telesno kulturo zajema dva TVD Par- tizan, v Šentjurju in Ponikvi, Planinsko društvo, sedem strelskih družin v Šentjurju, Dramljah, Ponikvi, Slivnici, Prevorju in Loki pri Žusmu ter šolska športna društva na osnovnih šolah v Šentjurju, Dramijah, Ponikvi in Sli™i- ci. Vsa društva in družine imajo skupno značilnost, nji- hovo delo je zelo težko zara- di pomanjkanja igrišč, telo- vadnic in sredstev. Pravza- prav je težko reči, da so igri- šča problem, ker jih sploh ni. Edina šolska telovadnica je na osnovni ' šoli Šentjur. Drugod so otroci vezani na piTostor pred šolo in lepo vreme. Poleg vsega pa pri- manjkuje še strokovni kader za poučevanje telesne kulture in s tem tudi kader v dru- štvih in družinah. Na- U šo- lah v Šentjurju imajo samo enega človeka, ki je strokov- no izobražen na tem področ- ju. Zato pouk telesne vzgoje opravljajo po drugih šolah učitelji, ki imajo dovolj že svojega dela, s svojim razre- dom ali predmetom. Ni stro- kovnjakov, ki bi pokazali res- nično zanimanje za razvoj te- lesne kulture in na samih šolah skušali doseči boljše pogoje dela. Vse to pa nedvo- mno vpliva na športno življe- nje samega kraja. Navzlic vsemu pa v Šentjur- ju delajo. Organizirajo prven- stva, razna tekmovanja, nji- hove ekipe sodelujejo na pod- ročnih prireditvah, imajo pla- valno in smučarsko šolo, ki ju obiskuje vedno preko 50 pionirjev; vse to pa daje slu- titi na neutrudljivo delo ne- katerih športnih delavcev v šentjurski občini in veselje mladega kadra po zdravem športnem udejstvovanju. Delo v strelskih družinah v zadnjem času stagnira. Neka- teri menijo, da je vzrok v pomanjkanju pobudnikov, or- ganizatorjev, ki bi zopet na^ redili iz družin tiste skupno- sti, kot so nekoč bile. Podobno je v nekdaj zelo prizadevnih TVD Partizan. Med članicami, ki so bile pred leti precej aktivne, po- jenja zanimanje za športno udejstvovanje. Tako vidimo na eni strani uspehe, na drugi pa težave s katerimi so bili ti uspehi do- seženi, šentjurski šport je v stagnaciji, kljub prizadevanju posameznikom, oživila ga bo le močna »injekcija«. Ta pa ne bo potrebna samo kot »moralna« tem-\ječ tudi kot »materialna«. Urediti igrišča, telovadnice, smučarsko vleč- nico, so želje in sanje šport- nih delavcev v Šentjurju. Del- no S9 uresničujejo v vse bolj pogostih razpravah o gradnji športnega parka pri bazenu. Dokler ne bodo dani osno\Tii pogoji za delo, šport v Šent- jurju še vedno ne bo pome- nil veliko, vsaj za večino lju- di ne. Da pa ne bi še bolj zamrl, je potrebno urediti vsaj te osnovne pogoje. 8 TEDNIK, 29. februarja 1968 SKRB ZA VZGOJO RUDARSKEGA NARAŠČAJA V ZAGORJU OB SAVI Vložnosti za vsakogar, ki se Iioce učiti... f kšna jt' sodobna vzgoja bodočih kvalificiranih rudarjev? — Na kakšne težave ^*letijo mladi fantje, ki so se odločili za ta, bodimo odkriti, težak poklic? — Na ^^in nekatera druga vprašanja smo dobili zanimive odgovore v internatu rudar- 'tega šolskega centra v Kisovcu, edinem vajenskem domu v tej občini. vsak mlad cLovek, če si le „j-e, si izbere poklic, ki ^ veseli, za katerega čuti po- ^bno nagnjenje, pa tudi spo- l^tniost. Dandanašnji je ta !iožnost nekoliko okrnjena, ' vendar ima vso veljavo ^ji skušamo dati vso velja- Bržčas se vseh 116 rudar- gojencev v rudarskem rgisiceni centru v Zagorju ni ja^^stno odločilo za ta po- ,,^2. Toda ne gre pozabiti, ra iniajo v tej šoli vse mož- Jasti napredka. Včasih je veljalo mnenje, ^ je za knapa vsak do- [jg].^ samo da zna vihteti lo- ^to. Sodoben razvoj premo- ^viiištva, uvajanja mehani- ^cije v jame, upoštevanje ao^ili možnosti rudarjenja, so jjj^o trditev povsem postavi- na laž. Dandanašnji je uč- \ program za pridobitev ru- jarsice kvalifikacije morda še tezji, kot za ostale poklice. Triletno šolanje, kombinirano s praktičnim delom omogo- či mladim ljudem .spoznati nekatere veščine rudarskega poklica in mu daje legitima- cijo usposobljenega kvalifici- ranega rudarja za vsako de- lovno mesto v jami. še zme- raj pa velja staro pravilo, da je najboljša nadaljevalna šo- la, praksa sama, neposredne sitiiacije v jami, na delov- nih mestih, saj se tudi ru- (Mr uči vse življenje svojega poklica. Od 116 gojencev, kolikor šte- je rudarski šolski center — jih prebiva 83 v internatu, kjer imajo popolno oskrbo. Zanimivo je, da je med nji- mi polovica fantov iz ■ sosed- njih republik, največ iz BIH. Internat je nov. Zgradili so ga bili leta 1965 in je med drugim tudi -delo pridnih rok rudarskih vajencev. Po- skrbljeno je za delo in raz- vedrilo. Gojenci imajo na vo- ljo dodatno pomoč t& sploš- ne predmete. Nihče namreč ne more trditi, da ni imel na razpolago. inštrukoij bodisi za splošne ali strokovne pred- mete. Seveda je zmeraj naj- prej učenje, pisanje nalog, in šele potem zabava. Z za- bavo in razvedrilom pa je takole: kdor hoče brati, ima v knjižnici na razpolago okrog 400 edicij, pravl^r so kupi- li še sto novih knjig. Tisti, ki imajo raje televizor ali ra- dijski sprejemnik, si pač lah- ko izberejo ta sodobna me- dija. In celo električni gra- mofon s ploščami vseh vrst je na voljo. In nič ne de, če je tu in tam slišati kako ostro, saj je znano: ta bi rad poslušal swje ljubljence, oni, spet svoje. Smo pač večnacio- nalna družba! Poskrbljeno je tudi za športno udejstvovanje in bo prihodnje mesece še v večji meri, saj si bodo uredi- li lastno igrišče za nogomet, odbojko, košarko in druge te- lesnovzgojne discipline. Kaže, da je za večino fan- tov najtežje v prvem letniku, pravzaprav v zimskem pol- letju. V šoli se kopičijo pred- meti, na praktičnem delu je treba pokazati prizadevnost in pridnost, v internatu velja red in disciplina za ukrep številka ena. Zato ne prese- neča, da mnogi ne zdržijo, marveč poberejo šila in ko- pita pa hajdi domov. Tisti pa, ki ostanejo, ostanejo z zavestjo, da ne kaže izpusti- ti z rok možnosti, možnosti, ki jo imajo za učenje in za kvalifikacijo. Za marsikoga je strokovna šola samo odskoč- na deska za vpis v srednje šole. Ni malo primerov, ko fantje po končanem triletnem šolanju v rudarskem šolskem centru bodisi s štipendijo ali celo brez nje pridno študira- jo na srednjih šolah in pri- hajajo nazaj kot mladi ru- darski strokovnjaki. Možnosti so za vsakogar J kdo«: koM se pridno uči, utegne naprej. Seveda brez težav tudi v ru- darskem šolskem centru ne gre. Temu nagaja matemati- ka, drugemu slovenščina, one- mu kak drug .splošni predmpt in podobno. Številni gojenci so se vpisali v šolo brez do- končane osemletke. Dodatna zadrega, ki je za marsiko- ga nerešljiv problem, saj ne more obvladati snov v pr- vem letniku šole, če nima podlage iz osemletke. Ne: ni lahko, niti enostavno, kot bi kdor koli misli. Ni enostav- no tudi zategadelj, ker od do- brega učnega uspeha zavisi tudi tako imenovani gibljivi del osebne nagrade. Hudo je, če vsakega 1. ali 25. v me- secu dobi prijatelj polno na- grado, sam pa dobro polovi- co. Problemov torej ne manj- ka: ne v 1. ne v 2. niti v 3. letniku. -n- OB OTVORITVI RAZMIŠLJAJO ŽE NA NOVO REKONSTRUKCIJO Se za bolj produktivno delo Nedavne slavnostne otvoritve nove, sodobne lOOO-ton- ske tunelske peči za pridobivanje eiektroporcelana na Izlakah pri Zagorju in okrog 3000 kvadratnih me- trov proizvodnih prostorov, se je udeležil skoraj ves kolektiv, številni gostje iz občine Zagorje ob Savi, sosednjili komun in poslovni partnerji Tovarne eiek- troporcelana. Ob tej priliki so delavcem, ki so v podjetju nepretrgano 10 let podelili priznanja, med- tem ko so si priborili pokale in diplome nekateri tekmo- valci nedavnega športnega tedna. Ne bi ponavljali vse- ga tistega, kar je več ali manj zapisalo že dnevno časopisje o novi gospodarski pridobitvi občine Zagorje. Znano je, da so v to investicijo vložili nad 8 milijonov Ndin. še bolj je znano, da se je kolektiv odre- kel višjim osebnim odhod- kom, s čfmer je zbral doda- ten denar za svoj polog ob najemanju kreditov. Morda bo bolj umestno za- pisati, da v Tovarni eiektro- porcelana prav zdaj, ko so izročili svojemu namenu no- ve proizvodne naprave, raz- mišljajo o — četrti rekon- strukciji. Ne da bi podcenje- vali pomena prvih treh — vsaka zase 'je doprinašala k današnji zaokroženi podobi moderne tovarne — bo ta, o kateri razmišljajo in ne sa- mo razmišljajo, spet velikega pomena. Pravzaprav so načrti^ pro- grami za 710VO rekonstrukci- jo že pripravljeni. Brž ko bo- do zbrali potreben denar, bo- do številne sedanje proizvod- ne naprave zamenjali z ustreznejšimi, bolj sodobni- mi, avtomatiziranimi stroji. S stroji, ki bodo omogočali še bolj produktivno delo. ob niž- jih proizvodnih izdatkih- Te- daj bodo menda rekonstruk- cije v Tovarni eiektroporce- lana na Izlakah pri kraju. Seveda, če se v tem času ne bo zgodilo kaj novega? V in- ZAGORji dustriji pa so novosti na dnevnem redu. Zato res ni mogoče govoriti o zadnji re- konstrukciji. Bojda so v ko- lektivni nekaj podobnega že govorili pred leti, pa so se, kaj se ne bi, krepko ušte- li. In niti ne slabo ušteli, mar ne ...? To smo napisali namesto sestavka ob slaimostni otvo- ritvi novih naprav na Izla- kah, z željo, da bi kolektiv tako kot je uresničil sedanje- ga, realiziral tudi vse prihod- nje načrte. Volje in pridno- sti mu ne manjka. -n- Priprave na volitve DS v nekaterih zagcrskiti podjetjih so se že začeli pripravljati na bližnje vo- litve novih članov samo- upravljanja. Volitve so razpisali že v Tovarni eiektroporcelana na Izla- kah in nekaterih manjših podjetjih. V tem zagor- skem podjetju bodo mo- rali v delavski svet izvo- liti 13 novih članov. Sin- dikalna vodstva posamez- nih podjetij menijo, naj bi dosedanji delavski sve- ti pred volitvami izdelali analize ali prikaze svojega delovanja in o njih orga- nizirale javne rasprave. ■ Zagotovo bi tako nepo- sredno seznanjanje kolek- tivov o delu samouprav- nih organov omogočalo novim članom delavskih svetov upoštevati mnenja in stališča posameznikov o njihovem vključevanju v soodločanje. —^n— NAMESTO KOMENTARJA O NEDAVNEM OBČNEM ZBORU OBČINSKE ZKFO • Danes postavljamo z vso ^-rino vprašanje vsem ali je tfth razmerah družben cen- ^ potreben ali smo danes ^'Pravljeni z vsemi sredstvi .. z vsemi silami podpreti ^:'sevanj a za ponovno poži- ' ^\ klubske dejavnosti? Da J^j k tej dejavnosti priteg- mlade ljudi ali pa smo ^??yoljni, da se nekateri ci- ?