PRIMORSKI DNEVNIK Trst, sobota, 16. |uni]a 1945 - Leto 1. štev. 30 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Cena 2.- liri Smrt fašizmu ■ svobodo narodu 60.000 Tržačanov je odločno manifestiralo za svoje pravice nekaj dni je med tržaškimi ®noiicaiiu kar vrelo. Ljudstvo J® bilo ogorčeno, ker ga vodstvo slndikatov in političnih organi-Jncij ni pustilo na ulice, da po-«aie pravo lice Trsta in stre faktične izzivače. Vodstvo de-nvskih sindikatov, ki je vedelo, a bočejo fašistični elementi s Pomočjo šovinističnih provoka-®*j izzvati spopade in vojaške Prvenci j e, je šele danes, ko so *® reakcionarji izkričali in ko je delavstvo v teku včerjašnjega dne odstranilo še zadnje savojske zastave po mcptu in pomedlo s tržaških ulic kvesturi-ne in fašiste, dovolilo neuklonljivemu demokratičnemu prebivalstvu Trsta stopiti na pian. le v jutrnjih urah so se po tržaških ulicah pojavile skupine meščanov, ki so pisale po zidovih napise: cTrst Tržača- nom!*, cZivel Tito*, Živela kon-sulta!*, «DoI s fašizmom!*. ljudske množice v nepreglednem sprevodu ^opoldne je Via Nizza nenadoma oživela. Tri je ura. Od da-™ se čujejo zvoki godbe, nato se pojavi ogromen sprevod, kakršnega Trst še ni videl. Na je velika delavska godba, k “jo pa nepregledna množica Judi. Delavci v modrih delav-®Wh oblekah, žene in dekleta, ^ro in mlado, vse praznično rafP°loženo. Z veselimi koraki, trdno, in odločno se pomikajo Pr°ti sredšču mesta, proti trgu mtš, da tam izrazijo svojo vo-Jo. Na Čelu sprevoda vihrajo ve- like zastave Velike Britanije, “■“eriških Zedinjenih držav in ov'jetske zveze, Jugoslavije, **ovenska in italijanska s pete-okrako zvezdo, nato pa morje !~®*ih tržaških zastav in garibaldinskih praporov. Neizmerna j® množica, V morju zastav pa *® zibljejo transparenti: cBasta, a®ta! Trieste ai Triestini! Ev-CEAIS, živel Tito, živel ?alm, živelo italijansko-slovan-0 bratstvo, živel svobodni, ton( av- “Omni, demokratični Trst, ®1 s fnšuti. dol s kvesturini, S. fašisti, dol s---------------, “telo ljudsko sodišče* Itd. itd. **“ožica koraka disciplinirano, *bva se kot nepregledna reka v “»esto in se na križišču Via Niz-** in Via Carducci združuje z '"ako velikansko povorko, ki) Izhaja po Via Carducd navz-^°r- Nepopisen je prizor na to *rJa*ko množico ljudstva, ki stoja disciplinirano, v osmerdte-1“ deseteroredih pojoč in Titu, Stalinu, bratstvu Italijanov in Slovencev in Jugoslovanski ter Bdeči armadi. Ko je povorka prišla do ulice Oario Ghega se je na znak trobente ustavila pred zgradbo, v kateri so Nemci pred enim letom pomorili tržaške borce za svobodo. Vzkliki so potihnili. Nastala je grobna tišina, ki jo je presekal glas trobente. Z dvignjenimi pestmi je v globokem molku desettisočglava množica počastila spomin padlih junakov. Trenutek nato je reka znova oživela Začela se je pomikati proti trgu Unita. Toda ta povorka je bila le del živih kipečih potokov, ki so se istočasno z njo zlivali na prostrani, v soncu ža reči trg Unita. Morje je naraščalo in naraščalo, zavezniški kamioni, ki so se slučajno nahajali na trgu, so izginjali v njem kot male barčice. Le z velikim trudom so si utirali pot skozi množice. Največ manife-stantov se je zgrinjalo pred sedežem Mestnega osvobodilnega sveta, kjer sta z balkona palače viseli angleška in amerikan-ska zastava. Množica je med neprestanim vzklikanjem odločno zahtevala, da se izobesijo vse zavezniške kakor tudi tržaška zastava. V znamenju naših praporov Na ponovne zahteve je končno zaplapolala na najvišjem srednjem drogu balkona rdeča tržaška zastava, ki so .jo prinesli manifestanti s seboj. Ves trg je vzvalovil v burnem navdušenju. Tisoče in tisoče pesti se je dvignilo v svečan pozdrav. Manifestanti so priklicali na balkon podpredsednika Mestnega osvobodilnega sveta tov. Štoka, ob njegovem pojavu je zavladala popolna tišina. Tov. Štoka je v nekaj besedah pozval množico, naj se spomni žrtev naci-fašističnega terorja, ki so jih u-bili lansko leto. Isti prizori so se dogajali pred prefekturo, kjer je bil sedež Pokrajinskega Narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst. Na visokih drogovih, ki so nameščeni na trgu in služijo za izobešanje zastav ni bilo nobenih zastav. Manifestanti so razrili na enem izmed njih tržaško in sovjetsko zastavo, kar je vlilo novega navdušenja vzhičenim tisočem. Skoraj istočasno pa so se iznajdljivi delavci povzpeli po zidu mestne palače na stolp in tam razobe sili italijansko zastavo z rdečo peterokrako zvezdo. Množica je zahtevala, da mora tržaška zastava poleg ostalih zastav stalno ostati iz-vešena. šele na obljubo, da se bo to zgodilo, so se manifestanti v največjem redu disciplinirano, v povorkah začeli razhajati. šistični nameščenci in demokratično meščanstvo se vrača na svoje domove: k Sv. Jakobu, k Sv. Ani, k Sv. Ivanu. Ulice odmevajo od vzklikov in borbenih pesmi, zastave vihrajo kot makovo polje v vetru. Trst je spregovoril. Razgiban, bojevit je ponovno krepko podčrtal svojo odločno voljo vztrajati na braniku neizprosne borbe proti fašizmu, za zavarovanje demokratičnih pridobitev krvave osvobodilne borbe. Reuter o tržaških manifestacijah London, 15. Reuter. — Po komunističnih demonstracijah v pretekli noči, med katerimi je bila poškodovana imovina in so bile sežgane italijanske zastave, je zdaj Trst popolnoma miren. Ta motnja ni ušla pažnji čuječih novozelandskih čet, k' stražijo strateško važna točke. Sledile »o razburjeni množioi, izločile voditelje ter jih odpeljale v zapor. Več resnica v Časnike V razigranem, a discipliniranem razhodu Delavska godba je udarila strumno koračnico in tisočglava množica se je razlila po tržaških ulicah ter s petjem in vzklikanjem izpričevala voljo tržaškega ljudstva, da do korenin izruje ostanke fašizma, ki mu je pri- ^kabe. . *“teko Poljske »o Sle važne 7*°v»ke poti iz Rusije na zapad 11 obratno. Zato so se na Poljskem razmeroma številni 7,ldj«, trgovci. Toda nizka kupna Jjj*4 širokih slojev prebivalstva Je kriva, da se Je znaten del ii- ^'r*kega prebivalstva zelo slabo šivljal, splošnem gledano »ta torej polj- fh\i; Prebivalstvo tvorili dve sku- Plemiško fevdalna, po številu ^“ntna, po moči silna na eni ter najemniško meščanska, ^lu večinska, po moči nepo- neštetih zgodovinskih spre-j^bah, ki Jih J« prav Poljska za . *voje lege toliko doživela, »e utesnjevala po prvi svetovni vojni pridobljene demokratske svoboščine. Od časa do časa je bila tudi protižidovska, protipravoslavna, hi-perkatoliška, kakor Je poč bolje kazalo. Kakor vidimo, Je kazala ta skupina vse poteze izrazitčga na-zadnjaštva in zato jo bomo dalje imenovali kar reakcionarno skupino. Se več lahko rečemo. Bila Je protinarodna tn se je zato manj brigala za narodno utrjevanje svoje zaipadne meje, ker od tam ni prihajala nevarnost za agrarno reformo, poudarjala pa je poljsko narodnost tam, kjer Je sploh ni bilo, namreč v Ukrajini, kjer pa so bila največja in najbogatejša veleposestva. Se danes ta skupina simbolično Izteguje roke po Ukrajini s tem, da vsak dan iz Londona začenja oddajo v poljskem jeziku z uvodom — »Tukaj govori radio Varšava, Lodz, Katowize, Minsk, Baranoviči*. od katerih »ta zlasti zadnji dve mesti globoko za Cur-zonovo . linijo. Kakšen anahronizem v primeri s dejanskim stanjem! Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti, kakšno je bilo celotno delo brez Rusije, toda z britansko pomočjo. Vojna je bila kmalu izgubljena. Vlada je zbežala v London. Tudi znaten del vojnih sil je potegnila za seboj. V Londonu je nadaljevala protisovjetsko politiko. Doma pa je ljudstvo trpelo strahote nemškega suženjstva. Kljub trpljenju in žrtvam Je pomagalo uničevati okupatorja v partizanskih bojih. Ko Je sovjetska Vojska osvobodila večji del Poljske, je bilo ljudstvu dano, da si izbere vodstvo in si ga je izbralo v obliki lublinskega komiteja, ki se je pozneje razširil v začasno demokratično vlado Poljske. Ta si Je postavila za cilj prijateljske odnosa j e s Sovjetsko zvezo. Dvojnost vlade, ene domače začasne, druge oficielne, emigrantske, je odprla vrsto vprašanj. Po sklepih v Jalti naj bi prišlo do rešitve tega mučnega problema na ta način, da se začasna vlada razširi z demokratskimi elementi v emigraciji in doma. Pri tem pa so nastopile težave. Vpogled v njih problematiko si bomo mogli najlažje ustvariti z raznimi citati iz govorov, člankov in izjav, ki so bili ob tej ali oni priliki o tej zadevi objavljeni. Sovjetsko-poljsko prijateljstvo •voje lege toliko doživela, *’'“*l»rVa *kupina vselej dobro h ■ druga pa vedno trpela, naj Prišel v deželo kaksenkoll SSu, iy Pati casu in okoliščinam prl-z10 stališče v političnih, verskih °*Podarsklh problemih. V želji, da se obdrži na Je morala prva skupina **akclja po prvi ^ svetovni vojni *C »vi ta \l vrvl *vetovni vojni Je z malenkostnimi izjemami 'k* v»o vlado samostojne Polj-Vsjj, svojih rokah. Zavzemala Je ■^di protisovjetsko stališče. v0jB v začetku druge svetovne ž« * ®e je Izkazala poljska vlada tujj '“ritzito protisovjetsko, zato ob m hotela ničesar slišati o »o, I^hem paktu s Sovjetsko zve- bietm***, 1x1 ta pakt •dlno P»-spričo preteče ne- ta v, 1 °d strani Hitlerje. Bila Je h tudl pretil j udska, ker se v»ega . *#rarn« reforme bolj ko ruBega. Bila Je protldemo- tatska, “•'to ja neprenehoma Na zasedanju splošnega kongresa poljskih kmetov Je 22. maja t. 1. govoril delegat Gomolka: Proti demokratični Poljski nastopa edino le klika, ki Je pred septembrom 1939 vladala poljskema narodu in bila zakrivila poraz: ki je res »topila v vojno, toda le za obrambo sebičnih interesov. V svojem pohlepu po oblasti se ni ustavila pred nobenim zločinom in lažjo. Ruševine Varšave niso samo delo nemških rok, temveč tudi poljske reakcije. Varšava Je zasledovala politične in ne vojaških ciljev. Reaktlonarjl »e dobro zavedajo, da Jih velika večina poljskega naroda sovrpžl im da si je začasna vlada pridobila v deželi neomajen položaj. Poudaril Je zgodovinski pomen sovjetsko-poljskega dogovora o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem »ode lovanju. Istega dne je tajnik kmečke stranke Kozlckl izjavil: »Predvi- deni programi za zboljšanj« razmer v predvojni Poljski so ostali samo krpa papirja. Vlade reakolonarnš Poljske niso hotel« dati kmetom niti zemlje niti izobrazbe. gele pod vodstvom narodno poljskega odbora in začasne vlada Je bilo mogoče uresničiti dano težnjo in zahtevo poljskih kmetov po agrarni reformi*. Glede zunanje politike J« dejal, da si j« kmečka stranka zastavila za nalogo utrjevanje miru in neodvisnosti Poljske, jačenje solidarnosti slovanskih narodov pod vodstvom Sovjetske zveze. V imenu poljskih kmetov je kongres odločno in ogorčeno ožigosal delovanje reakcionarjev Racklewicza in Arci-scevskega. Zemljo kmetu I Minister za poljedeljstvo v začasni poljski vladi Bertold Je 6. ! maja t. 1. v Varšavi med drugim navedel: »Do 12. januarja 1945., je bilo po agrarni reformi razdeljenih 4,247.949 ha zemlje, ki J« bila prej last 7 tisoč veleposetnikov (preko 600 ha na posameznika). Od tega je prišlo v državno last 1,844.771 ha. Drugo, to Je 2,398.178 ha pa je bilo razdeljeno 302.893 družinam, od katerih so bila nekatere sploh brez zemlje, druge pa so je imele premalo. Ta delitev zemlje je glavni razlog za nepopustljivost reakcij«. Tu Je vozel za njen antlsovjetlzem, *» njeno fašistično miselnost, za njeno protiljudsko delovanj«. Na Istem zasedanju J« delegat Kurplevaki pripomnil — »Duša Po- clscu... Mi vemo, da so tega krivi naši reakcionarji v Londonu. Poljaki /to toliko težje občutimo, ker smo s svojim delovanjem mnogo pripomogli k uničenju Hitlerjeve Nemčije*. Timesovo priznanje Pa tudi iz zavezniških krogov na zapadu so večkrat padle odkrite besede proti emigrantom. Londonski »Times* je pisal v zvezi s poljskim vprašanjem — »Sovjetska zveza Je prepričana, da J« zmaga nad Hitlerjem odpravila nemško nevat-nost za mongo pokolenj. Zato n« bo dovolila niti najmanjše možnosti, da bi vstala v Vzhodni Evropi kakršnakoli druga država, ki bi, morda celo podpirana od zunaj, postala izvor nevarnosti za Sovjetsko zvezo. Zato Rusija ne zaupa nikakim predlogom o vklju-čenju sovražnih ali samo poten-cleln sovražnih elementov v poljsko vlado. _.Na nesrečo dajfc ravno delovanje gnile poljske administracije v Londonu vzroke za take sumnje. To je treba priznati. ...Zanimivo je, da Intriganti, ki obsojajo iskreno sodelovanje zaveznikov v poljskem vprašanju, popolnoma pozabljajo poljski narod, ki je že jasno in nedvomno izjavil, da hoče biti sam gospodar svoj« usode in živeti v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo*. Napačni računi in sločinski Snoči ob 18. se je vršila v sejni dvorani mestne palače seja