Jahrestaiclit
des
k. k. Staats-Gymnasiums
IMZa.rbu.rg_
Veroffentlieht von der Direction am Seblusse des Studienjahres
1896.

Im Yerlage dea k. k. Staats-Gymnasiums.
Druck von L. Kialik in Jlarburg.
Inhalt :
1.	Kako dokazuje John Locke v I. knjigi (cap. II. et III.) svojega spisa
„an essay on Ihe human understanding11, da ni prirojenih idej. Poslovenil c. kr. profesor Fr. Jerovšek.
2.	Schuluachrichten. Vom Director Dr. Peter Stornik.
Kako dokazuje John Locke v I. knjigi (cap. II. et. III.) svojega spisa „an essay on the human understanding“,
da ni prirojenih idej.
Poslovenil profesor Fr. Jerovšek.
II.	V duši ni prirojenih načel.
§ 1. Razkazovanje načina, kako si pridobivamo spoznanje, priča zadostno, da ni prirojeno. — Nekateri ljudje so trdno prepričani, da se nahajajo v razumu neka prirojena načela, neki prvotni pojmi, xoivuì fvromi, znaki, ki so človeku tako rekoč vtisneni v dušo, katere prejme duša precej o svojem početku in prinese s seboj na svet. Prepričati čitatelje, ki so brez predsodka, o neresničnosti tega mnenja se bo dalo, ako dokažem (kar upam v sledečih delih tega spisa doseči), kako ljudje zgolj po rabi svojih naravnih zmožnostij lahko dosežejo vse spoznanje, kar ga imajo, brez pomoči prirojenih vtiskov in da lahko dospejo do gotovosti brez takih izvirnih pojmov ali načel. Kajti vsakdo po mojem mnenji prizna lahko, da bi bila misel neprimerna, da., so ideje o barvah prirojene bitju, kateremu je Bog podelil vid in pa zmožnost, sprejemati jih po očeh od zvunanjih predmetov. Nič manj nespametno pa bi bilo, pripisavati neke resnice prirodinim vtiskom in prirojenim znakom, ako moremo opazovati v sebi samih zmožnosti, ki nam lahko pomorejo, da pridemo do njihovega spoznanja tako lahko in zanesljivo, kakor da bi bile prvotno vtisnene naši duši.
Toda ker človek iskaje resnico ne sme, če se hoče izogniti grajanju, slediti svojim lastnim mislim, ako ga vedejo le količkaj iz vsakdanjega tira, hočem zapisati razloge, ki me navdajajo z dvomom o resnici tega mnenja, kot opravičenje svoje pomote, ako se motim. To pa naj presodijo tisti, ki so kakor jaz pripravljeni, okleniti se resnice, kjerkoli jo najdejo.
§ 2. Vesoljno pritrjevanje je glavni dokaz. — Ničesar ni v obče tako vesoljno priznanega ko prepričanje, da so neka načela, spekulativna in praktična (kajti govori se o obojih), katerim pritrjuje vsakdo, ki torej po njihovem sklepanji morajo biti stalni vtiski, koje človeške duše dobijo precej v začetku svojega bivanja in prineso s seboj na svet baš tako neizogibno in resnično kakor katerokoli izmed neločljivih zmožnostij.
§3. Vesoljno pritrjevanje ne dokazuje, da bi kaj bilo prirojeno. — Ta dokaz, ki so ga izvedli iz vesoljnega pritrjevanja, ima pa na sebi ta nedostatek, da, če bi bil stvarno resničen, če bi bile resnice, katerim pritrjuje ves svet, ne bi dokazal, da so prirojene, ako se da pokazati drug pot, po po katerem utegnejo ljudje priti Ho vesoljnega pritrjevanja pri stvareh, o katerih so jedilih mislij. To pa se po mojem mnenji da storiti.
§ 4. „Kar je, to je“ in „Ni mogoče, da bi ista stvar bila in ne bila“. Tema rekoma vesoljnost ne pritrjuje. — A še huje je to, da ta dokaz iz vesoljnega pritrjevanja, ki ga rabijo kot pričo, da so prirojena načela, kakor se zdi meni, dokazuje, da jih ni, ker ni takih, katerim bi ljudje vesoljno pritrjevali. Jaz začnem s spekulativnim in navedem na primer ona sloveča dokazovalna načela: „Karkoli je, to je“ in „Ni mogoče, da bi ista stvar bila in ne bila“, ki imajo izmed vseh ostalih, kakor mislim jaz, najbolj priznano pravico do prirojenosti. Ta reka slujeta tako vesoljno kot priznani načeli, da bi bilo brez dvoma čudno, ako bi se kdo drznil dvomiti o njih tudi le na videz. A vendar izpovem prostodušno, da sta ta reka tako daleč od vesoljnega pritrjevanja, da jih je mnogo, katerim niti znana nista.