^ smehljajo in zadovolju- ij^.z ugotovitvijo, da smo ^ifneli o tem vprašanju že sej in sestankov. Z Ostrino zastavljamo vpra- inJ* vsem kulturnopolitič- ilj^, ^^rumom ali so priprav- W^ samo deklarativno, ij^k tudi osebno z vso mo- ti -? Odgovornostjo prevze- tejjj'^ezo, da bodo družbeni •ije ? zaživeli, da bomo va- Ije^^^^^o povabili in zadovo- ^ kulturne potrebe naših občanov? Naša kulturnopro- svetna organizacija, naša zve- za je pripravljena z vsemi močmi tako strokovno kot tudi organizacijsko pomagati, pred-vsem pa izpopolnjevati posamezne kulturno prosvet- ne in izobraževalne programe v teh klubih pa ne samo v Zagorju temveč tudi v Kisov- cu in na Izlaikah. Zalitevamo pa, da nam osebno pomagajo pri tej dejavnosti predvsem vsi tisti, katerih interes bi moral biti največji, da se naš delovni človek v naših domo- vih, v naših klubskih prosto- rih lahko primerno izživlja. Na žalost je v Zagorju sploš- no znano, da se marsikomu, ki je v podjetjih ali v družbe- nih organih imel tako ali dru- gačno funkcijo »ne da« sode- lovati pri prevzgoji našega de- lavca na področju kulture in prosvete. Nas nekatere pa ta- isti ljudje skoraj ocenjujejo za ne povsem normalne, ker se zavedamo, da moramo V2rf;rajati, ker ne verjamemo, da je samo gospodarska re- forma vzrok za to, da kultu- ra nima več denarja. Mi pa vemo, mi smo se prepričali, da je čisto oseben odnos po- sameznika do naših prizade- vanj in do delavske amater- ske kulture porušil na pri- mer dobro zamišljen sistem finansiranja naše občinske društvene dejavnosti. Kdo od pristojnih predstavnikov na- ših občinskih organov in fo- rumov je n. pr. takšnemu ne- odgovornemu tovarišu javno upal pred vsemi povedati: »Ti, tovariš, si kriv takšnemu sta- nju, zaradi tvojega odnosa do kulture ima celotni kolektiv v katerem delaš, napačen odnos do naših prizadevanj ... TOVARIŠ JANEZ VIPOTNIK MED SVOJIMI VOLIVCI V PODKUMU Ploden in odkrit poiiienek Kmetje tega področja zagorske občine so že več- krat izrazili željo, da bi s svojim poslancem, Ja- nezom Vipotnikom, posedli za mizo in se pogovo- rili o zadevah, ki jih tišče v vsakdanjem življenju. Poslanec republiškega zbora skupščine SR Slove- nije Janez Vipotnik se je najprej udeležil zbora vo- livcev, ki so tisti dan potekali po vsah zagor.?kih va- seh, zatorej tudi v Podkumu. Kmečki volivci so ob- ravnavali osnutek odloka o davkih in prispevkih ob- čanov, o proračunu za leto 1968 in o delu in načrtih krajevnih skupnosti. Po zboru volivcev so Podkumčani seznanili svojega republiškega poslanca, tovariša -Janeza Vipotnika s pro- blemi kmečkega zavarovanja in s^oh zdravstvenega varstva kmečkih oseb, dajatvah za te namene in po- sebej o problemih ostarelih kmetov. V tej zvezi so opozorili, da problema odhajanja mladih ljudi iz vasi v dolino ne bi bilo več, če bi kakorkoli našli rešitev za starostne zavarovance. Kmetje so tovarišu Vipot- niku podrobno razložili razvoj kmetijske proizvodnje, probleme, s katerimi se ubadajo na teh strminah in od vsakega trga oddaljenejšem kraju ter menili, da kmetijska zadruga sploh ne kaže nobene pripravljenosti kakorkoli sodelovati pri odstranjevanju nekaterih pro- blemov. Omejitev zadruge na pobiranje marže od od- kupljene živine je po mnenju kmetovalcev v Podku- mu premalo. Razen tega so se volivci Podkuma zavzeli za hi- trejšo obnovo svoje enooddelčne šole. Sicer je preure- ditev zajamčena, vendar so sodili, da bi kazalo ta dela uvrstili v prednostni red. .Janez Vipotnik je svo- jim volivcem odgovarjal na nekatera vprašanja, opi- sal odnose na relaciji federacija — republiške skup- nosti in na željo kmetov govoril še o spremenjeni vlo- ?i Socialistične zveze, ki naj bi postala resnična plat- forma za naglejše razreševanje bistvenih zadev ljudi. N'a koncu so predlagali, naj jih tovariš Vipotnik spet kmalu obišče, saj je bil pomenek za vse koristen in potreben. —N— DESET LET OSAMOSVOJITVE »VARNOSTI« Pred" kratkim je imela ' sindikalna organizacija to- varne »Varnost« letno konferenco, na kateri so ocenili delo in aktivnost članstva tako pri razvija- nju samoupravljanja kot na drugih področjih. Obe- nem so na konferenci praznovali desetletnico samostojnosti podjetja. Do leta 1958 je bila »Var- nost« eden izmed obratov rudnika rjavega premoga, po osamosvojitvi je ohra- nila prvotno ime. Razvoj- na pot mladega podjetja ni bila brez težav. Svoje največje rezultate in po- slovne uspehe je kolektiv dosegel predlani in leta 1965, kasneje pa je zaradi nnanjševanja investicij za razvoj železarn, premo- govništva in druge indu- strije, tudi kolektiv pod- jetja »Varnost« dokaj ob- čutil refornme ukrepe. Kljub sedanjim težavam je kolektiv prepričan, da mu bo uspelo na pragu druge desetletnice odpra- viti pomankljivosti in o- vire in si utreti pot med vodilne delovne kolektive v občini Zagorje ob Savi. ZBORI VOLIVCEV SLABO OBISKANI Usoda zborov volivcev postaja marsikje proble- m^atična. še posebej pa velja to za sedanje zbore ,v občini Zagorje ob Savi, ko bi ljudje dejansko mo- rali soodločati o prora- čunskih dohodkih in izdat- kih in sploh proračimski politiki. Teh možnosti je zelo malo ali pa jih sploh m. Kaj naj volivec odloča, ko pa je kakršna koli sprememba že v kali ob- sojena na neuspeh, ce bodo vzeli temu uporab- niku in dali drugemu ne- kaj več denarja, s tem ne bo seveda ničesar storje- nega. Zategadelj so zbori volivcev bolj prilika za informacije o nekaterih aktualnih zadevah, žal pa so čedalje slabše obiska- ni. Obiskani tako slabo, da se kaže dejansko vprašati, kakšne oblike tesnejšega sodelovanja odbornikov, občinske skupščine in ob- čanov v prihodnje sploh ubrati? Ljudje lahko in- formacije dobe iz drugih, predvsem v zato namenje- nih virih. Treba se bo te- meljito pomeniti o tem, ali ne bi bilo umestno najti ustrezne načine, po katerih bi ljudje dejan- sko imeli možnosti sood- ločanja o skupnih zade- vah. PRVA SEJA KLUBA ODBORNIKOV Pred kratkim se je se- šel na prvi razgovor novo- ustanovljeni klub odbor- nikov skupščine občine Zagorje ob Savi. Odborni- ki so izmenjali misli gle- de letošnje davčne in pro- računske politike. Na raz- govoru so se nekoliko po- drobneje seznanili z giba- njem proračunskih do- hodkov in izdatkov v letu 1967 in ugotovili, da je bilo proračunsko le'o 1967 zaključeno z 5,828.791 ND dohodkov, s čemer je nastal izpad v primerjavi s planom v višini 238.000 N dinarjev ali 3,92 odstot- ka celotnega proračuna. Na posvetovanju so ob- ravnavali le predlog pro- grama dela skupščine za prvo polletje 1968 in pis- mo revirskega komiteja ZK o procesih nadaljnega medsebojnega sodelovanja. TEDNIK, 29. februarja 1968 O \A KRATKO BRATJE LORENZ KONCERTIRALI V TRBOVLJAH V torek, 13. februarja, je gostovali v Trbovljah komor- ni ansambel bratov Lorenz S programom, ki ga je naStu- diral na novo in s katerim se je predstavil tudi Ljubljan- čanom. Ljubiteljem resne glas- be so bratje Lorenz v Trbov- ljah igrali dela Beethovna, Šo- stakoviča, škerjanca in Bram- sa. -š- POTRJENI ZAKLJUČNI RAČUNI Zadnjo sredo je v Trbov- ljah zasedala skupščina kolek- tiva, najvišji samoupravni or- gan Zasavskih premogovni- kov Obravnavala je poslovno poročilo za leto 1967 ter po- trdila zaključna računa rud- nikov Trbovlje — Hrastnik in Zagorje za preteklo leto. Razpravljali pa so med dru- gim še o predlogu progra- ma uporabe investicijskih sredstev iz amortizacije in sa- nacijskega posojila. -k- DRUGIČ O ŠTIPENDIJAH IN IZOBRAŽEVANJU Občinska skupščina Trbov- lje je na zadnji seji razprav- ljala tudi o predlogu pravil- nika o štipendijah in posoji- lih za izobraževanje. Po ob- širni razpravi, v kateri so ne- kateri zastavljali tudi vpraša- nje, kako zagotovili šolanje oz. štipendiranje nadarjenih učencev in dijakov, ker od- lok ureja le šolanje kadrov zsa potrebe uprave občinske skupščine, je bilo sklenjeno, da bo komisija za štipendi- je ponovno preučila pred- log odloka, istočasno pa tu- di možnosti za ustanovitev posebnega sklada za štipendi- ranje nadarjenih dijakov oz. učencev. O tem bi potem raz- pravljali odborniki občinske skupščine Trbovlje na eni od prihodnjih sei -nk- 15 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODE II Prejšnjo soboto je slavil me- šani pevski zbor delavsko pro- svetnega društva Svotoda II v zgornjih Trbovljah pomem- ben jubilej— 15-l6tnico obsto- ja in delovanja. Ob tej prilož- nosti so pripravili slavnostni koncert, na katerem so so- delovali pevski zbor tr"bovelj ske podružnice društva upo- kojencev, moški pevski zbor Zarja, mešani zbor Slavček in slavljenci — mešani pev- ski zbor Svobode II Trbov- lje. Dirigirali so Anton Ur- šič, Rihard Beuermann, To- mislav šopov in Stanko Po- nikvar -š- NELIKVIDNOST GOSPODARSTVA Podružnica službe družbe- nega knjigovodstva v Trbov- ljah je ugotavljala, da je ne- likvidnost gospodarstva še vedno znatna. . čeprav sta rentabilnost in likvidnost dva sicer različna pojma, pa je med njima vzročna zveza, saj povzroča nelikvidnost poveče- vanje stroškov poslovanja, lahko pa tudi izgubo. Lani je podrumica SDK prejela v iz- vršitev 1578 sodnih sklepov, od katerih jijh je 13 ostalo ob koncu leta nerealiziranih. Nad 90 odstotkov vseh sodnih iz- vršb se nanaša le na nekaj delovnih organizacij, pred- vsem na strojno tovarno Tr- bovlje, ELIT Trbovlje, TEVE — VARNOST Zagorje, lesno industrijsko podjetje Zagorje itd. Ob koncu leta se je likvid- no popravila. Zaradi nelikvid- nosti so morale revirske de- lovne OT'ianizacije plačati bli- zu 2 9 milijonov novih din stroškov in obresti po sod- nih -''■''»nih NA«^RTI »ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV« ZA LETO 1968 Nakopali liodo 1,750.000 ton z novim letom 1968 je nastala z združitvijo rudnikov Trbovlje, Hrastnik in Zagorje nova združena delovna organizacija »Zasavski premogovniki«. Zasavski premogovniki imajo za letos predvideno proizvodnjo v višini 1,750.060 ton rjavega premoga, se pravi, da so pri programira- nju upoštevali lani doseženo proizvodnjo v obeh premo- govnikih. Na rudniku Tr- bovlje bodo letos nakopali, kot je predvideno, 552.000 ton, na rudniku Hrastnik 578 tisoč ton in na rudniku Za- gorje 620.000 ton rjavega pre- moga. Začetni proizvodni start zasavskih premogovni- kov je nadvse zadovoljiv; januarja so nakopali 167.000 ton rjavega premoga, ali 12 odstotkov več, kot so pred- videvali. Na takšno gibanje proizvodnje so na rudnikih Hrastnik in Trbovlje vpliva- le nove odkopne metode, to je s povišano etažo, pa tudi pospešena proizvodnja v pr- vi polovici januarja, ko je bilo povpraševanje po pre- mogu precejšnje. Zadovolji- va je bila tudi januarska rudniška storitev, saj so do- segli proizvodnjo nad 2 toni premoga na zaposlenega na delavnik. Letos so v okviru Zasavskih premogovnikov predvidena redna vzdrževalna in investi- cijska dela, intenzivneje pa bodo pristopili k realizaciji nalog, predvidenih v sanacij- skem programu. Tako je, med zunanjimi objekti, v načrtu dograditev separacije oziroma pralnice v Trbovljah, pri če- mer naj bi bila gradbena de- TRBOVLJE la zaključena do konca leta, do tedaj pa naj bi prispela tudi vsa oprema, ki bi jo za- čeli takoj zatem tudi name- ščati. Dograjeni pa bodo do konca leta tudi vsi objekti pred separacijo, to je prevra- čališče in bunker. Obsežna in- vesticijska dela so predvide- na tudi v jamah. Glavna in- vesticija, ki pa v letu 1968 v celoti še ne bo končana, bo nadkopna povezava nižje le- žečih delov jame Ojstro rud- nika Hrastnik z rudnikom Trbovlje za skupni prevoz premoga; vzporedno s tem bodo pa povečavah tudi zmo- gljivosti v jami Ojstro rud- nika Hrastnik. Vsa ta dela bodo v celoti opravljena v le- tu 1968. V vseh jamah na rud- nikih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje bodo nadaljevali z deli pri ohranjsjiju zmoglji- vosti. Kupili bodo tudi novo opremo