konzui-to osvobodilnega sveta za me,-to Trst- Predsednik konzulte tov. Po-gasai je uvodno omenil z ozirom ua razglas maršala Alezand-ra o uvedbi zakonodaje, ki je veljala 8. sopt 1943, da ni mogoče uporabiti za Tret in Slovensko Primorje isto merilo kakor za ostala Italijanska mesta, ker je v Trstu položaj bistveno drugiacen kakor v ostali Italiji. Prefektura, županstvo, kvestura in sodišča so veljala za popolnoma fašistične ustanove, ki so bile z vsem svojim aparatom na razpolago nemškim oblastem. Zato prebivalstvo Trsta ne more biti zadovoljno s ponovno uvedbo teh institucij, ca. tudi M se med osebjem izvedlo čiščenje. Prebivalstvo zahteva, da se to institucije v celoti ukinejo in da se ohranilo uste nove, ki jih je postavilo ljudstvo samo. Predsednik MOS-a o njegovem delovanja Poda! je nato besedo predsedniku Osvobodisneg«. sveta za mesto Trst tovarišu Pletmontesu, ki je precital obširno poročilo o delovanju sveta v zadnjih dneh. Zadnji dogodki, je izvajal predsednik Osvobodilnega »veta, posebno pa demonstracija reakcije dne 12. junija so napotili svet, da poglobi svoje delo za zaščito pravic ljudskega predstavništva, ki je bilo svobodno izvoljeno od velike večine trža3kega pičbivalstva. Odipoulanstvo »veta je obiskalo poveljnika XIII. Ar- madnega zbora generala Eve j a ter zahtevalo, da se svetu in konzulti čimprej prizna z zavekniške strani zakonitost in da se vse institucije očistijo fašistov, predvsem pa da se prizna Narodna zaT/čita. Odposlanstvo je obiskalo tudi zavezniškega guvemeja za »Julijsko Krajino* polkovnika Armstronga ter mu obrazložilo položaj, enako guvernerja Trata majorja Palottija, ki ga je povabSlo tudi na današnjo sejo. Major Palottl se je za povabilo zahvalil, izjavil pa je, da se seje ne more udeležiti, ker se med eme riškimi, angleškimi in jugoslovanskimi predstavniki se vodijo razgovori o bodoči obliki uprave me- Napačni računi in zločinski naklepi Kake globok« utemeljene so navedene izjave »Timesa* in kakšnih Intrig je reakcija sposobna., nam deloma odkrivata sledeča članka: Cummlngs je 18. maja priobčil v časopisu »News Chronlcle*: Londonska poljska vleda v polnem nepoznan ju naše psihologije upa, da bc našla podporo pri nekaterih konzervativnih članih parlamenta, katerih spošni vpliv je mikroskopsko majhen in v tem upu računa, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do sporov med Anglijo in Rusijo. Upajo »e celo govoriti o tem s polno resnostjo, Cummlngs j* obsodil tako mišljenje, še bolj pa spremembe poljske emigrantske vlade, ki teže za tem, d« jo spremene v vodilno središče proti Sovjetski zvezi. Prezldent Rackleviso je celo pozval bivšega vrhovnega lioveljnlka poljskih sil Soarokovske-ga tz Kanade z namenom, da bi ponovno prežel, vrhovno poveljstvo nad poljskimi četami. Prav tako naj bi dobila važne vloga Bor-Ko morovski, znan iz varšvake tragedije, ter Anders — vse sama protisovjetsko orientirana imena. Dalje zamerja Cummlngs — listu »Dzenntk Poljski*, ker je snel masko Vn postal odkrito protisovjetski Ust. Spodtika se avtor članka tudi ob sumljivo naraščanje poljske emigrantske ajrmade. Koncem let« 1944. Je štela 160 tisoč mož, sedaj pa 300 tisoč. Odkod? Poljska reakcija zastruplja s propagando prisilne delavce v Nemčiji in jih spravlja v svojo armado. Dalje se pritožuje Cummlngs glede postopanja pri repatrlarclji poljskega prebivalstva ki Je prišlo pod zavezniško oblast zapadnlh zaveznikov. Tega J« okoli 2 mlljona. Reveži bi hoteli domov, londonski emigranti pa jih silijo, da čakajo na svojih mestih. Ob koncu zahteva Cummlngs na se poljska emigrantska vlada preneha igrati z ognjem. Popolno protizavezniŠko stališče pa je pokazal v Clevelandu izhajajoči list »Vtodomosczi podzemni*, k« kar takole pravi: »Zadinjer!* države imejo sedaj tak položaj, da bi se mogle spraviti n ad boljševi-ke. Pozneje »e bo položaj spremenil v škodo Amerike in naloga, d« ae boljševizem uniči, bo delala mnogo več preglavic. Upajmo, da bodo voditelji Zedinjenih držav to razumeli.* Poljski odgovor Zaupanj« ljudski vladi Na tako umazane pozive k tretji svetovni vojni poljska začasna vlada molči in dela. Sploh je najboljši način odgovorov na take naklep« delo. 6. V. t 1. je mogel minister z« industrijo v začasni poljski vladi, Mlnz izjaviti: Ce prime jamo tempo obnove v Belgiji, Holandiji, Franclji, Grčiji, lahko ugotovimo, da mi mnogo hitreje in z manj žrtvami celimo rane kot omenjene dc-žave. To je dokaz, da ljudstvo zaupa naši vladi. Ce pa ljudstvo zaupa svoji vlad*, je s tem vse dosežene. Prav ta dni se vrše konference zi končno rešitev poljskega vprašanja Zelo verjetno bodo pri tem nastaplle še mnoge težave. Toda demokratična začasna poljska vlade Je svojega uspeha sigurna. Llu-dje kot so Soskovski, Aralscevski, Bor-Komorovski, Rack evisc itd, so že izginile z službenih seznamov, ki prihajajo v poštev za sestavo vlade. Morda se bodo še kje pojavi li, toda v domači poljski zemlji nikdar več. Poljski narod je prenehali biti narod »šlohčičev*, postal je narod delavcev, kmetov In kot tak temeljn, kamen miru v Evropi. Wt-d«o o.«- omfwyp vbgčqj bgšnn sta Trsta. Narodna zaščita in Lfudsko sodeče O poročilu »e je razvila krajša člebata, v kateri so govorniki nagla, sili da mora predstacništvo trcaške-ga ljudstva vztrajati pri tem, da jit zavezniki v celoti priznajo kot zakonite predstavnike. Predstavništvo ne »me dovoliti ukinitve Narodne zaščite, temveč mora obratno zahtevati njeno ojačenje, posebno še, ko so zavezniška oblaatva mddela, da v nobenem primeru ni mogoče spraviti ponovno v službo karabinjerje in kvesturine, ki jh ljudstvo sovraži kot izrazite predstavnike fašističnega režima in proti katerim se je dolga leta borilo. Dosedanji dogodki po 12. Juniju so dovedli do tega, d« ostane Narodna zaščita se nadalje na svojih mestih dasi so jih nameravali razorožiti, toda boriti se bo treba Se nadalje, da se moč Narodne zaščite poveča. Ljudstvo in njegovo predstavništvo ne smeta dovoliti, d« se odstrani katerikoli kamen iz zgradbe narodne oblasti. V to zgradbo »pada tudi ljudsko sodišče, katero Je ostalo sicer še nadalje v funkciji ter sme zbirati podatke o vojnih zločincih, ne sme jim pa več soditi. Ljudstvo zahteva, da se ljudskemu sodišču vrne takoj popolna sodna oblast Vprašanje prebrane V debati o slučajnostih se je razvila daljša razprava