§ 5. Nista vtisnena duši po prirodi, ker jih otroci, topoglavci i. dr. ne poznajo. — Kajti prvič je očividno, da otroci in topoglavci nimajo o njih niti najmanjšega pojma ali misli; to manjkanje pa uniči tisto vesoljno pritrjevanje, ki mora neizogibno spremljati vse prirojene resnice ; kajti meni se zdi trditev, da so duši vtisneno resnice, katerih pa ne opaziš ali ne razumeš, golo protislovje. Ge vtisniti sploh kaj pomeni, ne pravi nič drugega ko storiti, da se neke resnice opazijo. Kajti vtisniti kaj duši, ne da bi duša to opazila, se meni zdi jedva razumljivo. Ge torej otroci in topoglavci imajo duše, če imajo spomin s temi vtiski vred, ne morejo kaj, da bi jih ne opazili, da bi ne spoznali teh resnic in se strinjali ž njimi. Ker pa tega ne store, je to očividen dokaz, da ni takih vtiskov. Kajti če ti pojmi niso vtisnem po prirodi, kako morejo biti prirojeni? Ge pa so vtisneni, kako morejo biti neznani ? Trditi pa, da je pojem vtisnen duši, in vendar trditi ob istem času. da duša zanj no ve, da ga ni opazila še nikoli, se pravi uničiti vtisk. Ni stavka, o katerem bi se smelo reči, da je v duši, ne da bi ga ta poznala, ne da bi se ga bila zavedla kedaj. Kajti ako bi kdo storil to, moglo bi se trditi o vseh stavkih, ki so resnični in s katerimi se duh more strinjati, po istem razlogu, da se nahajajo v duši, da so prirojeni. Ako se namreč sme trditi o katerem, da se nahaja v duši, dasi ga še ni spoznala, se sme le zato, ker ga zamore spoznati; to pa velja o vseh resnicah, ki jih bo kedaj še spoznala. Da, na takov način utegnejo duši biti vtisneno resnice, katerih ni poznala še nikoli in jih ne bo nikoli; saj človek utegne živeti dolgo in vendar na konec umreti, ne da bi bil izvedel marsikatero resnico, katero vedeti je njegov duh bil sposoben in vedeti z gotovostjo. Tako da, če je sposobnost spoznavanja tisti prirodini vtisk, za katerega se potezajo, bodo vse resnice, ki jih človek izve kedaj, na ta način posamič prirojene ; tako pa se izpremeni to velikansko vprašanje v jako nenavaden način v govorjenji, ki, prizadevajoč si, povedati nekaj nasprotnega, ne pove nič drugega, ko pravijo listi, ki trde, da ni prirojenih načel. Saj še nikdo, po moji misli, ni trdil, da bi duh ne bil zmožen, spoznati nekih resnic. Zmožnost je, pravijo, prirojena, spoznanje pa pridobljeno. Gemu pa se potem potezajo, da so neka načela prirojena? Ako pa morejo biti vtisnene duhu resnice, ne da bi jih ta opazil, ne morem ugledati nobedne razlike med resnicami, katere more duh spoznati, gledé na njihov izvor: vse morajo biti ali prirojene, ali pa pridobljene. Ločiti jih v tem oziru druge od drugih, bi se človek trudil zaman. Kdor torej govori o duhu prirojenih pojmih (ako s tem meri na posebno
vrsto resnic), si ne more misliti, da so v razuma take resnice, katerih še ni spoznal nikoli, o katerih še ne ve ničesar. Kajti če te besede („biti v razumu11) imajo svoj lasten pomen, značijo razumeti se. Na ta način pa trditev, da je kaj v razumu in razum tega vendar ne spozna, ni različna od te, da se kaka stvar nahaja in ne nahaja v duhu ali razumu. Če sta torej ta stavka „Kar-koli je, to je“ in „Ni mogoče, da bi ista stvar bila in da hi je ne bilo“ človeškemu duhu vtisnena po prirodi, ju deca mora poznati. Otroci in vsi, ki imajo duše, ju morajo imeti v duhu, morajo spoznati njuno resnico in se ž njo strinjati.