in podporje, zlasti še progovno ločno podporje, kar bo zmanjšalo vzdrževalne stroške, istočasno pa omogo- čilo odpiranje posameznih polj v takšnem obsegu, kar pri podpiranju z lesom za- radi prevelikih pritiskov ni bilo mogoče. Na rudnikih Trbovlje in Hrastnik bodo nadaljevali z uvajanjem oziroma izpopol- njevanjem odkupne metode s povečano višino etaže, na zagorskem rudniku pa bodo, med drugim, izpopolnjevali si- stem dela z nakladalnimi stroji. Sicer pa bodo nada- ljevali z razvojno študijskimi nalogami, z nekaterimi pa za- čeli povsem na novo. -nk- Povsod, na vsakem koraku se danes srečujeta staro' in novo. Tudi kozolcu na našem posnetku so šte^ dnevi, saj ne bo mogel dolgo zdržati med lepimii novimi hišami... — (Foto: B. S.) Start V celoti ni uspel v celoti gibanje industrijske proizvodnje na trbo- veljskem območju v prvem mesecu letošnjega leta ni zadovoljivo. Skoraj v vseh delovnih organizacijah so dosegli manjšo vrednost proizvodnje, kot iso jo bili predvideli; v treh delovnih organizacijah, v stroj- ni tovarni, cementarni in tovarni pohištva, pa celo nižjo vrednost proizvodnje, kot so jo dosegli janu- arja 1967. Skupna vrednost industrijske proizvodnje v januarju je v Trbovljah znašala 28,623.000 novih dinarjev, v istem razdobju lani pa 27,839.000 Ndin. V okviru Zasavskih premo- govnikov so januarja nakopa- li 167-500 ton rjavega premo- ga več, kot so predvideli; na trboveljskem rudniku so prej- šnji mesec nakopali '52.920 tan rmvega premoga. V ter- moelektrarni so proizvedli skoraj 29.700 Mioh električne energije, oziroma nekaj manj, kot so predvidevali C plan 30.000 MwhJ, v obratu tovar- na zidakov pa so izdelali 676.000 kosov blokov za ste- ne in pregrade. V strojni to- varni so proizvedli skupaj 495 ton,izdelkov, planskih na- log pa niso dosegli. V meha- niki so januarski proizvodni načrt presegli za 12i/o, ome- niti pa je treba, da niti niso mogli zadovoljiti vseh zahtev kupcev, ker niso imeli zado- sti keramike za proizvodnjo varovalk. Uspešni so bili tu- di v Iskrini tovarni polpre- vodnikov, kjer so januarja izdelali 5,3 tone elementov ra- dioelektro industrije. V ce- mentarni, kjer so proizvedli 12.660 ton cem.enta, so pro- izvodni plan presegli skoraj za četrtino itd. Slabše pa je bilo v janu- arju z gibanjem izvoza. Izva- žala je le Iskrina tovarna pol- prevodnikov, iz strojne tovar- ne pa niso izvažali predvsem zavoljo tega, ker ne dobijo ustreznega dovoljenja za iz- voz opreme za potrebe rudrii kov v vzhodnoevropske dm ve- Iz Iskrine tovarne polpri vodnikov so januarja izvoti za nad 72.000 dolarjev isdel kov oziroma za 22.000 dolst jev več, kot določa plan. Popravek v prejšnji številki sta se nam v naslovih vrini- ■ li dve neljubi pomoti, ki t ju tokrat popravljamo z vljudno prošnjo, da nam prizadeti oprostijo. Naslov i ZAGOVOR JANEZA VI- I POTNIKA se pravilno gla si RAZGOVOR JANEZA VIPOTNIKA, medtem ko bi moralo biti v naslovu \KC1JSKI PROGRAM AK TIVISTOV pravilno AK CIJSKl PROGRAM AK nVNOSTI. SEJA KOMITEJA REVIRSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV Organiziranost ZK v zasavskih premogovnikih V ponedeljek, 19. februarja, je bila v Trbovljah deseta seja komiteja revirske konference ZKS, na kateri so obravnavali predlog organiziranosti Zveze komunistov v »Zasavskih premogovnikih«, reelekcijo direktorjev delovnih organizacij v re- virjih in pa gibanje članstva v Zvezi komunistov. Na eni od prejšnjih sej je sprejel komite revirske konference Zveze komunistov stališče, da je treba pri- praviti predlog glede organiziranosti Zveze komuni- stov v okviru združene delovne organizacije »Zasavski premogovniki«, kar nedvomno zahteva zagotovitev učin- kovitejšega uresničevanja skupnih nalog ter večje druž- beno politične aktivnosti. Predlog, ki ,^e bil predložen članom komiteja v obravnavo, je bil prilagojen obsto- ječim oblikam organiziranosti Zveze komunistov v po- sameznih revirskih občinah, oblike organiziranja Zve- ze komunistov v Zasavskih premogovnikih pa bi bile: konferenca Zveze komunistov Zasavskih premogovni- kov sekretariat konference, komi.sije, organizacija ZK rudnika Trbovlje z oddelki in stalni aktivi ZK na rud- nikih Hrastnik in Zagorje Najvišji stalni organ Zveze komunistov bi bila konferenca, ki bi se sestala naj- manj dvakrat na leto, štela pa bi 45 članov, in sicer po 15 iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Za lažje in učinkovitejše delo konference bi izvolili 7-članski se- kretariat, in sicer bi ga sestavljala po dva člana iz Tr- bovelj, Hrastnika in Zagorja, sedmi član pa bi bil sekretar spkretariata. CIani komiteja so v razpravi poudarili, da bi bilo treba čimprej v praksi uveljaviti predlagano obliko organiziranosti Zveze komunistov v okviru Zasavskih premogovnikov, saj je vrsta problemov in vprašanj ki bi jih bilo treba že zdaj enotno reševati. Zato so sklenili, da naj bo gradivo, ki je bilo predloženo na sejo komiteja, osnova za razpravo na sestankih ru- dar jev-komunistov, ki naj bi bili opravljeni do 10. mar- ca, na njih pa naj bi, kolikor bi s predlogom sogla- šali, izvolili tudi člane konference ZK Zasavskih pre- mogovnikov. Komite revirske konference Zveze komunistov je na zadnji seji obravnaval tudi nekatera vprašanja v zvezi z reelekcijo direktorjev delovnih organizacij v revirjih. Sprejeto je bilo stališče, da bi morala Zveza komunistov oceniti stanje v tej zvezi, upoštevaje pred- vsem ali je ZK sprejela stališča, kako se jih v praksi izvaja ter kakšne so dosedanje pozitivne in negativne izkušnje v zvezi z reelekcijo. V nekaterih primerih je bilo namreč mogoče že doslej opaziti' spreminjan je kri- terijev v statutih delovnih organizacij glede izobrazbe, ponekod so te kriterije zaostrili, drugod spet pa so jih omilili. Kadrovske komisije sekretariatov občinskih konferenc ZK naj bi pripravile ustrezne analize in jih predložile v marcu v razpravo komiteju revirske kon- ference ZK. In končno je komite revirske konference ZK obrav- naval še gibanje članstva v ZK. Poudarjeno je bilo, da bo treba nameniti v prihodnje še več pozornosti sprejemanju novih članov v ZK, istočasno pa bo treba opraviti tudi podrobnejši pregled članstva, tudi s sta- lišča družbeno politične oziroma društvene aktivnosti. Sklenjeno je bilo, da bo komite na prihodnji seji obravnaval oceno razprav o »Osnovnih izhodiščih ak- tivnosti komunistov v nadaljnjem razvijanju samo- unravljanja, družbeno političn'h odnosov ter regio- nalnes:a sodelovanja na področiii revirjev«, ki jo bodo pripravili sekretariati občinskih konferenc ZKS Trbov- lje, H»*nstnik in Zagorje skupai s člani komiteja re- virske konference ZKS. —NK— SLAVJE ZASAVSKIH PLANINCEV OB 75-LETNICI Zasavski planine! pomemben Planinska društva iz Zasavja m Posavja, od Litije do Brežic, so pripra^dli v denh od 10. do 17. februarja na čast 75-letnice ustanovitve slovenske planinske organizacije planinski teden, v okviru katerega so na dokaj svojstven nai» "In z več prireditvami pro- slavili ta pomemben jubilej. — Sklepna prireditev tedna zasavskih planinskih društev je bila v soboto, 17. februarja, ko je bila v predavalnici trboveljske- skih planinskih društev. Slavnostni govor je imel dr. Franc Golob, predsednik koordinacijskega odbora za- savskih planinskih društev. Opozoril je na pomemben prispevek planinske organi- zacije med obema vojnama, na socialno in narodno pre- bujanje ljudi ter na pomem- bno vlogo, ki jo ima planin- ska organizacija danes, taiko glede vzgoje, rekreacije in izletništva. Zlasti je naglasil, da je mogoče uspehe priča- kovati predvsem v pogojih kar najtesnejšega sodelova- nja vseh dejavnikov, kar do- kazujejo tudi primeri iz Za- savja oziroma Posavja. Planinska gruštva od Liti- je do Brežic so izvedla v zadnjih letih več skupnih akcij. Tako je bila =; sodelo vanjem vseh zgrajena koča na Prehodavcih, ki jo oskr- buje PD Radeče. Urejena je bila zasavska planinska trans- verzala od Kumrovca do Kuma, ki je znana po vsej Jugoslaviji, pa tudi v so- sednji Avstriji, zaiačke za prehojeno transverzalo pa je prejelo doslej skorajda 1.000 planincev. Izdelan je bil tudi vodnik po tej trans- verzali. Opravili pa so tudi precej drugega skupnega de- la, priredili so več skupnih prireditev, posvetovanj itd., s čimer so utrjevali planinr. sko miselnost in jo širili med mladino in proizvajalci. Dr. Golob je opozoril ob tem, da bi bilo treba v prihodnje zagotoviti več mla- d'n^kp'^n vodniške-i^a kadra in z?'^'^'"-'iti ve'^ -"'-narja za delo društev, predvsem za vzdrževanje planinskih * m:oiv, da bi se lahko v ^ večji meri vključili v ti*^ stično dejavnost. . Na sejo je prišel kot pf^ stavnik Planinske zveze ^, venije prof. Tine Orel. Ta J predvsem naglasil, da so^ savski in posavski planici kar zadeva organiziranost vsebino delovanja, izi*"^ pomemben in nenavadno P' zadeven del slovenskega ninstva. To so dokazali ^ z organizacijo planin^ tedna ob 75-letnici slovenj planinske organizacije. leji so po besedah prof.^ namenjeni spoznavanju log, ki jih ima planin^^ zdaj in v prihodnje, P^^ vsem z namenom, da bi ''I; ideja planinstva še bolj P' šotna v naši družbi. Govogovorili o letošnjem izvozu posameznih vrst izdel- kov na severnoameriško tr- žišče. Steklarna Hrastnika iz- važa v ZDA čedalje več bla- ga, saj so ta tržišča na tret- jem mestu za Zvezno repub- liko Nemčijo In nekaterimi drugimi zapadnoevropskimi deželami. USTANOVITVE PLANINSKE ORGANIZACIJE: del slovenskega planinstva ijihova prizadevanja in ■ /Dana dejavnost. Planinski veteran, Vitko furko, z Dola pri Hrastniku je govoril posebej o delu z fJiladino in dejal, da bi mo- rali biti planinci zgled mla- ^ generaciji. »Večina ti.stih, ^ smo danes v Trbovljah, ^0 si v gorah prvič podali '^ke in sklenili prijateljstvo, ^ to prijateljstvo velja še ^anes!« Tega bi se morali tu- bolj zavedati. Milan Mahovne iz planin- ^'^ega društva Bohor se je ^^vzel za to, da naj bi jubi- '^j slovenske planinske or- SaJiizacije izzvenel v zname- fiju poglobljenega in vsebin- sko novega dela z mladino, ljubezen do domovine in ^°ra je treba bolj prenašati rnlali rod in planinsko '^^"ganizacijo širiti z mlado generacijo. »Pomagajmo mla- da bodo v planinski or- ganizaciji postali taki, kot ^1 mi vsa želimo,« je zaklju- Milan Mahovne. ^one Strniša se je tudi za- 73. pridobivanje novega ^'sjistva, predvsem iz vrst mladine, če bomo to doseg- li, bomo dosegli veliko. IMarjan Ol-'lik ' iz Liti- je je nagla sil svojstven način proslavljanja 75-let- nice slovenske planinske organizacije v Zasavju in Posavju, prav tako pa tu- di zgledno sodelovanje, ki ne pozna občinskih meja. »Vedno se radi srečujemo, predvsem tudi, če je treba reševati naloge oziroma pro- bleme, pa naj si bo to na naših vrhovih, ali pa v me- stih.