o položaju prehrane Trrta. Angleško poveijni-stvo je dalo doslej na razpolago samo moko za nekaj dni, nadaljni po- le žaj pa je selo negotov, ker povelj-nišstvo zatrjuje, da obstojajo velike prometne težave in da mora prehranjevati tud* druga italijanska mesta Posebno težak položaj jo nastal v prehrani revnejšega prebivalstva, ker imajo ljudske kuhinje, ki so dajale hrano 8000 revnejšim Tržačanom, hrane samo se za nekaj dan. Govorniki so presili konzulto, naj ovozovi zavezniške predstavnike na javno obljubo, da bodo oni prevzeli skrb za prehrano mesta. S tem v zvezi naj zahteva, da zavezniška oblasfva dovolijo neoviran promet z vsem tržaškim zaledjem od koder dobiva Trst velik del hrane in drv za kritje svojih potreb. Z velikim odobravanjem je kon-zulta »prejela predieg, naj se pri zavezniški vojaški oblasti izposluje, da se v zavezniških uradnih nazivih ne imenuje Trst a zaledjem »Julijska Krajina*, temveč da se Imenuje Trst in Slovensko Primorje. Z enakim odobravanjem je bil sprejet predlog, naj osvobodilni svet zahteva od zavezniškega vojaškega poveljnlštva, naj ukrene vse potrebno, da se begunci, ki so pribežali v Trst iz bombardiranih italijanskih krajev, vrnejo čimprej na svoje domove. Predlagatelj je dobil pojasnilo, da se vodijo v tem oziru pogajanja in da bo te dni že 12.000 beguncev zapustilo Trst ter so vrnilo v Italijo. Kcnzulta je sprejela soglasno in z odobravanjem sklep, da mora zavezniško .poveljnlštvo prepustiti vodstvo gledališča »Verdi* In trčaš-kega radia predstavnikom mesta, ker se skušajo s pomočjo zavezniške uprave tudi tja utihotaplti fašistični elementi. je se Utemeljene zahteve ljudskih množic Z dolgotrajnim ploskanjem konzulta sprejela predlog, da odpošlje zavezniškemu poveljniku pismo, v katerem naj se izrazijo želje današnjih manifestantov. Te želje so naslednje: Da se ohrani in ojači Narodna zaščito, kor je sestavljena iz ljudi, ki so se dolgo tn težko boril* za osvoboditev skupno z zavezniki; da se onemogoči vrnitev na stara službena mesta vsem karabinjerjem tn kvesturinom, ker so to sami vojni zločinci; da se pospešijo aretacije fašistov in njihovih pomagačev; da »e Trstu omogočijo z vsemi sredstvi zveze z njegovim zaledjem; da »e OsvobodBni svet takoj prizna kot zakonita institucija tn se mu omogoči razvit* delo, ker je osnovan na načetih atlantske listine; da se takoj osvo-bo-^o meščani, Id jih jo angleška vojatka policija danes zaprla — Seja konzulte je bila izraz pravega mišljenja tržaškega meščanstva ter italilansko-slovcnskega bratstva tržaškega ljudstva, ene največjih pridobitev skupne osvobodilne borbe. Zadnji boji za Berlin Maršal Žukov razlaga novinarjem, kako je potekala bitka za Berlin Berlin, 15, Tass. — Vrhovni poveljnik sovjetskih okupacijskih čet v Nemčiji maršal Zukov in pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Višinski sta se sestala s sovjetskimi in tujimi novinarji. Maršal Znkov jim je odgovarjal na številna vprašanja, ki mu jih je pismeno predložila skupina angleških, ameriških in francoskih poročevalcev. Med drugimi so novinarji vprašali, kako je potekala bitka za Berlin. Maršal Zukov je povedal sledeče, doslej še neobjavljene podrobnosti ob zaključni bitki za Berlin. Ogromne priprave Bitka za Berlin je bila odločilnega pomena. Nanjo smo se zelo resno pripravili. Za to bitko »mo zbrali zadostna sredstva in napravili načrt za operacije. Koncentrirali »mo ogromno opreme, letal, tankov in topov, da bi zlomili sovražnikov odpor v najkrajšem času ter naglo zavzeli mesto. Operacije »mo pripravili zelo premišljeno in podrobno. Posebno pozornost smo posvetili sodelovanju vseh vrst orožja Nemci so pričakovali napad. Ker smo bili mnenja, ds ga pričakujejo prav gotovo v smeri proti Berlinu, smo zelo dolgo premišljevali in razglabljali o lzved-b< našega napada in kako bi sovražnika čim bolj iznenadili. Ker sem hotel Nemce cim bolj presenetiti, sem kot poveljnik izbral nenaden nočni napad na vsem bojišču. V prvi vrsti sem izvedel močno artilerijsko pripravo, ki jo po pripovedovanju ujetnikov Nemci niso pričakovali. Mislili so sicer, da bomo najiadli ponoči, niso pa pričakovali, da bo napad tako močan. Topniški pripravi Je sledil nočni napad tankov. V ta napad' smo vrgli nad 4000 tankov, ki jih je podpiral ogenj iz 22 tisočev topov ir, možnarjov, d očim je iz zraka napadlo do 5000 letal, ki so začela t operacijami ponoči. Letala so plula nad bojiščem v valovih. Ponoči je Teritorialne zahteve ČSR Vpraianje odselitve Nemcev in Madžarov ta Češkoslovaške London, 15. R, — V govoru, ki ga je imel včeraj po praškem radiju, je češkoslovaški podtajnik za zunanje zadeve dr. Vlado Klementi« očrtal češkoslovaške teritorialne zahteve nasproti Nemčiji, ki bodo kmalu' predložene zaveznikom. Češkoslovaška želi, da se vključi v njeno območje Kladno ter da »e popravi meja na področju okrog Hul-člnskega in Ratibora. Govornik je izjavil, da je bilo področje Kladna jugovzhodno od Bratislave priključeno k Nemčiji samo zato, da se zabije klin v bok češkoslovaškega ozemlja. Ceškoelo-vaška vojska bi to področje zasedla na podlag* medzavezniškega sporazuma o zasedbi Nemčije, ki določa zasedbo teh ozemelj po zavez nlkih, ki so sodelovali v vojni. Klementls Je nato govoril o izgonu Nemcev in Madžarov iz Češkoslovaške. Izjavil je, da bo Nemcem, ki so podpirali Cehe in Slovake v borbi proti nacizmu pred in po mo- nakovskem sporazumu, dovoljeno ostati na Češkoslovaškem. Praga 15. Tass. — V skladu z odločitvijo češke vlade j« minister za narodno vzgojo izdal ukaz, da se takoj zaprejo vse nemške šole in drugi nemški vzgojni zavodi v Ceš. koslovaški, prav tako nemški učiteljski tečaj. Ta ukaz bo ostal v veljavi do končne rešitve nemškega problema na Češkoslovaškem. Zemlja kmetu in delavcu Praga, 15. NNU. — Češka vlada bo predložila predsedniku Benešu zakon o zaplembi nepremičnin vseh onih, ki jih vlada smatra za sovražnike Češkoslovaške. Ministrski predsednik Flerlinger je to danes objavil po praškem radiju. Fierlln-ger je dejal, da pripada zemlja delavcem in kmetom in da bi se morala razdeliti med one, ki Jo najbolj potrebujejo. Rekel j« še, da Je češki narod sit tujfh gospodarjev in njih sodelavcev. odletelo 1000 letal, ostala pa. zjutraj in popoldne. V 24 urah so napravila nad 15.000 poletov. Tankom smo pomagali ponoči najti pravo smer