§ 6. Na ta ugovor se odgovarja, da ju otroci spoznajo, kadar pridejo k pameti. — Da se izognejo tej težavi, odgovarjajo navadno, da ju poznajo vsi ljudje in jima pritrjujejo, brž ko pridejo k pameti, in da to dovolj dokazuje, da sta prirojena. Na to odgovarjam jaz :
§ 7. Dvoumni izrazi, ki nimajo skoro nobednega pomena, so ljudem, ki se udajo kakemu predsodku, jasni dokazi, da se ne potrudijo preiskali, kar pravijo sami. Kajti, ta odgovor, da ga obrnemo v znosnem smislu na naše pričujoče vprašanje, more pomeniti, ali da ljudje morajo spoznati in opaziti te dozdevno prirojene napise, brž ko so se spametovali, ali pa da raba in vaja pameti pomore ljudem, da zasledé ta načela in se ž njimi seznanijo.
§ 8. Ako jih je pa razodela pamet, bi to pričalo, da niso prirojena. — Ako pa mislijo, da rabljenje pameti razodeva človeku ta načela, in da to dovolj dokazuje njihovo prirejenost, je način njihovega sklepanja takov-le : Vse resnice, katerekoli nam more pamet razodeti in storiti, da jim prtrjujemo, vse so vtisnene duhu po prirodi. Kajti vesoljno pritrjevanje, ki je znak te posebnosti, pomeni le to, da nam pamet pomore priti do spoznanja in priznavanja takih resnic. Glede na to sredstvo pa ne bo razlike med načeli matematikov in naučnimi reki, katere izvajajo iz njih: priznavati se bo moralo, da je vse jednako prirojeno, ker je vse iznajdba pameti, in ker so to resnice, katere pametno bitje spozna izvestno, ako svojo pamet porabi na ta način.
§ 9. Ni res, da nam jih razodene pamet. — Ali kako si morejo misliti ti ljudje, da je pri razkrivanji načel, ki si jih mislijo prirojena, treba rabiti pamet, ako je pamet (če naj verujemo njim) le zmožnost, izvajati neznane resnice iz načel ali že znanih stavkov? Izvestno si ne moremo misliti, da bi bilo prirojeno to, česar ne zasledimo brez pameti, razven če hočemo, kakor sem rekel, da so nam prirojene vse dognane resniee, kolikor nas jih uči pamet. Mi si baš tako lahko mislimo, da je treba pameti, da oči zasledé vidne predmete, kakor da je treba pameti ali njene izurjenosti, da spozna razum, kaj mu je vsekano prvotno in ne more biti v njem, prej ko to zazna. Tako, da pripisovati razkrivanje tako vtisnenih resnic pameti, se pravi trditi, da pamet razodene človeku to, kar je vedel poprej ; če pa ljudje imajo te po prirodi vtisnene resnice izvirno in prej, ko rabijo pamet, vendar pa za nje ne vedo, dokler ne pridejo k pameti, to v dejanji pomeni, da jih ljudje poznajo in jih ne poznajo ob istem času.
§ 10. Ugovarjalo se bo morebiti, da se z matematičnimi dokazi in drugimi ne prirojenimi resnicami ne strinjamo, brž ko se nam podado, in da se po lej posebnosti razlikujejo od navedenih načel in od drugih prirojenih
resnic. Kmalu mi bo prilika govoriti točneje, kako se pritrjuje stavkom, brž ko se podado. Tukaj hočem le mimogredé pritrditi, da so ta načela in pa matematični dokazi različni v tem, da ti zahtevajo pameti, ker je treba razlogov, ki jim pridobé naše pritrjevanje; one pa sprejmemo in jim pritrdimo, brž ko jih razumemo, ne da bi le količkaj preudarjali. Poleg tega pa se naj nikar ne prezira, kako jasno se kaže slabost tega izgovora, ki pravi, da je treba pameti v razkritje teh vesoljnih resnic, dočim se mora priznati, da v to svrho pameti ni treba. In jaz mislim, da se tisti, ki odgovarjajo tako. ne bodo dali pripraviti do priznanja, da je spoznanje načela, „da ni mogoče, da bi ista stvar bila in da bi je ne bilo“, izvod iz naše pameti. Kajti to bi se reklo uničiti tisto dobroto v prirodi, katere so na videz tako veseli, dočim delajo spoznanje teh načel odvisno od truda našega mišljenja; saj je vsako umovanje iskanje in lov, ki zahteva truda in marljivosti. Kakov pameten smisel bi neki imelo mnenje, da bi v razkritje tega, kar je priroda vtisnila kot osnovo in vodilo naši pameti, bilo treba pameti ?