« Zavzel se je za to, da naj bi planinska društva do 80 letnice slovenske planin- ske organizacije razvila druš- tvene zastave, in pa, da bi bilo treba omogočiti, da bi likovniki, ki so pripravili razstavo na temo »Naše go- re« razstavljati tudi na raz- stavi, ki bo med osrednjo proslavo jubileja slovenskih planincev. »Takšna poveza- va med planinci od Litije do Brežic kot je sedaj, naj osta- ne še naprej, postane naj zgled me-'sebojnega sodelo- vanja in pomoči .tt Na slavju zasavskih in po- savskih planincev je govoril tudi Marjan Orožen, sekre- tar komiteja revirske konfe- rence ZK in član CK ZSJ. Posebej je poudaril pomem- bnost medsebojnega spozna- vanja in sporazumevanja, ki ga goji pltininska organiza- cija, in ki mora biti lastno socialističnemu človeku. Med planinci je v precejšnji meri prisotna skrb za vzgojo in razvoj mlade generacije, za- voljo tega, ker se zavedajo, kako pomembna je za druž- bo vzgoja mlade generacije, pa tudi ljubezen do domovi- ne, tovarištvo in humanizem. Prav z-arvoljo teh pomemb- nosti bi morale biti delež- ne planinske organizacije še več pK>moči in razumevanja. Udeleženci seje vodstev za- savsiih in posavskih planin- skih društev so na koncu za- želeli slovenskemu planin- skemu življu )>še mnogo let«. Obljubili pa so si tudi, da se bodo še videvali tudi v pri- hodnje, zlasti v prelepih za- savskih gorah in planinah. (š) ZBORI VOLIVCEV čeprav so nedarae zbore volivcev v Hrastniku skrbno pripravili z udeležbo občanov niso bili najbolj zadovoljni. Vendar kaže ugotoviti, da so bili zbori na - posameznih va- ških, deloma pa tudi mest- nem področju zelo živahni. Ljudje so pozorno poslušali izvajanje svojih odbornikov o letošnjih obremenitvah, dav- kih in prispevkih in drugih dajatvah, ki bodo osnova za občinski proračun dohodkov. ; Odborniki so občanom obraz- ' ložili, da so zahteve posamez- j nih uporabnikov znatno viš- '\ je, kot pa jih bo moč finan- i cirati iz letošnjega občin- skega proračima. Zelo podrob- no so ljudje obravnavali neka- tere probleme družbenega sta- ndarda, gospodarjenja s sta- novanji, probleme komimaJne- ga urejanja in druge zadeve. O predlogih občanov bodo na občinski skupščini sestavili posebno analizo, ki jo bodo uvrstili na eno izrned prihod- njih .sej. USPEL MLADINSKI SEMINAR ZA VODJE KLUBOV Poročali smo že, da so ime- li v dvorani »Svobode I« v Hrastniku pred kratkim dvo- dnevni seminar za organizira- nje klubskega življenja. Na seminarju je sodelovalo naj- več mladih ljudi iz Hrastni- ka, med udeleženci pa so bi- li tudi predstavniki mladin- skih klubov iz Trbovelj in Zagorja ob Savi. Kot so pred- videvali, so v obeh dneh po- slušali izredno zanimi'va pre- davanja in razpravljali o do- sedanjih oblikah klubskega življenja mladih, še bolj pa o tem, kaj kaže storiti, kako programirati klubske večere, da bi le-ti postali privlačni za vso mladino. Posebno po- zornost so posvetili obliko- vanju dramskih, literarnih, glasbenih in drugih večerov, izobraževanju in vsem tistim oblikam zabave in razvedrila, za katere se mladi riajbolj navdušujejo in zavzemajo. Dvodnevni seminar bo zagoto- vo odlično prispeval k nada- ljnjemu dslu na tem področ- ju. 30.000 NOVIH DIN ZA TELESNO VZGOJO Delavski svet Steklarne Hrastnik je letos odobril re- kreacijskemu centru tega pod jetja 30.000 ND za potrebe telesne kulture in vzgoje. S tem je samoupravni organ podjetja ustregel vsem tistim števihiim športnikom iz te de- lovne GTgariizacije, ki sodijo, da j3 telesna kultura sestav- ni del vsakdanjega življenja. Denar bodo potrošili izključ- no za razvoj telesne kulture in-vzgoje, za množičnost šprt- nega udejstvovanja in delo- ma za obnovo nekaterih na- prav na igrišču za Savo. V hrastniški Steklarni se ukvar- ja s telesno kulturo vse več mladih ljudi, msd katerimi je lepo število mladih delavk, prva reelekcija V hrastniški občini morajo letos izvesti reelekcijo v sed- mih podjetjih in ustanovah. V zvezi s tem je volilna ko- misija pri občinski konferen- ci Socialistične zveze delov- nih ljudi sprejela ustrezna sta- lišča pa tudi priporočila, ki so jih bili obravnavali na se- stankih sindikalnih organiza- cij, nedavni drugi seji O'bčin- 3ke konference ZKS in dru- god. Bistveno stališče komisi- je je bilo, da naj pri tej na- logi sodelujejo vsi delovni kolektivi, da naj imajo mož- nost neposrednega sodelova- nja vsi prizadeti, in da naj bodo merila za reelekcijo do- sti širša, kot so bila doslej. V kolektivu Splošnega trga\'- skega- podjetja Hrastnik je komisija pred kratkim na osnovi prijav pa tudi poprej- šnjih posvetovanj z 7,aposle- nimi^predlagala, da tudi v pri- hodnje vodi podjetje doseda- nji direktor. -an- TEDNIK, 29. februarja 1968 11 ŽRTVE I PHOMETA NEVARNO PREHITEVANJE Prometna nesreča se je zgodila na cesti II. reda Ce- lje—Rogatec, Ro je proti Ce- lju vozil motorist ANTON DROFENIK in v Tržišču pre- hiteval osebni avtomobil. Nasproti je pripeljal drug osebni avtomobil z voznikom Stjepanom žerjavičem. Moto- rist se je čelno zaletel v sre- dino prednjega dela žerjavi- čevega avtomobila in se zelo hudo poškodoval. Lažje po- škodbe so dobili tudi voznik avtomobila in dve sopotnici. Na vozilih je škode za 9.500 novih dinarjev. TRČENJE MOTORISTA Iz Celja je proti Vojniku vozil z osebnim avtomobi- lom VLADO RUDOLF in ho- tel pri odcepu ceste za Zg. Hudinjo zaviti na levo. Zara- di vozil iz nasprotne smeri je zapeljal na skrajno levo stran desne polovice ceste in zausta- vil. Za njim je pripeljal mo- torist RUDOLF PLATOVŠEK s sopotnico HEDO BUČEK. Zaradi neprimerne hitrosti in močnega nenadnega zaviranja je motor spodneslo, da je drsel proti avtomobilu in udaril vanj. Motorista in so- potnico je vrglo po cesti,' pri čemer je prvi ostal nepoško- dovan, sopotnico pa so odpe- ljali v celjsko bolnišnico tež- ko poškodovano. Z DESNE NA LEVO Proti Šentjurju se je peljal iz Dramelj po cesti III. reda z osebnim avtomobilom VLA- DIMIR GROM. V Trnovcu mu je na blagem desnem ovinku pripeljal nasproti glu- honemi kolesar IVAN BREČ- KO in pred avtomobilom za- peljal z desne na levo stran ceste, kjer ga je vozilo zade- lo. V celjski bolnišnici so ugotovili, da je dobil pretres možganov in druge lažje po- škodbe. TRI METRE POD CESTO Voznik poltovornega avto- mobila J02E PETEH je vo- zil iz Tržišča proti Boštanju. V desnem nepreglednem ovinku, kjer je cesta široka le 3,60 m mu je pripeljal na- sproti z osebnim avtomobi- lom VALENTIN DVOJMOC. Zaradi neprimerne hitrosti sta vozili trčili. Osebni avto- mobil je zavozil tri metre pod cesto, škodo na vozilih so ocenili na 9.000 novih di- narjev. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPOR^ KOŠ, KOŠ... BRAVO— Navzlic temu, da je ko- šarka lepa in zelo dina- mična igra proti pričako- kovanju pri nas nima veliko pristašev. To še zlasti velja za Celje, kjer več ali manj životari en sam klub. Pogojev za raz- širitev košarke pa je naj- brž več. Zato bi kazalo podpreti prizadevanja za njeno razširitev, saj je go- tovo, da bi se mladi kma- lu ogreli za to prijetno igro z žogo. Športno življenje v novi obliki Pismo iz Slovenskih Konjic Društvo za telesno vzgojo Partizan v Slovenskih Konji- cah je v preteklem obdobju združevalo celotno telesno- vzgojno dejavnost v mestu. Posamezne panoge so delova- le povsem samostojno, sicer pa bile prepuščene iniciativi posameznikov. Navzdržna finančna situaci- ja, čeprav so nekatere konji- ške gospodarske organizacije kot Konus in Kostroj bile ve- dno pripravljene podpreti te- lesnovzgojno in športno aktiv- nost, ter neorganizirano in nestrokovno delo z mladino je privedlo od tega, da so na pobudo košarkarjev začeli športni in družbeno politič- ni delavci razmišljati o novih poteh telesne vzgoje v Konji- cah. Spoznali so, da TVD Partizan v takšni obliki ne more več obstajati ter da naj nogometna in košarkarska sekcija začneta s samostoj- nim delom. Partizan pa se naj posveti telovadbi, plava- nju, smučanju in atletiki. Na osnovi teh sklepov so v Slov. Konjicah že februarja dobili dva nova kluba. Košar- karji so ustanovili samosto- jen klub pod pokroviteljstvom usnjarskega kombinata Ko- nus. Klub ima 76 aktivnih igralcev in igralk oziroma pi- onirsko, moško in žensko mladinsko vrsto pa tudi eki- pi članov in starejših članov. Za predsednika kluba so iz- brali Antona Obrula, direktor- ja splošnega sektorja iisnjar- skega kombinata, za častne- ga predsednika pa so izvolili Draga Perca, glavnega di- rektorja Konusa. Istočasno so začeli s samo- stojnim delom tudi nogomg tašd. Ustanovili so nogomet^ klub Dravinja, ki združuje nogometaše iz Konjic in Zrej Za predsednika kluba so volili Jožeta Hrovatiča, vodjo usnjame v Slov. Konjicah. Delo je steklo in tudi finaivj. ni problem rešujejo deklo g prispevki podpornih članov. Trenutno jih imajo 472, ij^ je več kot zadovoljivo. Tako se je z nekatea^imi oj. ganizacijskimi sprememba^ začelo v Konjicah novo šport no življenje. Upajmo, da bo uspelo. Z. D, ŽiUNTAR DRUGI V Kranju je bilo v nede- ljo meddruštveno tekmovanje v krcsu^ na katerem so na, stopili tudi nekateri člani in članice celjskega Kladivarja. Tako se je med člani žuntar plasiral na drugo mesto za tekmovalcem iz Tržiča (Ita- lija) Miamijem. Zuntar je aa- ostal za zmagovalcem za dv« desetinki sekimde. Sicer pa so se odlikovali celjski mladinca in mladinke. Taico so pri mladinkah vsa prva mesta zasedle Ceijanke: Urankarjeva, Oračeva, Kolen- čeva itd. Pri mladincih pa je bil najhitrejši Svet. SMUČARSKI SKOKI Prvenstveni debut celjskih pionirjev Preteklo nedeljo je bilo re- publiško prvenstvo pionirjev v smučarskih skokih. Med- tem ko so se starejši pionirji pomerili na 25-metrski skakl- nioi v Rovtah, so mlajši ska- kali na 15-m6trski v Logatcu. Republiški prvek pri sta- rejših pionirjih je postal Edo Marolt iz Logatca. Najbolje uvr.ščeni Celjan je bil 10-letni Janko Petek, ki je navdušil s svojim pogumom in soraz- merno dolgimi skoki. Zlasti lep je bil njegov zadnji skok 20 metrov. Zaradi dveh pad- cev si je lepo uvrstitev za- pravil Dukarič. Če bi ne pa- del, bi osvojil deseto mesto. Najboljši Celjan pri mlaj- ših pionirjih je bil zopet Jan- ko Petek. Takoj za njim p>a se je uvrstil njegov sošolec, Matjaž Pavliha, ki bo marca star šele deset let. Sicer lahko nastop celj- skih pionirjev, ki trenirajo šele prvo leto, ocenimo za ze- lo uspešnega in zato lahko upamo, da bomo prihodnje sezone o njih še marsikaj pi- sali. Celjski pionirji so se uve- ljavili takole. STAREJŠI PI- ONIRJI: 23. Petek 13 in 20 m, 33. Pavliha 19 in 20 m, 45. Dukarič 20.5 in 21 m s pad- cema. MLAJŠI PIONIRJI: 13. Petek 18,5 in 17.5 metra, 14. Pavliha 14 in 13 m. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Celje ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH Zmagovalca: Ojstrež in Draksler- Na medobčinskem brzopo- teznem turnirju posamezni- kov v šahu, ki je bilo v Zre- čah, je sodelovalo 30 igral- cev iz Celja, Šempetra, Žalca, Rogaške Slatine, Prebolda in Zreč. Škoda, da se tekmova- nja niso udeležili velenjski šahisti. Igralci so bili razvr- ščeni v tri skupine in najbolj- ši so se uveljavili v finale. Po pričakovanju se je borba za prvo mesto odvijala med Celjani. Končno se je zgodilo tako, da sta Ojstrež in Drak- sler osvojila 8 in pol točke in si razdelila prvo ter drugo mesto. Sledijo: štrajher 8, Janežič 6 in pol. Jazbec (vsi Celje) ter Skok (Šempeter) po 6, Bervar (Celje) 5 in pol itd. V tolažilni skupini je zma- gal Celjan Pertmač z 9. toč- kami. Naslednja mesta so za- sedli: Lipnik (Rog. Slatina) 8. inž. Dežnak in Hribšek (Celje) po 7, Habe (Žalec), Kuzman (Zreče), Djurkovič (Rog. Slatina) ter Pešec (Ce- lje) po 6 itd. S. P. VODI JAZBEC Po osmem kolu prvenstva celjskega šahovskega kluba je na vrhu lestvice še kar na- prej Jazbec s sedmimi točka- mi. Sledijo: Ojstrež 6 in pol, Studnička 6 (1), Janežič 6 itd. S. P. CELJE — LJUBLJANA V nedeljo, 3. marca ob 9. uri bo v Olju prijateljski brzopotezni šahovski dvoboj na osmih deskah med ekipa- ma Celja in Ljubljane. S. P. SMUČANJE Mežnarič četrti, Catrova sedma Prejšnjo nedeljo, 18. febru- arja so se za naslove republi- ških prvakov pomerili alpski smučarji, člani in članice so tekmovali v slalomu in vele- slalomu na Voglu, pionirji in pionirke pa na Zelenici. Pri članih je v obeh kategorijah v odsotnosti oMmpijcev zma- gal Peter Lakota, Celjan Marjan Rosina pa je bil v veleslalomu 18., Herbert Ko- šič v slalomu pa 22. Več uspeha so imeli Celjani pri članicah, kjer je bila čatrova sedma v slalomu in osma v veleslalomu. Največji uspeh Celjanov pa je dosegel Marko Mežnarič, ki je bil med 98. starejšimi pionirji odličen četrti. Razen tega so lep uspeh zabeležili še pionirji iz štor. V posamezaiih skupinah so Celjani dosegli naslednja me- sta: člani — slalom: 22. Ko- šič, 58. švegelj; veleslalom: 18. Rosina. članice — slalom: 7. Čater; veleslalom: 8. čater. Starejši pionirji: 4. Mežnarič, 32. četina. Starejše pionirke: 10. Pavlica Skoberne (Celje). Mlajši pionirji: 4. Ka\'-ka, 7. Klinar in ZeMč (vsi Štore), 10. Kopita:r (Celje), 32. Trat- nik (Štore), 35. Deržek (Ce- lje). Mlajše pionirke: 8. Ve- ber (štore), 16. Manja Pre- log, 21. Sonja Prelog (obe Celje). -an Uspeli smučarski tečaji Kot vsako leto se je tudi to zimo zbralo na smučar- skih terenih žalske občine ve- liko število mladih smučar- jev, ki so obiskovali smučar- ske šole. še več pa je bilo tistih, ki so smučali izven rednih šol. Na smučarskih terenih pri vlečnici v Libojah se je zbra- lo nad 70 učencev šolskega športnega društva iz Žalca. Nad Preboldom je bilo nad 30 pionirjev šolskega šport- nega društva Miro Cerar iz Šempetra in nad 100 pionir- jev iz osnovne šole v Prebol- du, ki so po enem tednu pri- predili smučarski izlet na Veliko planino in tridnevni trening v Libojah. šolsko športno društvo osnovne šole v Grižah je pripravljalo svo- je pionirje nad Grižami. Na vseh teh smučarskih šolah je sodelovalo tudi večje število smučarskih učiteljev in vadi- teljev, ki so mlade naučili osnovne like. Na šolskih prvenstvih so so se najbolje uveljavili: iz Žalca Veber ter oba Kovača, iz Prebolda Brodar, Brinar, Satler ter Matko in Govc pri pionirkah in iz Šempetra Zu- pane. Po / L Idriessu: Bradfplamva na Kantlncnš marjfu Rise Miha Alič 55. Jakec se je ves prestrašen nagnil nad drgetajoče telo, ki se je zvijalo v prahu. Na- to se je ozrl k Duppu. Množica je molče str- mela vanj kot v deveto čudo. Duppa si je iz- krčil pot v krog. Od ponosa ga je kar raz- ganjalo, ko je trepnil sina po rami. Množica je tiho obsedela tudi potem, ko je Jakec pomagal ranjencu vstati in ga sku- šal prijateljsko tolažiti: prvič so videli bor- bo s takim ^ncem. Brž ko si je Bogo ma- lo opomogel, ga je Jakec poučil, kako je tre- ba streči taki stvari, in ga vneto prepriče- val, da športni poraz ni sramota. Obljubil mu je, da ga bo naučil boksanja, tako da bo Bogo velik borec, mnogo večji od njega sa- mega. Na Bogovem obrazu se je pokazal ra- hel nasmešek. Jakec je pritisnil svoje lice k njegovemu in Bogo mu svojega ni odmak- nil. Ludje so se zbrali okoli njiju in pristo- pil je tudi poglavar Marboo. Z nasmehom je položil roko na Jakčevo ramo. Duppa pa je svojo položil na Bogovo. Bila sta prijate- lja. Silno navdušenje množice se je poleglo šele, ko je spregovoril sam poglavar pogla- varjev Mamoose in jima čestital. Nato so se vsi skupaj vrnili na gostijo. Jakec si je dobil prijatelja in ugled med otočani. 12 TEDNIK, 29. februarja 1968 SKRIVNI POHOD ŠTIRINAJSTE 3. NADALJEVANJE ^jdolž meje so izselili skoraj ^slovensko prebivalstvo, na- selili pa so nemške begunce j2 raznih držav, tako da je oDmejni pas postal nekako g^oobrambno področje. Tu naseljeni Nemci niso bili sa- pio obveščevalci, ampak so se tudi aktivno vključevali v boj proti partizanom s tem, da. 50 jih ovajali ali pa jih nap^ ^i. Slovensko prebivalstvo so prisilili, da je hodilo Nem- ^ poročat o gibanju par-; tizanov. Ta nasilna politika je rodila' odpor. Aktivisti so žilavoj y2trajali pri svoji politični ak-j (.jji, partizanske čete pa so^ vedno našle možnost, da soj se ohranile pri moči. I V vojnotaktičnem oziru jej bilo Kozjansko za dolgo biva-j nje partizanske enote v teda- njih razmerah neprimerno. Bilo je premalo prostrano in za manevriranje preozko. Od treh strani so ga obdajale tri relce. Dobrih prehodov proti jugu, vzhodu in zahodu ni bilo. Kozjansko je bilo kot nekaka vreča z odprtino proti severu. Bohor je dobro opo- rišče za napade proti komu- nikacijam in industrijskim na- pravam proti jugu, vendar dolgo na njem ne bi bilo mo- či vztrajati. Le manjša enota bi se mogla zadrževati na njem. Kozjansko je bilo pri- memo le za prvi kratek stik Štirinajste s Štajersko. Po prvotnem načrtu bi štirinajsta pri Klanjcu vdrla čez mejo, kjer se z obeh strani reke Sotle približata drug drugemu gozdnata, ka- kih 500 metrov visoka gre- bena Zelenjak in Cesarsko brdo. Di\'izija se je 5. febru- arja že začela pomikati " t'« smer, vendar je spotoma ne- dela, da so na nameravanem odseku nemške zasede. To je bilo res. Ob Soth, na me- ji s Hrvaško, je bil namreč raz3>orejen 649. bataljon de- želnih strelcev. Divizija le še 5 km pred Sotlo Olični hrvaški obveščevalci so hitro ugotovili, ^ n? od- seku pri Klanjcu ni vse v redu. Divizaja je hitro reagi- rala in zasedla tele položaje: šercerjeva in štab divizije Ravnice, Tomšičeva Jelenji, Bračičeva pa hiše na cesti med Hrvatsiko in Ravnicami. Od Sotle so bili oddaljeni le 5 kilometrov. Tu so bih iz- hodiščni položaji za preboj čez mejo. Vreme je bilo le- po, jasno. Kakšne podatke je imela divizija o razmerah onkraj Sotle? Podatki so bili do- kaj točni, Viktor Avbelj jih je poslal glavnemu štabu Slovenije v depeši z dne pe- tega februarja: » . . .Naš enostranski obmejni pas (držijo) oboroženi Besarab- ci tn Kočevarji. Meja delno minirana. Posadke, karta Rogatec: Pišece, Pesnica, Se- novo, Podsreda, Bizeljsko, Sv. Peter, Kozje, Pilštanj, Prevorje, Prelasko, Ime- no, Podčetrtek, Rogaška Sla- tina), žetale, dalje ne ve- mo. Sestav W©hrmannschaft, graničar j i in žandarji. Ja- kost: 30 do 300. Rudi. Danes prekoračimo mejo. Poročila z one strani meje pravijo, da so prosili Nemci za okrepitev meje, in vlaki neprestano vozijo iz Celja. (Ta podatek ni bil točen, op. avt.) . . . Rudi.« Pri Selih so hrvaški kmetje zgradili most čez Sotlo s Kozjanskega so prišli k diviziji še nekateri drugi partizani in aktivisti, katerih dolžnost je bila pomagati ji pri prehodu čez Sotlo. Gra- divo za most so hrvaški kmetje že prej pripravili: nekoliko debel za nosilce (saj Sotla ni široka) in de- ske, ki so jih kasneje pov- prek zabili na debla. Za pre- hod so Hrvati predlagali od- sek pri Selih. Vas je le ne- kaj sto metrov oddaljena od Sotle. Cerkvica Sv. Katarine gospoduje nad vasjo. Ves te- ren na hrvaški in slovenski strani ni strm, zato pa je ugoden, da bi se bila Štiri- najsta lahko razvila na njem za prehod in za boj. Od se- danjih položajev do Sve- te Katarine je bilo le dobro uro hoda. Rahel greben, ki se kot val razprostira vzpo- redno s Sotlo, zakriva seda- nja brigadna nastaniSča pred radovednim pogledom nem- škega obveščevalca. Ves dan 6. februarja 1944 90 obveščevalci na pomemb- nih mestih budno opazovali vsa gibanja onstran Sotle. Tako se je približal zgodo- vinski trenutek, ko bo Štiri- najsta^ vdrla v nemški rajh. Štirinajsta je imela ob prehodu na Štajersko 1025 partizanov Ob prehodu čez Sotlo je imela divizaja 1025 partiza- nov. Na maršu skozi hrvaš- ko je imela 7 mrtvih, 29 ra- njenih in 34 bolnih, ki so ostali v bolnišnicah na Hr- vaškem, 10 partizanov pa so pustili za stražarje pri stre- livu, ki ga je divizija pustila v bližini Sotle, in za kurirje za avezo s hrvaškimi enota- mi. Torej se je divizija zma- njšala za 87 partizanov. Na Hrvaškem so pri kmetih piustili tudi 7 glav popol- noma izčrpane živine. Sklep: Drugi del pohoda od Kal- nika do Sotle se je nepri- čakovano zavlekel. Vzrok je bila ustaška hajka, naperje- na proti XXXII. diviziji de- setega korpusa (zagrebške- ga) NOV in POJ. S tem je divizija izgubila nekaj dra- gocenih dni. V drugem delu pohoda po Hrvaški je divizija napravila 130 km dolgo pot ali 130 km skupne poti. Na Sotlo je France Mihelič: MOST prišla še močna in bojevita, le obleka in obutev sta zelo propadli. Upali so, da se bo- do na novo opremili v boga- tih krajih vzhodne Štajer- ske. Ugotoviti moramo še, ali je diviziji uspela tajnost po- hoda. Vemo, da so ustaši dvakrat zabeležili prisotnost velike slovenske partizanske enote. Dva člana divizijsk^a obveščevalnega centra so ujeli. Iz tega lahko sklepa- mo, da so vedeli aa prisot- nost Štirinajste. Iz razpolož- ljive dokumentacie ne more- mo zvedeti, kako so reagi- rali na te vesti. Posebne akcije proti štirinajsti, ve- mo, niso začeli. Tudi ne mo- remo ugotoviti, ali so o tem obvestili Nemce. Kasnejši dogodki nam bodo nekoliko razjasnili ta vprašanja. KONEC anekdote Rodoljub čolaković je ho- dil 1942. leta z nekim odre- dom skozi vzhodno Bosno. Pred njim je korakal mlad borec, ki je nenadoma pre- skočil neko grapico. Za njim je preskočil tudi čolaković, ki ni dobro videl. Mladenič je spet preskočil, čolaković za njim. Ko se je to dalj ča- sa ponavljalo, se je čolakovi- ću zazdelo čudno in je vpra- šal: »Ti, tovariš, kaj venomer preskakuješ?« Fant je odgo- voril: »Zebe me, tovariš Roč- ko, pa se takole ogrevam!« Kipar Stojan Batič je kot četni komisar med NOV na- redil kip borca in mu pomo- toma položil puško na levo ramo. Vsi so občudovali kip, nihče pa ni opazil pomote. Potem je komandir zbral če- to in poveljeval: »Puško rm levo ramo!« Borci so začude- no gledali, eden pa se je opo- gumil in vprašal: »Menda na desno ramo?« »Ne!« je rekel komandir, »Če je tovariš komisar nare- dil borca s puško na levi ra- mi, pomeni, da je direktipa: likvidirati vse. kar je desni- ! čarsko!'< l X X Poleti 1943. so partizanske enote zaplenile neki star so- vražnikov tank. Kot je bila navada, da so po zidovih, vra- tih in plotovih pisali spod- budne parole, tako je nekdo tudi na zaplenjenem tanku napisal NOV. Ko so nato par- tizani s tankom prišli v neko vas, se je vse zbralo okoli njih. Borci so navdušeno pri- povedovali o bojih in zmagah, vaščani so jih navdušeno po- slušali. Le neki starejši kmet je s prstom pokazal na tank in odkimaval z glavo: »Tova- riši, vse, prav vse vam verja- mem, le tega ne, da je tale krača nova!