na ta način, da so letala svetila z žarometi, kar se doalej se nikoli ni zgodilo. To je bilo dne 20. aprila, Z uporabo te nove metode »mo nameravali ne samo osvetliti pot našim tankom in pešcem, temveč tudi oslepiti sovražnika, da ni mogel natančno streljati Na frontnem odseku dolgem 200 metrov v smeri glavnega napada smo uporabili 200 žarometov. Omeniti je treba, da je prišlo mnogo napadov iz različnih smeri. Kakor »mo imeli v načrtu, tako je bil Izveden naš napad nepričakovano in je deloval na sovražnika kot bomba Nemci niso pričakovali tako močnega sunka in odpor je bii naglo zlomljen. Uničenje nemških rezerv Ko je sovražnik uvidel, da je njegova obramba prebita, je vrgel v obrambo vse rezerve iz berlinskega področja in je odtegnil celo nekatere garnizijske enote iz samega Berlina. To je bila huda napaka. Bližajoče sovražnikove rezerve smo uničili v čelnih bitkah z našim letalstvom in tanki. Tako so sovjetske čete prodrle do Berlina. Mestna obramba »e je poskušala držati na številnih mestih, zlasti pa protiletalska obramba, ki je prisilila nase letalske sile, da so delovale predvsem v veliki višini. Ker so Nemci premestil^ svoje cete z berlinskega področja, kjer je bila tudi pripravljena obrambna črta se sovražnik ni mogel vec upirati našemu naipedu. Bogata vojna izkustva V bitki za Berlin se je borilo nad pol milijona Nemcev. Od tega števila »mo jih ujeli nad 300.000, okoli 150.000 je bilo ubitih, dočlm Je bil ostanek razpršen. Mislimi, da »o bile berlinske operacije dokaj uspešne. (Prisotni novinarji so se začeli sme jati tn navdušeno pritrjevati). Naše cete so se mnogo naučile v tej bitki in si pridobile bogata izkustva, zlasti v nočnih akcijah. 2e na dopust London, 15. Reuter. Luksemburški radio je ponoči javil, da bodo osvobojeni nemški vojni ujetniki šli za mesec dni na dopust, da obiščejo svoje družine. Dobili bodo živilske nakaznice in se privadili na civilno življenje, potem pa s« bodo morali vrniti na delo. Uporabljeni bodo v industriji, kjer je pomanjkanje delavstva. Obvestilo dodaja, da demonstracije za vračajoče se ujetnike niso bile dovoljene. Tajna oddajna postaja w Nemčiji Wiesebaden, 15. AP. — Zavezniški vojaški tehniki se trudijo, da b( Izsledili nemško tajno oddajno postajo, ki že nad dva tedna oddaja vsako noč o polnoči z namenom, da poživi legendo o »Hitlerjevi junaški smrti*. Zdi ae, da oddaja ta postaja v okolioi IVeissenburga, severno od Augsburga na Bavarskem. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. junija 1945 Zatipamo maršalu Tita HsočgJave mncžice manifestirajo po soriških vaseh in trgih za našo narodno obiast - z zastavami in tri n parenfi po svobodnem Tolminu Parada zavezniške mornarice V četrtek pod noč ja britanska Dan za dnem se zfcira zavedno ljudstvo ter prih»ja-T povorkah ■ transparenti v svobodni Tolmin. Tu-dj v torek je prišlo Okrog 2000 lju^l 7. vzkliki: »Tito je nai! Na naši zejrriji se je borila in prelivala kri samo Jugoslovanska armada, zate jo zahtevamo nazaj!* Naš« matere in dekleta, celo naši najmlajži p.o-nirokl so prišli iz najbolj oddaljenih hribovskih vasi s »vojimi starimi nma/mioami. To so ljudje iz tistih krajev, ki eo največ pretrpeli1 spričo divjanja okupatorja, ki »o i.ajveč žrtvovali za našo borbo. Ravno ti ljudje, ravno te žene in matere znajo najbolje ceniti naše žrtve m zato ni čudno, da so priili manifestirat svojo ljubezen do naše oblasti m do naše vojske. Pretresljiv je bil dogodek, ko je neka stara mamica stopila h komandantu mesta in vprašaja, kje eo njeni sinovi, ki »o se borili v vrstah borcev za svobodo. Dejala mu Je: »Moji sinovi eo se do'ga teta kot partizani borili v teh krajih, osvobodili to nas in dane« morajo oditi. Hočem, da ostanejo tukaj!» Toda tov. komandant si je pojasnil, da so se oni dolga leta borili pod vodstvom maršala Tita in se zato tudi sedaj um.kajo po njegovem povelju. Mamica je dejala: cC« je pa tako, potem mora biti pa že prav. Ni sa mi treba bati. Le našemu velikemu vodji maršalu Titu se imamo zahvaliti, da smo bili osvobojeni, njemu moramo zaupati, ker nas gotovo vodi po pravi poti.* Povorke so se vedno bolj večate. Ljudstvo j« zahtevalo, da morajo iti v Zatolmin tpo Gradnikovo brigado. Zatolmin se je nepclnll do 'zadnjega kotička z manifestantl, ki so obkolili borce Gradnikove brigade. »Gradnikovo brigado* hočemo nazaj v Tolmin. Mi hočemo nate borce!* Toda komisar Gradnikove brigade jim je povedal, da nji-irovi želji ne morejo uetreči, ker se morajo ravnati po poveljih, ki so jih dobili, ker eo vojska, ki pozna disciplino. Mi smo izpolnili povelje maršala Tita, ker se zavedemo, da je pravilno, kar nam on zapove. Bord Gradnikove brigad« so vseeno spremljali množico do srede poti proti Tolminu, da so ustregli želji ljudstva. tam so se vrnili in izpolnili svojo vojaško dolžnost Ljudstvo pa je s peemijo in vzkUki nadaljevalo svojo manifester cijo. t Spssmfjo po Sv. Lutffi V nedeljo ob 4. popoldne se je /brala na trgu pri Sv. Luciji velika nnožica iz bližnjih in dalj.h vasi, ki je svetu pokazalo z navdušeno manifestacijo, kako hrepeni in želi priključitve k Jugoslaviji. Vsaka vas je prišla s svojimi zastavami in ko je bila večina že zbrana, »e je množica v povorkah razvila po ulicah ter neprestano vzklikala Jugoslovanskih vojski, marielu Titu, maršalu Stalinu Itd. Vedno znova In znova Je zahteval« priključitev k Jugoslaviji. Nasi naj-l,djii sinovi in hčerke so žrtvovali življenja za našo svobodo, zato naj bodo njihovi grobovi mejniki naše domovine. Množice so predevale partizanske pesmi. Ob zaključku manifestacije so se zopet zbrali na trgu ter zaključili manifestacij« z himno »Hej Slovani*. Manifestacije, kakor je bila ta dan, naša napredna vas še ni videla. Bo 38 letnem suženjstvu pod 'ašlstičnimi krvniki smo dali du-‘ka naši volji ter brez arftaofie n vabil pokazali, kaj hočemo in akta* je naša volja. ljudi, ki je priredila britanskim mornarjem navdušene ovacije. Parada je bila na trgu Unith in je bilo sklenjeno: L da se bodo žico in Ji Jtakatal položaj Primor- se priredila v proslave- rqj»tnof ▼ vsem podprle po vojni1 družine, 2. da se bo preskrbelo kOiMi IO In poslane reaotucjj« PNOO la Sloimnsko Primorje v Testu in maršalu JugostaviJe ' Jas jjju 3ro«u-Titu. . „ — •» Idrija v zastavah V torek ob sedmih zvečer se je govoru in cijah se je množica v povorkah 