§ 11. Kdor se hoče potruditi in premišljevati nekoliko pozorno o delovanjih razuma, najde, da to brzo pritrjevanje nekaterim resnicam ni odvisno bodisi od kakega prirojenega vpisa, bodisi od pameti, temveč od neke duševne od obeh popolnoma različne zmožnosti, kakor bomo videli pozneje. Ker torej pamet nima naloge, tem načelom pridobivati naše pritrjevanje, če trditev, da „jih ljudje spoznavajo in jim pritrjujejo, brž ko se spametujejo44, pomeni, da nam pamet pomaga spoznavati ta načela, je to popolnoma krivo; ako bi pa bilo resnično, ne bi dokazovalo, da so načela prirojena.
g 12. S temi načeli se ne seznanimo, ko pridemo k pameti. — Ako se misli, da spoznati jih in pritrjevati jim, „kadar se spametujemo44, pomeni čas, kedar jih opazi duh, in da otroci, brž ko se spametujejo, in spoznajo ta načela, jim tudi pritrjujejo, je tudi krivo in nepremišljeno. To je prvič krivo, ker je očividno, ta teh načel ni v duhu tako zgoda, kakor se začne rabiti pamet, in se torej čas spametovanja po krivem imenuje čas njihovega spoznanja. Koliko znakov pameti ne opazimo na otrokih dosti prej, ko kaj vedo o tem načelu, da „ni mogoče, da bi ista stvar bila in da bi je ne bilo4'! In mnogo neukih ljudij in divjakov prebije mnogo let celo svojega pametnega življenja, ne da bi kedaj mislili na te ali podobne vesoljne stavke. Priznavam, da ljudje ne spoznajo teh vesoljnih in abstraktnih resnic, o katerih se misli, da so prirojene, dokler ne pridejo k pameti, a dostavljam, da niti tedaj ne. To pa zato ne, ker, dokler se ljudje niso spametovali, nimajo v duhu izobraženih teh vesoljnih abstraktnih idej, ki so podlaga tem vesoljnim načelom, katera so po krivi sodbi ljudij prirojena, v resnici pa spoznanja in resnice, ki so prišle duhu po istem poti in so se zasledile po istih stopinjah kakor marsikateri drugi stavki, o katerih še nikdo v svoji pretiranosti ni menil, da bi bile prirojene. To upam dokazati v teku te razprave. Priznavam torej, da je ljudem treba rabiti pamet, prej ko spoznajo te vesoljne resnice, a zanikavam, da bi bil čas, ko se ljudje spametujejo, tista doba kedar jih spoznajo.
g 13. V tem oziru se ne odlikujejo od drugih resnic, ki se dado spoznati. — Ob jednem se kaže, da trditev „Ljudje spoznajo ta načela in jim prtrdijo, ko se spametujejo" ne pomeni več koto-le: da jih niso poznali
ali opazili prej, ko so se spametovali, da jim pa pritrdijo kedaj pozneje v teku življenja; toda kedaj se to zgodi, ni dognano. Te resnice torej nimajo nobednih prednostij pred drugimi vsled tega znaka, da jih spoznamo, ko smo se spametovali; niti to ne dokazuje, da so prirojene, nego popolnoma nasprotno.