« Josip Jurčič: DESETI BliVT 43 To bi bil jaz prej lehko vedel, lehko poznal po tem in onem. Pa bil sem slep! Koj ko sem to zvedel, ko sem bil prepričan, sem hotel umoriti njo in sebe. Pa domislil sem se svoje prve žene. Domislil sem se, da je usoda pravična, da se je maščevala nad menoj! Tvojo mater sem pustil. Če še živi, ali je v nadlogi Umrla, tega ne vem. Nikdar nisem pozvedoval. Tudi tebi ni treba in menim, da ne moreš. Zato sem vse listine sežgal, katere imajo njeno ime, zato ti tukaj njenega imena ne imenujem. Nekaj časa sem bil s teboj v majhnem mestu na Nemškem. Potlej sem so naselil v ta kraj. Po tem, kar sem ti na kratko povedal, boš razsodil nekoliko moje obnašanje. Bolje boš sodil, kadar boš starši. Ne morem ti veliko več in natančneje reči razkla- dati. Roka moja je stara in sosebno v tem trenutku ni Za veliko pisanje. Samo še svojo poslednjo voljo ti Povem. Vse moje premoženje je tvoje, izvzemši hišo Pole- sek in kar je zraven. Da ti te ne pustim, imam več razlogov. Prvič želim, da ne bi ostal v tem kraju, kjer st^ mene poznali in me bodo morda še bolj, če one listine pridejo na dan. Dasiravno bom skrbel, da moje ^mrti ne bodo zvedeli ljudje tod okoli, mogoče je ven- d^r, da se zgodi in ti si potem sin samomorčev, kar bi !^ ti med neumnim ljudstvom utegnilo kdaj očitati. P^ugič se mi pravično zdi, da pred smrtjo ustrežem ^^Iji svojega prvega sina, omenjenega človeka, ki se ^esetega brata imenuje, da se za nekaj popravi krivica, katero sem gotovo njegovi materi storil, želja tega ^^k je, da nekoliko njegove dediščine pustim človeku, ^ se Kvas imenuje in je na Slemenicah. Tretjič je ta '^vas meni v rodu. Tedaj hočem, da pustiš ^olesek te- Kvasu. Kar je v tej reči potreba, svetoval^ ti bo ^^emeničan. Preverjen sem, da boš mojo poslednjo voljo spoštoval, tem bolj, ker ti tukaj izročim toliko, da lehko kupiš tri boljša posestva drugje. Bolje bi morda bilo, da bi bil s seboj nesel neko- Uko tega, kar sem ti povedal. Prosim te tedaj, ne pre- mišljuj veliko. Zdaj, ko veš, da nimaš nobenega člo- veka na svetu, skušaj si dobiti prijateljev, uživaj življe- nje po pameti, brez strasti in tako, da ne boš nikomur na potu, kar sem ti pa jaz tu grenkega povedal, — pozabi! — Bodi srečen! Tvoj oče Peter Kaves. Pripis. Mislim, da se bo dobil kak dober tuj človek, ki mi bo grob izkopal, grob na samoti, kakr- šen mi bo prav. Drugega ne potrebujem. Tudi tega ne potrebujem, da bi ti vedel zanj. F*usti tedaj vse vne- mar. Ne trudi se povpraševati, kje sem bil poslednji čas. Skrbel bom, da bo daleč od tebe. ŠTIRI IN DVAJSETO POGLAVJE Če hoče, je dobro, če noče, je prav. Stara pesem. Gospod Benjamin s Slemenic je bil star dokaj let. Tudi je bral nekatero pismo in marsikateri testament. Vendar si je mož v tej uri priznal, da enakega pisma in testamenta še ni imel v rokah, čuden človek, čuden oče, pisavec tega pisma! Kakor ga ni mogel umeti v življenju, tako se- mu je zdaj iz pisma videl nerazum- ljiv. Ali je mogoče, da ima tak človek kaj ljubezni do svoje krvi, svojega srna, ki mu z mrzlo, kratko besedo pove, da je njegova mati zavržena, ki mu razloži vse svoje grehe, ki ga na smrtni postelji pusti in se gre daleč na tuje obesiti ali ustreliti! In vendar, če je gra- ščak to reč po drugi strani ogledoval, moral si je pritegniti, da je imel ta.čudni človek še precej veUko ljubezni. Zaradi majhnega vzroka vsaj Slemeničanu se je majhen zdel — je pustil življenje; šel je daleč, da ne bi nadlegoval sina. — Pa vse to bi bil lehko sto- ril, da ne bi bil sinu zagrinjala odtegnil od skrivnosti, katera mu je morala vse življenje kaliti pravo veselje, kadar se je bo domislU. Zopet pak je morda bolje za človeka, če si zna to in ono razložiti, kakor če ostane neveden in v temi o takih rečeh, katere bi rad vedel, naj so potem dobre ali slabe. Tako je premišljal graščak, prebravši pismo. Kar je bral o umrlem desetem bratu, kar je videl v testamentu o Kvasu, vse se mu je zdelo čudno, ni skoro vedel, ali bere prav ali ne. Dolgo je vrtel pisanje v rokah, še enkrat in še en- krat bral in ni vedei skoro, kaj bi rekel Marijanu, ka- ko bi ga tolažil. »Kaj čem zdaj storiti?« pravi Marijan. »Ničesar ne. Skušajte se razmisliti na druge reči. Delati je še čas. Slabi ste še in najprvo se morate varo- vati. Ko bi bil mogel vedeti, da je pismo tako resnob- no, ne bi ga vam bil še dal.« »Razmisliti? Kako?« »Očeta res nimate, pa bodite preverjeni, da imate prijatelje, ki bodo storili vse za vas, kar je mogoče in kar potrebujete dejanja in sveta. Vsaj kar morem jaz, to vam je gotovo.« DOLENJSKI UST* TEDNIK* V^^^ 13 M^tl I OGLASI PRODAM POHIŠTVO: spalnico, kuhinj- sko in moped prodam. —■ Milan Kragl, Celje, Parti- zanska 9, od 11. ure dalje. MOTORNO kolo PUCH 150, dobro ohranjeno, poceni prodam, šibane, Sp. črno- va — Velenje. DOBRO ohranjen klavir, če- ška železna konstrukcija, prodam. Ogled vsak dan od 14.—16. ure. Mihela Vodi- čar, Celje, Okopi 7. POPOLNOMA nov voz, sred- nje težak (za par kTav) ' prodam ali zamenjam za brejo kravo (do 3. teleta). Ostalo po dogovoru. Mari- borska cesta 118. flVALNI stroj BAGAT, še pod garancijo, s priklju- čkom za končanje (entla- nje), izdelovanje gumbnic prodam. Gubenšek, Celje, Čopova 10 — Otok. OTROŠKO posteljico prodam. Fran j a Rctar, Kocbekova 5, IV. nadstr., pri Kuzman, Celje. OTROŠKO stajico prodam. Mara Vršeč, Ljubljanska cesta 33, Celje. ITALIJANSKI kombiniran vo- ziček prodam. Celje, Dečko- va cesta 20. DOBRO ohranjen kombiniran italijanski voziček ugodno prodam. Jelene, Ul. V. pre- komorske brigade 9a — de- vetorček. DOBRO ohranjen voz — te- žak 400 kg, prodam. Naslov v upravi lista. ZARADI selitve ugodno pro- dam kompletno spalnico, kavč, kuhinjsko pohištvo. Ogled od 15.—18. ure. Ivan- ka Arolica, Celje, Veselo- va 8. POLGLOBOK otroški voziček in stajico poceni prodam. Naslov v upravi lista. VSELJIVO hišo z velikim vrtom, 15 minut iz mesta, prodam. Vprašajte za ča- trovo vas. Tone špringer, šmarjeta 70 — škofja vas. ODLIČEN moped »COLIBRI« — enosedežni prodam. Par- tizanska 51 (Lisce). SLADKO krmo prodam. — Hartman, Lava 16. KOMPLETNO (vezano) spal- nico z novimi posteljnimi vložki prodam. Franc Flere, Celje, Čopova 10 (Otok). ZASTAVO 750 letnik 1964, prodam zelo ugodno. Vpra- šati na telefon 740-20 Šent- jur. DOBRO ohranjen Fiat 600 — italijanski ugodno prodam. Kokot, Celje, Cankarjeva 5. SADNO škropilnico HOLDER v zelo dobrem stanju ugo- dno prodam. Marija Jurko, Celje, Medlog 44. ROi\iiji;'.lKAiN otroški vozi- ček prodam. — Naslov v upravi iista. VbELJlVO enosobno kom- fortno stanovanje v ceniru Celja prodam. Naslov v upravi lista. GLOBOK otroški voziček pro- dam. Kvas, čuprijska 11. NEMŠKE ovčarje, 6 tednov stare, »ALFA« kotel in več- jo količino hlevskega gnoja prodam. Dnevno od 8.—12. in od 15.-18. ure. Celje, čret, baraka desno, pred mizarstvom štuklek. KRAVO čiste sivorjave pas- me, odlično mlekaricc, tež- ko preko 500 kg, ugodno prodam. — Mihael švent. Klane, Dobrna. PLANINSKO društvo Solčava - da v zakup planinsko po- stojanko Zavetišče pod Oj- strico. Interesenti naj se zglasijo na naslov zaradi podrobnejših informacij do 15. marca 1968. DVA KONJA (7—9 let), spo- sobna za vsako delo, pro- dam. Oplotnik, šešče, Pre- bold. AVTO ŠKODA — modre bar- ve, skoraj nov, ugodno pro- dam, šoštar, Celje, Ostrož- no 109. HIŠO z gospodarskim po- slopjem in manjšim pose- stvom (njive, travnik, mali vinograd), 10 minut od po- staje štore,.^ prodam. Na- slov v upravi lista. DVA KAVČA, 2 fotelja in sobno kredenco ugodno prodam. Martin Dobrotin- šek, Celje, Trubarjeva 46. KUPIM HIŠO z nekaj zemlje v bli- žini Celja kupim. Cena ca 30.000 Ndin. Naslov v upra- vi lista. STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam takoj solidnemu moškemu. Naslov v upravi lista. NE0PRE:^1LJEN0 sobo s po sebnim vhodom v Celju iš- čem. Slavica Potočnik, »Iz- letnik«, Celje. MLAJŠI upokojenec — usluž- benec išče v Celju ali pred mestju garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. Na- slov v upravi lista. DIJ.'\KINJI ali vajenki oddam sobo. Naslov v upravi lista. GARSONJERO v okolici ali bližini Celja iščem nujno. Celje, Kersnikova 7. ENOSOBNO stanovanje z vr- tom na Sp. Hudinji zame- njam za večje, žibert, Ser- nečeva 1 — zraven skladi- šča »MERX«. SOBO blizu centra zamenjam. Naslov v upravi lista. ML.\D.\ zaročenca trgovske stroke i;!ičeta enosobno sta- novanje v Celju ali okolici. Plačata za več let vnaprej. Nudita lepo nagrado. Po- nudbe pod »MIRNA — PO- ŠTENA«. RAZNO NUJNO potreoujem 350,000 scarin amarjev posojila za ciooo 6 mesecev. Nudim vi- soke obresti. Garancija: hi- ša, 2 ha zemlje in avccmo- bil. Naslov v upravi lista. »KMETIJSKI TEHNIK« DVI- GNITE PONUDBE! NAJDITELJA izgubljenega obeska v obliki cekina na- prošam, da ga proti visoki nagradi 500 Ndin odda na nasiov: Rudi šalamon, Ce- lje, Celovška 1. OTROKA cd 2—4 let sprej- mem v varstvo. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Primariju dr. Janezu Jen- šterlu za uspešno operacijo in celotnemu kolektivu nje- govega oddelka za skrb in nego v času zdravljenja — najlepša hvala. — Hvaležni pacient RUDOLF LAJLAR, Steklarstvo Celje. POJASNILO V zvezi z neopravičenim opozorilom mojega moža Adol- fa Jazbinška iz štor 8a, ob- javljenega v C. Tedniku št. 6, opozarjam pred naku- pom kakršnih koli predme- tov tudi jaz, ker pred zaklju- čkom ločitvenega postopka in meje cdselitve od doma že od 16. januarja 1968 nimam možnosti koristiti niti proda- jati karkoli. Rozalija Jazbin- šek, Celje, Tomšičev trg 8a. LETNI REDNI OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠT- VA CELJE bo v nedeljo, 3. m.arca 1968, ob 8. uri v mali dvorani doma JLA (ki- no -Union). GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR. CELJE, Vrunčeva 14 — Tel. 30-51. Četrtek, 29. febr., ob 16. uri: Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Zaključena predstava za gimnazijo Šentvid pri Ljub- ljani. Petek, 1. marca, ob 19.30: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVE- TOVNI VOJNI. Gostovanje v Krškem. Sobota, 2. marca, ob 19.30: I. Cankar: HLAPCI. Gostova- nje v Šoštanju. Torek, 5. marca, ob 17. uri: Sofokles: KRALJ OIDIPUS. 3. šolski abonma. Sreda, 6. marca, ob 17. uri: Sofokles: KRALJ OIDIPUS. Abonma za upokojence in izven. četrtek, 8. marca, ob 19.30: Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Predpremiera. III. mladinski večerni abonma in izven. Petek, 8. marca, ob 19.30: Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Premiera. Premierski abonma in izven. KONCERTI Sreda, 6. marca ob 30. un v Narodnem domu Klavirski večer DUBRAVKE TOMŠIČ Na sporedu so: Scarlati. Beethoven, Prokofjev, Cho pin — Prodaja vstopnic t ^;lasbeni šoli. Obrtno gradbeno podjetje REMONT Celje potrebuje več kvalificiranih zidarjev in več kvalificiranih delav- cev. Posebni pogoj je poskus- no delo, stanovanje ni za- gotovljeno. Vsa pojasnila v splošni službi podjetja. POSTAJA MILICE TRBOVLJE razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA ODPRODAJO GARAŽE v izmeri 54,90 m- na Leninovem trgu 11 v Trbovljah. Izklicna cena brez stro- škov prepisa v zemljiški knjigi znaša 19.764 Ndin. Stroški prepisa bremenijo kupca. Javna dražba bo 9. marca 1968 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za civilno pravni sektor, na kraju samem. Intere- senti lahko dobijo po- drobnejše informacije na POSTAJI MILICE TRBOVLJE, vsak dan od 7. do 14. ure NA.TLEPŠE DARILO ZA SVOJCE V INOZEM- STVU JE C TEDNIK VRFMi VRKMENSKA NAPOVED , CAS OD 29. FEBRUARJA i^' 10. .