'Uštela s travnika po ulicah proti trgu maršala Tita. Vso pot Je navdušeno vzklikal* in prepevala partizanske pesmi. Na trgu maršala Tita je manifestante nagovorila teroriste*, kf se j« ravno takrat vr- pila it IL kongresa SPIZ. Izrooila JA ve ten teple pozdrave vseh jugo- lovanskih mater. Množica jo je po-;dravila tako navdušeno, da ni mo- zbrala na športnem travniku o- ■ Sl* do besede. Matere so ji s aol-gromna množica Idrijčanov in oko-' I -tami v očeh , pritrjevale. Ljudstvo ličanov s slovenskimi, italijanskimi j ja zahtevalo, da se takoj izpustijo in jugoslovanskimi zastavami. Hi- naši interniranci, ki jih zavezniki še po vseh ulicah so bUa okrašene ! še zadržujejo, da naj se vsi zločinci, s cvetjem in zastavami. Tovariš ki s« se skrivajo pod katerokoli podpredsednik okrajnega izvršna- zaščito, takoj izročijo ljudskemu ga NOO je nagovoril zbrano mno-1 sodišču. Popis kmetskih gospodarstev Da bomo dobili natančen pregled O, P, Q, R, S, S 19., T, U, V, W, splošnega kmetijskega stanja in se 55, 2 30.; zamudniki 21. junija, bo na ta način lahko pripravil na- j Poljedelci naj se predstavijo prt črt za obnovo, se morajo vsi polje- ! krajevnem NOO vasi, kjer imajo delci in vodja kmečkih podjetij I svoja posestva. C« imajo več kme-(državnih, deželnih, občinskih in ttj (koloni v raslicnih občinah), se zasebnih) javiti pri odsekih za mor-a vodja posestva predstaviti v kmetijstvo pristojnih krajevnih | vsaki obo.ni posebej, da tam posa- NOO, da bodo tam podan popi*, mič podpiše dotične kmetije (ozi-svojih posestev. roma kolonije, n« glede na to, kje Dopisovanje se nanaša n* seda- je gospodar posestva). Cs pa J« ponje in prejšnje stanje kmečkih hiš 8estv» beljeno tako. da aamlja in njihovih prebivalcev,'koliko pse- Popada dvem ali več občinam (kra- Ob sopčnem zatorej« godba *&-svdrala koračnico »Ostani * m*> noj!* in nato angleško himno »Bog obvaruj kralja*. Med oviranjem se j« as s tava na balkonu generalnega mornarica v Trotu priredila para- i iuba p«>|*g0ma spuščala ob vojaa-J* j«; kem po*dravu častnikov in mor- narjsv. m MK/ Mmt ga dne Nj. V. kralja Jurija. JVL Med drugim so izvajali tudi «umik», ki je že preko 200 let star običaj britanske mornarice in ki »e v celoti izvaja samo v izrednih prilikah. Sodelovale so glasbe križark Poslovanje zavezniške pokcie ZaveziiiSka vojačka oblast objavlja, (U aivijao pgekivaJstvo lahko zahteva v prhnem sile pomol nveatižka policije. Kliče naj 8tev. 67-5"l. Vseh 24 ur Prad reiltvljo kri*® v Ital Ji t Rim, 18. NNU. — Na svojem ne-idnem prihodu v Rim s« j« Parri s predstavniki CLN stverns Italije in Izjavil, da aprejm« nalogo, as radi katere je bil povabljen v Rim. Ob 19,35 je imel razgovor z Bonomijem. Napovedujejo, da mu bo poverjen mandat z* saptavo nove italijanske vlade. «AJax» in »Orion* ter mornarji in I službujeta tolmač in angleški strelci obeh ladij. j policaj. rwvvw«WWNWAWMM Fašistični kriminalci pred sodiščem ndce, rži, ječmena, ovsa, prosa, konice, krompirja in fižola so povprečno posejali prej in sedaj, koliko govedi, prašičev, konj, oslov, mezgov, ©ve, koz in panjev posedujejo sedaj in koliko so jih imeli prej, koliko poljedeljskega orodja (rovač, kos, srpov, lopat, vil itd.) jevnim NOO), mora poljedelec popisati kmetijo, oz. podjetje pri tistem KNOO, v katerega območje spadajo kmečka poslopja. Poljedelci, ki imajo sedež svojega podjetja v vaseh: Lečnik, Gradišče, Podgora, Pevna, Oelavje, St. Maver, Podsabotin, Podsenice, Sol- potrebujejo za leto 1945., koliko od- j kan' Kronberg, Loka, Ajševica, »totkov zemlje niso leto« posejali stara 8ora. Šempeter, Vrtojba, oziroma zasadili. Volčja draga, Bukovca, St&ndrei, . I se morajo predstaviti pri svojih Predstaviti »e bo treba od 8h do 12h in od 15h do 19h v dneh od 15. do -^iuojja 1945. .... Poljedelci naj se z ozirom na za- četno or ko priimka, sledečem vrstnem rodu: črke A, B. C,"'C 15. junija; D, E, P, G, H 16.; ‘t J, K, L, M, N t*-; j KNOO. j O točnosti popisov se bo izvršil strog pregled. Vsakdo, ki ga zadene dolžnost popisovanja in bi *e branil izpolniti jo ali pa bi vede in namenoma dal neresnične ali nepopolne podatke, bo zapadel strogim kaznim, ki so zato določene. WAVVVW.V.\V.,AV.V.’.WA* VA%VV%VW.V.WA% Goriško gozdarstvo Organizacija gozdarske uprav® - Drva in gradbeni les za Oorlco - Mali kmečki domovi AJtfovKIna na delu Pred dnevi je bila ▼ Ajdovščini druga seja narodne skupščine ob obilni udeležbi. Sejo Je otvorll tov. ireaednik, nato p* j« podal politični referat tov. Jurca, ki je v svojem referatu poudaril potrebo 'snega sodelovanja z italijanskimi intifašisti. Dejal je: »To danea najbolj bode reakcijo v Italiji, ki ikusa n* vse načine zanetiti spor ned Slovenci in Italijani, ki prebivajo na ozemlju Primorske*. Po njegovem referatu se j« razvila H. '»hna debata. Sledilo Je poročilo ijnioe IO o prvem sesedanju »rajne narodne skupščin«. Na drugi «eji narodne skupščine Organizacija gozdarske službe v Goriškem okrožju se nadaljuje. Pri okrožnem in okrajnih NOO poeluje Jn odseki za gozdarstvo, krajevni NOO pa Imajo samo pcverpenlke za gozdarstvo. Njihova dolžnost Je nadzorstvo nad vsemi gozdovi in pa dvig gozdarstva. Izven Imenovanih odsekov pa poeluje pri pokrajinskem NOO kot poseben organ Uprava dršavaih gozdov Slovenskega Primorja. Sedež te upca v« je v Gorici, ker Je v Goriškem okrožju pretežni del državnih gozdov na Primorskem. Okrožni od.»ek zn gozdarstvo j« skupno z upravo državnih gozdov prevzel urade in oec/bje bivše gozdne milice v G»rt-c!, kolikor je to csobje ostalo kot nekompromitirano na avoj:h mestih In se javilo k delu. Številno je gozdarsko osebje, ki se Je akfvno udeležilo osvobodilne borbe, vendar kljub temu Še vedno zelo primanjkuje strokovnega osobja. Kot najnujnejše delo je sedaj v teku dodeljevanje razpoložljivega strokovnega osobja odsekom za gozdarstvo pri okrajnih NOO in sicer n* ta način, da bo za vec okrajev skupaj postavljen po en okrajni gozdar, ki bo dajal vse nasvete poverpemskom za gozdarstvo, ki. po večini niso strokovno vzjo-sobijenl. Občutno je tudi pomanjkanje gozdartkih čuvajev, ki pa sl jih moramo takoj suni vzgojiti in sicer Iz vrst starih borcev, invalidov, gozdnih delavcev in knučkih » nov, ki jih gozdarstvo veeelL V ta namen je bil preko ©krajnih NOO izdan poriv, d* se oni ki bi-> rudi opravljali gozdarsko službo, javijo okrožnemu odseku aa go*-damitvo, 4a bodo *«*«tl v tečaj ** gOBdn« čuvaje hi »ato dod*ij«nš v službo go Gorškem okrožju. Med naloge, ki so trenutno najbolj nujne, spada v sodelovanju z odsekom za prehrano in preskrbo organiziranje preskrbe civilnega prebivalstva z drvmi. Najbolj pereča je preskrba Gorice. Prve potrebe Geriče Je kril prod vsem državni gozd Panoveo ki l«ži v mestnem območju. Začel pa s« je tudi že dovoz iz privatnih gozdov. Za pospešitev in pomoč pri izdelavi drv po privatnih gozdovih bo odsek ca prehrano in prtu kr bo zasebnikom za vonk na oeeti postavljeni meter drv nakazal enodnevni obrok hrano. Nič manj ali še bolj važna Je preskrba stavbnega lesa za obnovo, zlesti za Gorico. Takoj po osvoboditvi so zopet priče!