§ 14. Ako bi bil čas, ko se spametujemo, čas, ko jih spoznamo, bi to ne pričalo, da so prirojene. — Toda drugič, če bi bilo res, da je tisti čas, ko jih spoznamo in jim pritrdimo, točno čas našega spametovanja, bi niti to ne dokazalo, da so prirojene. Tako sklepati ni nič manj laliko-mišeljno, ko je kriva podlaga, na kateri se sklepa. Kajti kakšna logika nam hoče pokazati, da je duhu v njegovem prvotnem ustroji vtisnen izvirno kak pojem, ker ga spoznamo in mu pritrdimo najprvokrat tedaj, ko je jela pojavljati se neka druga duševna zmožnost, ki pa ima popolnoma različen delokrog? Če bi torej kdo mislil, da je tista doba, ko začnemo govoriti, čas, v katerem prvokrat pritrdimo tem načelom (kar bi utegnilo biti ravno tako resnično kakor glede na čas, ko se človek spametuje), bil bi ta dokaz njihove prirejenosti ravno tako dober, kakor je trditev, da so prirojene, ker jim ljudje pritrjujejo, ko so se spametovali. Jaz se torej strinjam s temi pristaši prirojenih idej, ki trdijo, da duša ne pozna teh vesoljnih po sebi samih očividnih načel, dokler ne začne rabiti pamet; ali oporekam, da bi bil čas spametovanja ločno tisti čas, ko se spoznajo prvič, in če bi bil. zanikavam, da bi to kaj pričalo o njihovi prirejenosti. V resnici ta stavek, da „jim ljudje pritrjujejo, ko začno rabiti pamet', ne pomeni nič drugega ko to, da otroci, ker tvorjenje vesoljnih abstraktnih idej in razumevanje občnih imen spremlja pamet in raste ž njo vred, navadno nimajo teh vesoljnih idej in ne poznajo besed, s katerimi se imenujejo, dokler jih vežbanje pameti na domačih in bolj posebnih idejah v razgovoru in delovanji z drugimi ž njimi ne seznani in jih usposobi za pameten razgovor. Ge je pa mogoče razumeti la rek, da ljudje pritrjujejo tem načelom, ko so se spametovali, v kakem drugem smislu, se mi to naj pokaže, ali vsaj pojasni, kako on dokazuje, da so te ideje v tem ali kakem drugem smislu prirojene.
§ 15. Po kakih stopinjah pride duh do spoznanja mnogih resnic. — Najprej čuti dovajajo duhu posebne ideje, ki so tako rekoč oprava še praznemu stanišču. Duh pa seznavši se polagoma z nekaterimi izmed njih izroči jih spominu in jim da imena. Potem duh korači naprej, loti se abstrakcije in se tako korak za korakom uči vesoljnih imen. Na takov način si duh dobavlja ideje in jezik, ki so tvarina, na koji vadi in uri svojo sklepalno zmožnost. Pamet se kaže dan za dnevom bolj očitno, kakor raste tvarina, s katero se peča. Ali dasi vesoljne ideje, raba občnih imen in pa pamet navadno rastejo druga z drugoj, jaz vendar ne morem uvideti, kako bi to pričalo, da so le ideje prirojene. Priznavam, da duh jako zgoda pozna neke resnice, to pa tako, da ne priča, da bi bile prirojene. Kajti če pazimo oprezno, najdemo vedno, da veljajo o idejah, ki niso prirojene, nego pridobljene, ker so jih vtisnile zvunanje stvari, s katerimi se pečajo otroci najprej, ki delajo najčešče vtise na njihove čute. Na tako pridobljenih idejah zasledi naš duh, da se nekatere strinjajo, nekatere pa so različne, to pa najbrž tako rano, kakor začne pomniti in je sposoben, ohraniti in pridobiti si razločne ideje.
A bodisi to tako ali drugače, izvestno je, da tako ravna davno prej, ko- zna govoriti, ali pa, kakor pravijo navadno, prej ko „ pride k pameti". Kajti otrok pozna, prej ko zna govoriti, tako gotovo razliko med idejama sladkosti in grenkobe (to se pravi, da sladko ni grenko), kakor ve pozneje, ko je jel govoriti, da pelin in sladki grah nista ista stvar.
§ 16. Otrok ne ve, da je tri in četiri jednako sedmim, dokler ne zna' šteti do sedmih in si ni pridobil imena in ideje sedmih; ko pa so se mu pozneje te besede pojasnile, pritrdi stavku precej, ali recimo točneje, spozna njegovo resnico. Vendar pa ne pritrdie zato, ker mu je ta resnica prirojena, niti ni manjkalo pritrjanja zato, ker ni imel pameti, temveč stavkova resnica se mu pokaže, brž ko si je njegov duh pridobil jasne in razločne ideje, katere pomenijo imena. Potem pa spozna resnico tega stavka na istih podlagah in po istih sredstvih, po katerih je spoznal prej, da šibica in češnja niste ista stvar. Na istih osnovah utegne priti pozneje tudi do spoznanja, da „ni mogoče, da bi ista stvar bila in da bi je ne bilo", kakor se pokaže popolneje pozneje. In tako slej ko pride kdo do teh vesoljnih idej, o katerih veljajo ona načela, ali pa slej ko spozna pomen teh občnih izrazov, ki se stavijo za nje, ali slej ko zna spraviti vkup v svojem duhu ideje, za katere se stavijo, tem pozneje se bo strinjal s temi načeli, na kojih izraze in ideje mora, ker niso nič bolj prirojene ko oni o mački in podlasici, čakati, da ga seznanita ž njimi čas in opazovanje. Tedaj še le bo mogel spoznati resnico teh načel pri prvi priliku, ki mu v duhu sestavi te ideje, ko bo ogledoval, se-li strinjajo ali ne, kakor je izraženo v teh stavkih. Zato pa človek ve, da je osemnajst in devetnajst sedemintrideset, tako očividno, kakor ve, da je jedna in dve tri. Otrok pa tega ne ve tako brž ko oni, pa ne zaradi poman-kanja pameti, temveč ker se ideje, katere imenujemo z besedami osemnajst, devetnajst in sedemintrideset ne pridobijo tako zgoda kakor te, ki pomenijo jedno, dve in pa tri.