>I.\RCA I Padavine so pričakujejo o^' rog 29. februarja, 3. marca okrog 5. marca. V vst^h prim^ rih sneg do nižin. V ostal«"'' suho oziroma lepo. toda uo vreme. , Dr. V. >' Dopisujte v vaš tednik OGLAS V C. TEDNIKU ZANESLJIV USPEH i 14 TEDNIK, 29. februarja 1968 i^ADIO LJUm,JANA VSAK DAN: poročila ob 5.15. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 1. MARCA: 8.08 Glasbe- na matineja. 9.25 Slovenske narod- ne poje Ludvik Ličar. 10.15 Fri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Nelcaj za pihala. 12.30 Kmetijski nasveti *• — Jože Kregar: Vrt v marcu. 12.40 Igrajo domači ansambli. 13 30 Pri- poročajo vam . . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.45 Kul- turni globus. 17.05 Človek in zdrav- je. 18.45 Na mednarodnih križpot- • jih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Poje akademski zbor »Branko Krs- manovič«. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. SOBOTA, 2. MARCA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.25 Igrajo naši an- sambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ma- rija Sotler: Pomen kontrole belja- kovin v mleku. 12.40 Popevke- iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — Milan šega: Ig- ra. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igra- mo beat. 18.15 Pravkar prispelo! 18.50 S knjižnega trga! 19.00 Lahko noč otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.00 Melodije se vrste . . . 21.30 Iz fono;;eke Radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izse- ljence. NEDELJA, 3. MARCA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra — za otroke — Hanna Januševska: »O pastirčku, ki je rad pel«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — I. 10.00 Še pomnite tova- riši . . . Marija Jordan-Ančikova: a) Verižica; b) Moj prvi govor; c) Tunčka. 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje geste. • 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in poz- dravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna. 15.05 Nedeljsko šport- no popoldne. 17.05 Pojo znameniti operni pevci. 17.30 Radijska igra — Bertolt Brecht: Zasliševanje Lu- kula. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, i. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugo- slovanskih studiov. 10.15 Pri viias doma. 12.10 Aškerčev »Brodnik« v uglasbitvi Danila švare. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jernej Ude: Tehnika dela pri podpira- nju gozdnega drevja. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje zbor »Jože Hermanko« iz Maribo- ra. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Deset minut z orkestrom Billy Vaughn. 20.00 Sim- fonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih po- slušali. TOREK, 5. MARCA: 8.08 Operna matineja. 925 Slovenske narodne pesmi. 9.40 »Cicibanov svet« in »Pe. smica za najmlajše«. 11.00 Poroči, la — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Sava Krofič: Pridelovanje man- deljnov na Koprskem. 12.40 Koncert pihalnega orkestra Milice. 14.25 Lepe melodije. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 15.40 V torek na svide- nje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Slovenske zborovske glasbe. 18.45 Pota sodob- ne medicine — dr. Jože Bariče- vič: O krčnih žilah — II. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ivico Šerfezijem. 20.00 Ra- dijska igra — Giinther Weisbom: »Harlemska balada«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 6. MARCA: 8.08 Glasbe- na matineja s kitaro in pihali. 9.45 Glasbena pravljica — T. Pavček — M. Vodopivec: Zgodba o najlep- šem. 11.00 Poročila ■— Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Leoš Janaček: Vlaški plesi. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Rado Linz- ner: Oves ali jari ječmen. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — Th. Mann: Tobaias Mindernickel. 17,05 Mladi- na sebi in vam. 18.15 »Odskočna deska«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti. ČETRTEK, 7. MARCA: 8.08 Oper- na matineja. 9.25 Pozdrav iz Ma- kedonije. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Odlomek iz opere »Zrinjski«. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Aleksander Lukanc: Higien- ski principi pitališč žrebet. 13.30 Priporočajo vam . . . 14,05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 17.05 četrtkov simfonični kon- cert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Četrtkov ve- čer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Ko- morni glasbeni večer BKEZ LUČI Iz Vojnika se» je peljala domov s kolesom brez luči MARIJA DROLC, nasproti pa ji je pripeljal prav tako s ko- lesom, na katerem je luč sve- tila le občasno, VLADIMIR GORJAN. Ker Gorjan ni videl kolesarke, ki je vozila po sredini ceste, se je zaletel va- njo. Pri padcu je dobila Drol- čeva pretres možganov, Gor- jan pa rano nad levim oče- som. VZEL TUJ AVTOMOBIL Proti Šmarju je vozil z osebnim avtomobilom AN- TON ZVONAR in s preveliko hitrostjo zavozil v levi ovinek, kjer ga je zaneslo v desno, da je zadel v stoječi osebni avtomobil LJUBOMIRA POD- REKA. Vozili sta bili poško- dovani za 5.000 novih dinar- jev. Zvonar je vzel avtomobil brez vednosti lastnika izpred Samopostrežne trgovine, se Med svojim obiskom v svakih revirjih je pred- sednik Centralnega odbo- ra sindikata industrije in rudarstva Milan Ruka- vina sikupaj s svojimi spremljevalci obiskal To- varno elefctr»porcelana na Izlakah. Tu ga je pozdra- vilo več predstavnikov pod- jetja in tamkajšnjega sin- dikalnega vodstva in pred- sednik občinskega sindi- kalnega sveta Zagorje ob Saivi Rudi Prašnikar. Mi- lan Rukavina si je z ve- likim zanimanjem ogledal zlasti nofva del tovarne, ki so jo bili pred kratkim izročili svojemu namenu. Pred tem je gost iz Beo- grada obiskal Steklarno Hrastnik, kjer so mu raz- kazali tudi nov avtomati- zirani obrat. ABONMAJSKA PRIREDITEV v petek, 16. februarja, so f''5!ovali v Trbovljah v okvi- abonmaja, ki ga organizi- f° občinski svet zveze kultur- ''■^prosvetnih organizacij, har- ^-ikarski orkester Svobode j--^t?id _ Ljubljom, basist i^o Korošec ter plesalca '^'j!aa Remškarjeva in Ja- *z Mejač. -š- Trboveljcani boljši od Celjanov Sobotna prijateljska nog-o- metna tekma med Celjem— Kladivarjem in trboveljiskim Rudarjem se je končala z vi- soko zmago gostcvv 5:1. Celja- ni so igrali slabo, razen tega pa dva izključena igralca iz celjske vrste tudi nekaj po- vesta. Vse to je zia domačine slabo sprifevalo pred začet- kom prvenstvenega boja v spomladanskem tekmovanju. TELEVIZIJSKI NEDELJA 3. III. 9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MAD. 2ARSCINI (Pohorje, Pleši- vec) (Beograd) 9.25 DOBRO NEDEIJO VOŠČIMO ANSAMBLOM Janeza MAH. KOVICA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo- grad) 10.45 MOKEDAJEVA MATINEJA (pribl. do 12,C0) (Ljubljana) 15.00 ženeva: SVETOVNO PRVEN- STVO v UMETNOSTNEM DRSANJU — revija do 17.00/ 17.15- (EVR) TV 'KAŽIPOT (Ljubljana) ČLOVEK S FILMSKO KAME- RO (Ljubljana) 19.15 GORA SKRIVNOSTI — serij- ski film (Ljubljana) 19.45 FILMSKI BURLESKI 'Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 TV MAGAZIN (Zagreb) -21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.30 TV DNEVNIK (Beograd) 22.50 POSNETEK - PRENOSA SPORT^VTEGA DOGODKA (Za- greb) PONEDELJEK, 4 3. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb)- 15.45 RUŠČINA — ponovitev (Zag- reb) 16.10 .ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja za ot- roke (Zagreb) 17.30 OD ZORE DO MRAKA (Ljub- ljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PORTRET DR. FRANJE BO.JC — BIDOVEC (Ljublja- na) 18.50 REPORTAŽA — Skopje (Za- greb) 19.20 ivuHARSKI NASVETI (Ljub- Ijana) 19.45 SKLADBE MIKISA TEODO- RAKISA POJE DUO NANOS — oddaja iz cikla Vokalno instrumentalni solisti Ljublja- na 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 TRENUTEK 68 (Ljubljana) 21.35 CIRKUS V HIŠI — serijski film (Ljubljana) 22.15 ZADNJA POROČILA (Ljub- Ijana) TOREK, 5. 3. 9.40 T V V ŠOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 15.45 ANGLEŠČINA — ponovitev 18.05 POROČILA (Ljubljana) 18.10 RISANKE (Ljubljana) 18.25 NORMIRANJE SLOVENSKE- GA KNJIŽNEGA JEZIKA — (Ljubljana) 18.50 SVET NA ZASLONU — Ve- nezuela (Ljubljana) 19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIKCAK (Ljubljana) 20.10 ŠEPETANJE NA BLAZINI — ameriški celovečerni film — (Ljubljana) 21.40 MARGINALIJE: Marij Pre- gelj (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na) SREDA, 6. 3. 16.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec), (Beo- grad) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 TETINA OHCET — lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine (Ljubljana) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NE ČRNO, NE BELO — od- daja za otroke (Beograd) 19.05 GLASBENI LABORATORIJ — (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 Madrid: NOGOMET REAL IVLADRID : SPARTAK — pre- nos EVR 22.15 SREČA TVOJEMU ŽIVLJE- NJU — ameriška pevka Ruth Reese (Ljubljana) 22.50 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na) ČETRTEK, 7. 3. 9.40 T V V SOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 TIKTAK: Zgodbe iz ilovice (Ljubljana) 17.30 DALJNCX3LED — oddaja za otroke (Beograd) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 NARODNA GLASBA (Skopje) 18.45 REPORTAŽA — Titograd (Be- ograd) 19.05 HUMORISTIČNA ODDAJA — (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.25 CIKCAK (Ljubljana) 20.30 Mira Mihelič: SVET BREZ SOVRAŠTVA — TV drama (Ljubljana) 21.35 GLASBENA ODDAJA (Ljub- ljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) PETEK, 8. 3. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 17.25 POROČILA (Ljubljana) 17.30 MOJ PRIJATELJ FLICKA — serijski film (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT (Be- ograd) 19.05 TELEKOMUNIKACIJSKA — SREDSTVA — oddaja iz ci- kla Človek, znanost in proiz- vodnja (Ljubljana) 19.35 Božo Kos: SALON ZA SMEH (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 T V DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 PRIMER DR. LAITRENTA — franc. celovečerni film (Ljiib- Ijana) 22.25 Jurjev: ZOJA KOSMODEM- JANSKAJA — kantata (Beo- grad) SOBOTA, 9. 3. 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 17.