« žogati vse m« le kmečke žage, katerih zmogljivost j« posamično zelo majhna, vervtar ■aradi njih številnosti krijejo skoraj v»« potrebe v krajih, ki n bo preveč opustošeni. Za potrebe hudo a.’«- porek1 orna razdelanih naselij pa že del« ved velikih žog, ostal« p* bodo v kratkem začel« obratovat:. 2aga v Ajdovščini iadelj« v serijah teeene hiš« za pogorelo«. Te hišica, imenovane «nv*lt kmečki domovi*, so popolnoma lesene, • dvojnimi etervami in pokrite * valovitem etemltcm. T« dni so bili aretirani sledeči fašistični kriminalci, za kater« j« v teku redna preiskava. Po končani preiskavi jih bo sodilo ljudsko sodišče: De Franceschi Raimondo, bivši miličnik v MVSN in od 31.3.1944 član posebnega političnega Inšpektorata v via Cologna kot sodelovec Colottijeve bande. D’Afonso Franceoeo, član posebnega inšpektorata v via Bello-sguardo. Olivatti Ettore, član posebnega političnega inšpektorata v via S. Mich-ele, ki je bil sestavljen iz skvadristov v službi notranjega ministrstva. san Pietro, član republikanske milice. Sodeloval je pri številnih čistkah v Istri. Marin Amedeo, rajonski zaupnik fašistične republikanske stranke, preganjevalec Slovencev. Percacoi Casimlro, dobrovoljec v španski falangi, dobrovoljec v delovni službi z nazivom «Leit«r». Orana* Ruggero, skvaririat, node-lova! pri pohodu na Rim. član posebnega političnega inšpektorata v v'a S. Michele. Cetineo Giorgio iz Zadra, »kvadri st od prvih počet kov, član posebnega političnega inšpektorata v via S. Michele, ki »o ga tvorili skvadristi v službi notranjega ministrstva. Obtožen je, da je sodeloval pri požigu nekaterih kraškib vasi. lavni tožlec pri Ljudskem sedlštu Javljamo, da naslednji funkcionarji, zaradi čistke med osebjem bivše fašistične kvesture, ne bodo več sprejeti v službo kv«*ture; 1. dott Colomba Adolfo, vodja pisarne, glavni komisar, stanujoč v via XXX Ottobre 2; 2. dott. Po-ne Franco, pomožni komisar, stanujoč v via F. Se vero 38; 3. dott, Giaqulnto Ulisse, pomožni komisar, stanujoč v via Romagna 46; 4. dott. Aquino Rosario, komisar, stanujoč viale Sonnino 57. 7,n ifi^sko z«*r*v1e V kobariškem okraju je postavljenih, 5 ambulanc, in sicar v Ko bariju,. Suž'du( Starem selu. Idrijskem in na itavnah, Te ambulsn-o? oo opremljene z vsem potrebnim 'SArrttetubn materialom. Anvbuhnc« oMskuj« admvnlk redno dvalsru* na tsden. ki pregleda siromašno ljudstvo brezplačno. V ambulancsh so stalno bolničarke, k) nudijo prebivalstvu prvo pomoč. Ljudsko sodiiče v Gorici V torek »• Je sestalo v Gorici posebno ljudsko sodišče sa sojenje fašističnih zločinov fretl obstoju in svobodi ljudstva tdr demokratičnim ustanovam. Iz ljudstva Izvoljeni sodniki so se sestanka polnoštevilno udeležili. Proučili so odlok o vzpostavitvi in poslovanju ljudskega sodišča ter dolrtMM smernice za bodoč« delo. Soglasno so sklenili, da bodo tako pričeli svoje delo. doni: Trat-Koper oh 12, Kepor-Trst ob 5. Trst-Firan ob 12, Piraa-Tret ot 5. Tršt-Izole ob 12, Izol«-Tr«t ob 5. Motorni čeln za Izolo, Salvore, Umag ln Nbvigrad odhaja vrak dan ob 5. PREHRANA Sepral poroča, da se clnnes, 16. t. na* dokončno zaključi delitev sladkorja in masti, ki s« j« pričela 9. t. m. Danes do 12 ure morajo vsi upravniki obratnih menz dvigniti v ©bernskem prelr-anjevalnem uradu odrezke za Olje, meso In jestvin*. V teku današnjega dne se mera- Ferruccio Parri Je rojen v Genovi leta 1890. Promoviral Je za Legnami: oh 7, 13.30, 19.30. S Scalo Legnami v Milja: ob 7.30, 13, 20. Umik za motorno Tr8t. Kocjančič Mirko, 1911, ! šivilja, Gorica, Jemada Bmi^i lakovic, clam vlade, članisnar^pe Trgt. Karoa4n . i017j Trst; Ko- gospodih}«, Pulj, Jamova Jf!^ skupseme . predtednjkom na čelu, ^ Tr8t; Koruza zastopniki JA Zveze prot.fasistic- y Ko^ Jole, ne mladine, delavskih strokovnih ^ Kfmf. Trst. zvez ter pro&iasiapcntt* . zvez iz Srbije, Hrvatske, Makedo- j Ivikar Stanko, 1918, Gorica, pije in ^Ibanije. Rodoljub Colako-: Maikezic Dominik, 1879, Trst; viČ je pocd-avil kongres in vzpod- Martinčič Franc, 1919, Trst; Ma-bujal zastopnike žena k vztrajnemu s ten Mirko, 1898, Gorica; Mami delu za obnovo dežele. Generali RA v Subotici Beograd, IS. Trn*. V Subotico so Stefan, 1879, Trst; Mervič Anton 1888, Gorica; Mistej Joie, 1913, (Trst;, Modrusan Matb, 1900, Trat; ~ * mmn, 1938, Trst, Mrakič Mrak prispeli generali III. ukrojtaske Gtiear, 1923, Gorica; Mozetič Anton, fronte z generalnim polkovnikom 1915, Gorica; Naglič Vekoslav, Garskovim na čelu. Goste so spr«- ! 1910, Trst. jeli in pozdravili suboflžkž msičsuu ln predstavniki narodne oblasti. Naš narod, ki ga j« osvobodila Ogrin Joit, 1909, Trst. beto, gospodinja, Pulj, KrelindH ticija, gospodinja, Pulj, Kuhar A mtnija, gospodinja, Pulj, KeršoF Mmilifa, gospodinja. Reko, Kot*’ Zora, šivilj«, Gorica, Klin Antene# gospodinj«. Trst, a- Z rl M vilja. Gorica, Kerin Ivanka, go*^ dinja. Goric*. Kodela Jop-jik -f\ »podina, Gorica, Kravos Karla, F harica. Gorica, Kožuh M(i/ vilja, Gorica, Kodelja Marija, f spodinja, Gorica, Lnkciič Srt* Pokor Stanko, 1893, Gorica; Pav- j gospodinja, Gorica, Ličan A*t*n A.