§ 17. Da jim pritrdimo, brž ko se nam podado in jih razumemo, ne priča, da so prirojene. — Ker torej ta izgovor, da ljudje vesoljno pritrjujejo, ko so se spametovali, res ne obvelja in ne pripušča, da bi se ločile tiste dozdevno prirojene resnice od drugih, ki se pridobé in priuče pozneje, so si pristaši tega mnenja prizadevali oteti vesoljno priznanje tistim tako zvanim načelom trdeč, da jim pritrdi vsakdo, brž ko se mu podado in razume izraze, v katerih se podajo. Videč, da pritrjuje ves svet, da celo otroci, tem stavkom, brž ko razumejo izraze, mislijo, da to dovolj jasno priča o njihovi prirejenosti. Ker jih namreč ljudje, ki so razumeli besede, brez izjeme priznajo za nedvomljive resnice, hočejo iz tega sklepati, da so li stavki bili izvestno prvi v razumu, da se jih duh, brž ko se podado, ne da bi ga bil kdo učil, kar oklene in jim pritrdi in o njih pozneje ne dvomi nikoli več.
§ 18. Ako bi tako strinjanje bilo znak prirojenosti, morali bi tudi stavki, da so jedna in dve tri, da sladkost ni grenkoba in tisoči podobnih biti prirojeni. — Moj odgovor na to je vprašanje, ali more precejšnje pritrjevanje, brž ko zaslišimo stavek in razumemo izraze, biti izvesten znak kakega prirojenega načela? Ako ne more biti, naglaša se tako vesoljno pritrjevanje zaman kot dokaz; ako pa more biti znak prirojenosti, potem je pritegniti, da so prirojeni vsi stavki, katerim pritrdimo, brž
ko smo jih slišali; potem pa se bodo našli bogato oskrbljene s prirojenimi načeli. Kajti na podlagi istega pritrjevanja, ki jih nagiblje, da lastijo tistim načelom veljavo prirojenih, morajo tudi priznavati, da je mnogo rekov o številih prirojenih, in tako se morajo uvrstiti reki, da so jedna in dve tri, da so dve in dve četiri in mnogo drugih podobnih stavkov, katerim pritrdi vsakdo, brž ko jih je zaslišal in razumel izraze, med prirojene aksiome. To pa ni predpravica števil in stavkov, ki se opirajo na števila, temveč tudi pri-rodoznanstvo in vse druge vednosti nam podajajo stavke, katerim pritrdimo, brž ko jih razumemo. Da „dvoje teles ne more biti v istem prostoru", je resnica, kateri ne oporeka nikdo, kakor tudi ne tej. da „ni mogoče, da bi ista stvar bila in bi je ne bilo", da „belo ni črno", da „kvadrat ni krog", da „rumenost ni sladkost". S temi in z milioni drugih takih rekov, s tolikimi najmanj, kolikor imamo razločnih idej, strinja se vsak človek zdrave pameti, brž ko jih sliši in razume, kaj pomenijo imena. Ge ti ljudje hočejo ostati verni svojemu lastnemu pravilu in smatrati ^pritrjevanje, ki se pojavi, brž ko se slišijo in razumejo reki", kakor znak prirejenosti, morajo priznati ne le toliko prirojenih stavkov, kolikor imajo ljudje različnih idej, temveč toliko, kolikor moreje stvoriti različnih stavkov, v^katerih se zanikava, da bi jedna bila druga. Kajti vsakemu stavku, v katerem se. zanikava, da bi jedna ideja bila druga, se pritrdi, brž ko se razumejo izrazi, kakor kakšnemu izmed teh vesoljnih: *Ni mogoče, da bi ista stvar bila in bi je ne bilo", ali temu-le, ki mu je podlaga in se ravumeva ležje: „Isto ni različno" ; po tem štetji pa bodo imeli legione prirojenih stavkov te vrste, da o drugih ne govorim. Ker pa ni stavka, ki bi bil prirojen, ako ideje, ki ga sestavljajo, niso prirojene, bi se ne dalo izogniti mnenju, da so vse naše ideje o barvah, zvokih, okusih, likih i. t. d. prirojene; potem pa bi ne bilo na svetu stvari, ki bi pameti in izkušnji huje nasprotovala. Da pritrdi stavku vsakdo, precej ko je slišal in razumel izraze, dokazuje seveda, da je očividen sam po sebi; očividnost pa, ki ni zavisna od prirojenih vtiskov, temveč od nečesa drugega (kakor pokažemo pozneje), je lastna mnogim stavkom, o katerih si pa še nikdo ni upal trditi, da so prirojeni.