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 Anton Ingolič: TAJNO DRU- ŠTVO PGC — mladinska igra (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 T V DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA LOLE DJUKIĆA (Beograd) 21.35 VIDEOFON — glasbena od- daja (Zagreb) 21.50 FILMSKI BURLESKI — (Ljubljana) 22.05 BONANZA — serijski film (Ljubljana) 23.00 ATLETIKA V DVORANI — posnetek iz Madrida (Zagreb) 15 lE^DNIK — Uredništvo in uprava Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 131 Orejuje areanlškl odbor Glavni urednljj TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STBM^',(j časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje, Izhajal je kot »Nova pot« »Na delo« »Naie delo« (1945) kot »Celjsid tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vesinik' i^: 1954) in od 1955 ponovno kot i)Ce!jJk.l tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Ctelje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur prt Celju Šmarje p« Jeišab < fEDNTK Izhaja ob četrtkib. Izdaja: C.V »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk in kllSeJl: CP »DELO« Rokopisov ne vrača.T30 Cena posamezne 60 nar (60 starih din), letna naročnina 30 novih (30OO starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 (6000) Tekcč: račun: 507 1 1280 - TEI.EFONI: 23 69. mali oglasi In naročnine 3105. ekonomska propaganda 30 83. Radio Celje 20 09 FiilDifE FU PKALM STROJ S PKAZNO UEN/IM NICO. Trgovsko p()d.ietje TEHNOMERCATOR iz Ce- Ija vam nudi superavtomatični pralni stroj GORE- MJE na dvanajstmesečni brezobrestni kredit brez porokov in brej! 20-odstotnega takojšn.jega pologa — IZKORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST ZA Ž1VLJEN.IS.KI NAKUP. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT 10. marca — skupščina nogometne podzveze Prejšnji petek so se na zad- nji seji pred skupščino sestali člani upravnega odbora celj- ske nogometne podzveze. Be- seda je tekla predvsem o pri- pravah na bližnjo redno skupščino. Ko so se dogovorili za čim uspešnejše organizacijske pri- prave, so posebno pozornost ix)svetili kadrovskim pripra- vam. Tu je zanimivo pred- vsem to, da bo novi upravni odbor sestavljen iz devetčlan- skega sekretariata, ki ga bo- do izvolili na skupščini ter iz nadaljnjih desetih članov, ki pa jih bodo izbrali klubi sa- mi. Po trije klubi skupaj se bodo odločili za enega člana v upravnem odboru. Na seji so razpravljali tudi o tekmovanju. Tako so se znova zavzeli, da naj bi pod- zvezno tekmovanje teklo v dveh razredih, ki bosta lo- čena po kvaliteti. Sklenili so, da se bo spomladanski del prvenstva začel 24. marca, mladinska liga 7. aprila, pio- nirsko tekmovanje pa teden dni pozneje. Skupščina celjske nogo- metne podzveze pa bo 10. marca ob 8.30 v Gledališki ulici številka 2. DAGMAR ŠUSTER Smučarski skoki NAHTIGAL ENAJSTI v nedeljo je bilo v žireh državno prvenstvo v smučar- skih skokih za člane. Na novi 60 m skakalnici je nastopilo 45 članov iz 17 klubov, med njimi tudi Celjan Andrej Nahtigal, ki je zasedel odlič- no enajsto mesto. To je vse- kakor letošnji najboljši uspeh celjskega smučanja! Nahtigalov uspeh je tem pomembnejši, ker je prehitel nekatere znans skakalce, si- cer pa tekmoval v družbi naj- boljših. Kot je znano je zma- gal Zaje pred Smolejem, Me- secem, Jurmanom itd. Umetnostno drsanje Prvi koraki Ob zaključku šole za začet- nike in one, ki so prve vi- juge že obvladali, je HDK Celje pripravil v nedeljo do- poldne prvenstvo v umetno- stnem drsanju, na katerem se je zbralo dvanajst pionirjev. Udeležba res ni bila množič- na, zato pa je prva domača prireditev v tej panogi opo- zorila, da tudi tu rase mladi rod bodočih tekmovalcev. V skupini začetnikov je pri pionirkah zmagala Blanka Godnik pred Romanco Matej, pri pionirjih pa Mlarjan Maj- cenič. Medtem ko je v dru- gem razredu tekmovala samo Jolanda Vrhkar, so se naj- boljše zvrstile takole: 1. Judi- ta Čuden 53.8, 2. Mojca Bla- zin 51.2, 3. Urška Rebek 49.7 in 4- Dagmar Petaver 47.9. Nocoj pa bo na umetnem drsališču klubsko in občinsko prvenstvo v hitrostnem drsa- nju. -m Srečanje steklarje^ Minulo soboto je bilo v Ro- gaški Slatini že 3. tradicio- nalno srečanje steklarjev iz vse Jugoslavije. Razen proiz- vajalcev, se tega srečanja re- dno udeležujejo tudi poslov- ni partnerji. V okviru sled- njega srečanja je bilo v so- boto dopoldne posvetovanje predstavnikov jugoslovanskih steklarn ter zvezne in repub- liške gospodarske zbornice, kjer so med drugim ugotav- ljali sedanje razmere v ste- klarstvu in razvojne orienta- cije panoge kot celote. Pri oceni sedanjih razmer so zla- sti bili kritični glede preko- mernega uvoza izdelkov iz stekla, ki zmerom tudi ni najboljše kvalitete. Stanovsko poslovno sreča- nje se je končalo s steklar- skim plesom, na katerem je igral ansambel Mojmira Še- peta, peli pa sta Marjana Deržaj in Majda Sepe. Brezplačen tehnični pregled v novem salonu podjet- ja AVTO Celje na Ljub- ljanski cesti, nasproti no- gometnega igrišča, vam nudijo ugodne pogoje pri nakupu avtomobila. Opra- vijo vam: — brezp'ačen tehnični (»e- gled —- registracijo in zavaro- vanje — namestijo nove eviden- čne tablice, skratka, prihranijo vam vs3 skrbi! Ko avto vplača- te, se z njim odpeljete, kajti vse dosedan,je šte- vilne poti opravijo za vas pri podjetju AVTO. Obiščite nov avto salon na Ljubljanski cesti in se o ugodnostih prepričajte Zločinca v zaporu V Celju in okolici so minu- li teden ljudje mnogo govori- li o tem, da sta dva moška posilila 13-letno dekle- Ogor- čenje je po uradni potrditvi teh govoric izredno poraslo. Ni bilo človeka, ki ne bii že- lel, da bi oba storilca tega podlega tn nizkotnega deja- nja čimprej odkrili. Po obja- vi slik v časopisu so se ob- čani večih občin s celjskega Ix>dročja vključili v veliko akcijo delavcev UJV Celje, ki v dneh po posilstvu niso ve- deli za spanje in počitek. Us- peh tega velikega napora ni izostal. V četrtek zvečer so delav- ci celjske UJV v Zagrebu pri- jeli IVANA LESKOVŠKA in IVANA ROŠKERJA, osumlje- na posilstva 13-letnega dekle- ta. Oba sta že stara znanca jetniškjh sob. Več podrobno- sti še nismo izvedeli, ker pre- iskava ob zaključku redakci- je časopisa ni bila gotova. V imenu vseh običanov Ce- lja in drugih krajev čestita- mo delavcem UJV Celje k hitremu uspehu. NAŠA AKCIJA v prejšnji številki našega časnika smo pisali o tego. bah in težavah v katerih živi MEDVEDOVA družina v Tekačevem pri Rogaški Slatini. Že naslednji dan po iu. du Tednika so se v našo redakcijo oglašali bralci Ted- nika in predlagali, da organiziramo nabiralno akcijo za pomoč Medvedovi družini. Hišico v kateri stanujejo so jim zgradili dobri sosed- je, pomagali pa so jim tudi sorodniki, štiri neometane stene, na zemljo položene podnice in tramovje brez stropa predstavljajo skromno bivališče družine, ki je bila lansko leto postavljena pod milo nebo. Mala IVlak- simiijana je prikrajšana za vse tisto, kar večina otrok današnjih dni ima, mnogo celo v izobilju. Odločili smo se torej, da pomagamo Medvedovim dograditi hišico do kraja, da bo prihodnj,a zima toplej- ša od letošnje, ko med tem-peraturama v hišici in zunaj skoraj ni bilo nobene razlike. POZIVAMO PODJETJA, USTANOVE. . PRIVATNE OBRTNIKE, SINDIKALNE PODRUŽNICE IN POSA MEZMKE, KI SO VOlJNl DAROVATI SKROMEN DE LE2 V HUMANE NAMENE, NAJ SVOJ PRISPEVEK NAKAŽEJO NA ŽIRO RAČUN ŠTEVILKA: 507—1—12«) CP »DELO« — ZA MEDVEDOVE. Za začetek akcije, moramo povedati, da smo uslui benci naše enote že darovali 80.000 stacih dinar.iiev in bomo denar nakazali ob izplačilu osebnih dohodkov. UREDNIŠTVO C TEDNIK.* SEJA JE BILA PRELOŽENA Po prvem razpisu bi morala bi': osma .seja celjske občinslce skup- ščine v petek, 23. februarja. Ker pa do tega dne še niso bila razči- ščena nekatera vprašanja o finan. cir-gmju šolstva druge stopnje, je predsedstvo skupščine preložilo to zasedanje na torek, 27. t. Glede na to, da smo red lista zaključili pred končen; danja, bomo o tej seji pcfi poročali v naslednji številki MALA ANKETA ODKRITO O REFERENDUMI Referendumi, na katerih glasujejo občani za ali proti (samoprispevku) in so na sre- čo z razumevanjem vedno za, so postali vsakdanji pojav. Skoraj ne mine teden, da ne bi v tej občini razpisali refe- rendum o šolst\at in v oni re- ferendum o cestah. In potem zopet ne mine teden, da ne bi v oni občini razpisali refe- rendam o cestah tn v tej ob- čini referendum o šolstvu, da o krajevnih samoprispevkih sploh ne govorimo. Vsak re- ferendum popolnoma uspe in tako so lahko recimo v tej občini veseli, da bodo imeli že čez pet let popolnoma za- krpano šolsko mrežo in v oni občini poipolncma zakrpa- ne cestne luknje in celo as- falt. Nove potrebe porajajo nove referendume in samo- prispevke, tako da obča- ni brez njih skoraj ne more- jo več živeti. . Izkoristili smo pustno pri- ložnost in prosili pet obča- nov,,, da bi nam ođ;krito (od- krito ' zato, ker šo skriti pod .maskami) povedali, kaj misli- jo o referendumu In ali so za.' 'ali proti. MASKA Z ENIM ZOBOM: Sem za referendum oziroma za samoprispevek za šolstvo in otroško varstvo, če povem po pravici, sem hotel prav s svojo masko opozoriti na ta problem, šolstvo in otroško varstvo pri nas, kot znano, ni urejeno, imam pa tri otroke in ženo, ki je v službi. Kam z njimi? Sam bi seveda težko kaj prispeval, ker me kolje že davek (zaslužil sem namreč dva in pol milijona starLh din), toda upam, da bodo imeli več razumevanja vsi tisti, ki ga vedno imajo. MASKA — UPOKOJENEC: Četudi bi bil za referendum oziroma za samoprispevek, ne bi mogel dosti pomagati, ker živim od zelo nizke pokojni- ne. Morda se bodo spomnili in razpisali referendum o po- večanju pokojnin. Res je si- cer, da so mi jo povečali za 3 odstotke, toda bojim se, kaj bi storil z denarjem, če bi mi jo povečali recimo za 0,75 odstotka. Že iz tega je videti, da je pravzaprav edina reši- tev referendum o večjih-po- kojninah. MASKA S TANKIMI BR- KI: Ker smo v takem polo- žaju, bi govoril raje o refe- rendumu o integraciji našega podjetja s kakšnim gospo- darsko bolje stoječim podjet- jem. Lahko tudi z delovno organizacijo. Zdi se mi namreč, da bi morala zlasti pri nas boljša podjetja bolj pomagati slabšim podjetjem, da bi tako prišla do izraza večja solidarnost. Če bi se na- še podjetje združilo s kakim takim podjetjena, sem prepri- čan, da bi nam šlo dosti bo- lje, boljšemu podjetju pa sa- mo malo slabše. MASKA DEBELINKO: Ni- sem za referendume, zlasti ne za referendume o integra- ciji našega podjetja s kakš- nim drugim podjetjem. Smo namreč v zelo dobrem polo- žaju, ki bi nam ga lahko slab- še podjetje le pokvarilo. Vsa- kdo naj bo sam svoje sreče kovač oziroma sam svoje usode krojač. Selekcija je nujna in kdor se ne more uveljaviti sam, mu ne sme pomagati kdo drug. To je si- cer kruto, ampak ne gre dru- gače, če bi bili mi v slabem položaju, bi bil verjetno tudi za integracijo. MASKA CHAPLIN: PO, ko raznovrstnih refere"^ mih bi kot kulturni dei»' predlagal referendum ma samoprispevek za 1^'', ro. To bi bilo nujno, kef' kateri še vedno mislijo. ^, kultura zastonj in še 2'* ker ne vemo, koliko dobili. Referendumi /^^^ nes rešujejo vse, pa bi rešiti tudi kulturo. Sevef rečem, da je to najbolj-^ šitev, toda priložnosti P smeli izpustiti iz rd^-. \ geslo mora biti: »NaJ kdor da!«