*t*>nr 1^07, Trst, 6*bohn , Alojzija, gospodlW marovi^, ki je poedr&vil podstav 1926, Ooric«, Stanič V&minik. i Halfr^da C*l*sta, nike Rdeče armade. Nato j« go- 1926, Gotica; Slrcsar Mirko, 19-6,' dinja. Gorica, M ar z Florjcma, M vorii Saša Ljubimirovič, politični Gorica; Stok Alojz, 1916, Trot. | spodinja. Gorica, Marič Ana, n kom‘sar IIL brigade KNOJ-*. Sle- dov, za njihovo skupno življenj«, i bratsko sodelovanje in izgradnjo dil* Je svečan« predstavo, boljše in srečnejše bodočnosti. Mladina je prva povzdignila .idejo bratetVa, edinstva in »neitneatl balkanskih narodov. Mladina teh narodov je tudi sodelovala v veliki osvobodilni vojni na strani mladine Sovjetske »vose, Anglije in Ameriko in je v tej vojni dala tudi ve-Uk doprinos v krvi in žrtvah in s tem bistveno pripomogla k porazu fašistične Nemčij«. t- ■ spodinja, Pulj, Naldasi Ana, Tulj Vincenc, 1917, Trst Uriič Anton, 1915, Trst. | dinja Tr,t, Orel Angela, šiv** L Voirniinčič Zdravko 1933, Gorica; Trst Pavletič Marija, gospodi* Obnova OfOnHOtn Veljak Sreoko, 19a3, Trot; Vika k Pulj, Petrinji Mesijo, gospod* Beograd 16. Tanjug — Isdelova-! 18S3' Tl,t' Viinjtvec Astes,1 Gorioa, Potleča Marija gospodi« r.Je *et«*nlšklh ptAgov za obnovo' 1823 Trstl Vodopivec Gramptn, , Pulj. Pfrončar Marnja, gospodi* *rog po coli domovini naglo na prte!101 Trot; Vovk F.anc, 18«. Trot; , Test Pavii« Valerija, kmetic«^ duj«. Obnov* uničenih neaellj, pte Vrt8' ™ 180#' Tr*t; *****^ kmetica, N«^ Va-erijan, 1924, Trst. rušenih prometnih »voz ln oeta’lh objektov zahteva ogromne količine In množine grodbona materiala ln to v prvi vrsti gradboneen lesa. Prg*a-vitna j« obnova železniških prog. it no. Bratstvo in enotnost mkidint Ju-1 Porušene proge domovine »ahteva-goslavlje, Grčije, Albanije in Rt*' munlje je eden izmed temeljev mi- A> ua,.Calkanu in v,JJrrapi.-Zaradi tega bo obnavljanj« ln okrepitev tega prijateljstva v veliki meri doprineslo k utrditvi miru na Balkanu in k Izgradnji novega življenja vseh balkanskih dežel. Prvi kongres antifafstične mladin« Balkana bo obenem tudi Izjav«, da je mladina pripravljena delati za obnovo svoj« domovine tn se boriti proti vnem onim, ki to obnovo zavirajo. Drvi kongres DŽZ v Bosni In Hercegovini Beograd. 15. Tass. — -V Sarajevu j* bil prvi kongres Prctltaslstlčn« žensk« zvez« v Bosni ln Hercego- POIZVEDBE Mik lili Enrik, roj. 1.6.1918, bil jo nič manj kakor 590.690 žeiezniš-, prt artil. diviziji 9. korpusa. — kih pragov. Da se zadosti prvim po- j Mjkeiw Gi0Vannl, Trst, Goloma in troham, J* potrebnega »kiipaj okoli; jionte 447. 123.060 m3 gradbnega materiala,1__________________________________________________ Glavno delo pri obnovi uničenih na-1 Rebe« Francelj, roj. 30.11.1627 v se’tj a« vrši na področju Bahje pod parjU jt. 24, kurir 9. Korpusa »t&-vodstvom okrožnega NOO. V naj-. nlca r 9_ potem ranjen, odpeljan težjih okoliščinah in pomanjkanju v 1_ Rebec Pepc*, Parje 24, gozdnih delavcev je Okrožni na- Sv_ pct?r na Krasu. rodno osvobodilni odbor za L4kO -------------------------------------------------- organiziral Žensko delavno ekipo,/ Tavčar Nikola, pri 19. br,gadi Ko- Munth Alojzij te Avč 8«, partizane 1913. — Munih MieL j Salamon ti 78, Gorica. Ukmar Ivan, roj. 1. 3.1938, porih v Coroneu. Uprav* »I skega dnevnika*. ki naj hi izdelala večjo množino aoVcla v marcu 1945 v bolnici v železniških pragov. Junaške liške Cerknem. — Tavčar Vel. Repen 33. žene »o posekale preteklo ztmo pod —— ptrokovnim vodstvom 5060 debel za | Slavec Jože, mitraljezec 10 To- vinl. N* njem j« »odelorolo 1300 ____ , . , , , ,, , , . Siagreb. Okrožni NOO v zastopnic, delavk, km«tlc ln Inta- „ • v Banji dela prev teko izdelovanje železniških pragov. Fo-, maja, letnik 1923, pri 19. brigadi 30. dohno delo je bilo izvršeno .v Pr o-1 dj vizi je, ranjen na Oblaiwvem kuplju. Bud vodstvom NOO eo po-j Vrhu prt Idriji -- Slave« 27, To-»ekali in tedelali 12.066 železniških maj ali pergol is Trst, via Vfille 10. pragov za popravilo prog« Sitek- jenij Petsov: Vojaški 30 Isx >o, kaj se je dogodilo tMf dan Naš polk je prav dobro udarjal. Za’ i Katjo. Eainica je napr^ovaia. ...* desnem boku ja bil postavi jen dl mitraljez. Kneil j« skozi gozd, .Jer so bili s konooutrinaoi nanGki i/izostrelci. Nepričakovano j« utih-.ill mitraljez. — Takoj sem se začela plar.lt! k njemu, j« rekla Katja. — Mislila tem, da J« mitraljezec rsnlen. Ko tein «e priplstlla do nj«g*, sem vi-dsls. da j« mrtev. Vendar Je »e čvrsto držal aa ročko. Lepo som odtrgala njegovo ro!:o od mit ral J«-z,t in takoj sa/m* začela streljati. K meni se Je prtplazli komaiidar.t bataljona. Kaj delaš ti tukaj?, me jr vpraial. Prcetrošlla som se, mi slila sem, d* mi ne bo dovršil Streljati. Hitro sem mu dajala: »Tova-ili kapetan, jaz sem s« t» v koli učil«, kako se ravna z mitraijezom,* grm mu odgovorila. — Dobro, daj Kttja, samo streljaj ln kosi skoai gozd, mi Je rekel. Odgovoril* s«n mu: »To bos hočem.* »V rodu.* mi J* rekel, «sa* mo kosi. Zasoli Jim dobro!* »In r«i tedaj smo pie»'ir'! I » ?e !z g sedli sino va*. Potem p / au >e Sva-ha na vaLt«m pokopališču obsul s mltraljezkiip ognjecn. To je bil hud °8«nj! Ne opominjam se česa take gA Vse Je bilo preorano od samih granat Granate so tako rile, da so rarhci leten te grobov. Ni b‘lo mogoče spoznati, kdo Je podel sedaj il koga j« vrglo Is grob«. Glsro »ero skrb« s* raitrsljec in n le ml ni bilo. Tudi to j« minilo. Potem rmo zopet odili dalje, BUo ml j« težko nositi mitraljez, ker ae ga se »teem P4««itfiino|n 91 — A ktkzno bo to šolanje, ko se Asm pf-gnaii Nemce, ja rekih Ka tja Wadiy)kn'no z nasmehom. — rVftnam, da »9m hudo žalostne. Nisem niti vedela, kje je moj polk. Kaj naj storim? >telo sem »a »prehajala, sprehajala in se vpisala v odred psdslcev os-rcslrelcev. Katja, pa kako sa vas hoteli sprejeti?, sem jo vprašala. — Ko pa Imate tako japričevalo iz belnie«?' Hej, tod* iaa tega izpričeval« »ploh ntte n pokazala. Pokazala sem jim cisto drugega, onega is polka To pa j« bita aelo dobro Izpričevalo. Pisalo je. da je Katja hrabra borka, da je mitraljezec ln da je predložen* za odlikovanje. Triletno )• nositi v žepu tiko lsprtcsvalo. Ko »em prečkal t« komad lc paptrj«. J« Katja malo zarda- Kord nu in Banji del« prav tako v tej smeri. Del* p« se organizirata tudi v gos cl!a načrt, ki ga je predlož.la Lu-sja. Bila j« zelo dober mitraljezec. Odlično Je presodi!« razdaljo. Poleg tega pa Je asi« stanovitna. V septembru je bila Katja težko ranjena. Odpeljali so jo v mbskov sko bolnic«, kjer je ležal« do no-vombr* mesec«. Pri odhodu tz bolnic« so ji dalj pismeno potrdilo, ’ n vrt ! Karlini, via Brigata Pescara tt. M. mtakrtrt Msksnec. Stetarfl ta K«J>-1 ki. Tudi pa-erooismj« teh j« bita /a/plenjeno. Tukun Ivan, roj. 1912. cerLr»vl pod «J>am pri Ajdovščini. | gr»do». ItenoiMftt® nnn-aH dvonohiin prn««o »H ' prcmljmo v rentni l^rm. ^