§ 19. Takih manj občnih stavkov je znanih mnogo prej ko so ona vesoljna načela. — Naj se pa tudi ne trdi, da se pritrjuje tistim bolj zasebnim in po sebi očividnim stavkom, s katerimi se človek strinja, brž ko jih sliši, na pr., „da so jedna in dve tri", da „zeleno ni rdeče" i. t. d., kakor posledicam onih bolj občnih stavkov, ki so nekaternikom prirojena načela. Kajti kdor se mara potruditi in opazovati, kaj se vrši v razumu, bo izvestno našel, da so ti in manj občni stavki izvestno znani ljudem, ki jim pritrjujejo neomahljivo, ki pa vendar onih bolj vesoljnih ne poznajo nikakor. Ker pa so torej bili v duhu pred onimi prvimi načeli (kakor jim pravijo), jim ne gre listo pritrjevanje, s katerim se sprejmejo, brž ko smo jih slišali.
§20. Ugovarja se, da „jedna in jedna ste dve" i. dr. ni vesoljen, niti dosti koristen rek. — Na ugovor, da ti reki, recimo »Dve in dve so četiri", „Rdeče ni piavo" i. I. d., niso vesoljna načela, da tudi niso velike koristi, pravim jaz, da to glede na dokazovanje z vesoljnim pritrjevanjem, ki ne izostane, ko si slišal in razumel rek, nima nobednega pomena. Kajti če je pritrjevanje zanesljiv znak prirejenosti, moramo kateremukoli stavku, ka-
teremu pritrdi vsakdo, brž ko ga zasliši in razume, priznati, da je prirojen ravno tako kakor temu-le načelu, da „ni mogoče, da bi ista stvar bila in bi je ne bilo", ker so iz tega stališča vsi med seboj jednaki. Da pa baš navedeno načelo ima bolj vesoljno veljavo, stori, da je še bolj oddaljeno od prirojenosti, ker so vesoljne in posnete (abstract) ideje našemu spoznanju bolj tuje ko ideje bolj zasebnih, po sebi očividnih stavkov. Zato mine več časa, prej ko jih razvijajoča se pamet pripusti in jim pritrdi. Glede na porabnost teh proslavljenih načel pa se bo morda pokazalo, da ni tolika, kakor se misli v obče, kakor bomo na dostojnem mestu to pretehtali.
§21. Da ta načela včasi niso znana, dokler se nam nepodado, dokazuje, da niso prirojena. — A nismo še pri kraji s „pritrjevanjem stavkov, brž ko jih kdo zasliši in razume njihove izraze". Pritrjevanje ne dokazuje njihove prirojenosti, temveč da je resnično nasprotje; kajti sili nas na miselj, da ljudje, ki vedo marsikaj drugega, teh načel ne vedo, dokler se jim ne podado, in da ostanejo neznane marsikomu, dokler jih ne sliši od drugih. Ako bi pa te resnice bile prirojene, kako bi jih bilo treba podajati v to svrho, da se jim pritrdi; če so pa v razumu, ker jih je prvotno vtisnila priroda (ako je to sploh resnično), zakaj bi jih ne bilo spoznati prej ? Ali jih podajanje duhu vtisne jasneje, ko jih je mogla vtisniti priroda? V tem slučaji pa bi sledilo, da jih človek pozna točneje, ko so ga o njih poučili, nego jih je prej. Iz tega pa bi sledilo, da nam pouk drugih ljudij pojasni ta načela in jih stori bolj očividna, ko nam jih je vtisnila priroda. To pa bi se slabo strinjalo z mnenjem, da so prirojena načela, in bi jim dajalo malo veljave, temveč spravilo bi jih ob sposobnost, biti podlaga naši vednosti, katera lastnost se jim pripisuje. Vsaj to se ne da zanikavati, da se ljudje seznanijo z mnogimi izmed teh po sebi očividnih resnic prvokrat še le, kadar se jim podado; a kdor je v tem položaji, se zavede, da se je seznanil s stavkom, katerega prej ni poznal, o katerem pa od tega trenotka ne dvomi nikoli več. To pa ne zato, ker mu je prirojen, temveč zato, ker mu premišljevanje o kakovosti stvarij, katero obsegajo te besede, brani misliti drugače, pripravi ga kakorkoli in kadarkoli, da jih prevdarja. Ge pa res mora imeti veljavo prirojenega načela vse, čemur pritrdimo, brž ko prvokrat zaslišimo in razumemo izraze, mora plod vsakega opazovanja, posnet po podrobnostih in zbran v občno pravilo, biti prirojen. Seveda pa je dognana stvar, da ne vse, temveč le prebrisane glave osvetijo prve taka opazovanja in jih skrčijo v stavke vesoljne veljave, ki niso prirojeni, nego posneti iz znanosti in pretehtavanja posameznih slučajev. Tem stavkom vesoljne veljave, katere so bistroumni opazovalci stvorih, neopazovalci ne morejo odreči svojega pritrjevanja, brž ko se jim podado.
§ 22. Kdor pravi, da so omenjena načela bila, prej ko so se podala komu, temu znana implicite, meni, da jih duh zamore spoznati, ali pa ne trdi ničesar. — Ge se pravi: Pamet pozna ta načela le skrivši (implicite), ne pa očitno, prej ko jih sliši prvokrat (tako namreč morajo govoriti tisti, ki hočejo reči, da so v razumu, prej ko jih človek pozna), bi bilo težko razumeti trditev: načelo je duhu vtisneno implicite, če ne pomeni tega, da je duh sposoben, razumeti take stavke in jim pritrjevati. Ge pa je stvar taka, bo treba priznati, da so dokazi v matematiki kakor

tudi prva načela duhu prirojeni vtiski. Tega pa menda ne bodo priznali tisti, katere uči izkušnja, da je težavneje dokazati kak stavek, ko pritrjevati mu, kadar je dokazan. Le malo matematikov se bo dalo pripraviti k mnenju, da so vsi narisi, kar so jih načrtali, goli posnetki prirojenih znakov, katere je njihovemu duhu vtisnila priroda.
§ 23. Dokaz, da se imenovanim načelom pritrdi, brž ko se zaslišijo prvokrat, sloni na neresnični domnevi, da so znana že pred poukom. — Prejšnji dokaz, ki bi nam naj podal prepričanje, da so tista načela, katerim ljudje pritrjujejo, brž ko so jih zaslišali, prirojena, pač ima v sebi to netočnost, da ne priznava, da izvira ono pritrjevanje iz učenja stavkov in iz dokazovanja, nego trdi, da uk le pojasni izraze in seznani ž njihovim pomenom. V tem pa tiči ta kriva miselj, da človeka ne naučiš in se človek ne nauči ničesar de novo; v resnici pa človeka naučiš, in se človek nauči, česar prej ni vedel. Kajti prvič je očividno, da so se naučili izrazov in njihovega pomena; ne to, ne ono se ni porodilo ž njimi vred. To pa še ni vsa v tem slučaji pridobljena vednost; ideje same, katere izraža stavek, se niso porodile ž njimi vred, kakor tudi njih imena ne, nego pridobili so si jih pozneje. Ker torej v vseh stavkih, katerim pritrdiš, brž ko si jih slišal, niti stavkovi izrazi, niti da pomenijo take ideje, niti ideje, katere pomenijo, niso prirojena, bi človek kaj rad izvedel, kaj v takih stavkih preostaja prirojenega. Kaj všeč bi mi bilo, da mi pove kdo stavek, čegar ideje ali izrazi bi bili prirojeni. Korak za korakom si pridobivamo ideje in imena in se učimo posebnih načinov, kako se spajajo med seboj, in iz takih izrazov, kojih pomen smo se naučili, in v katerih se izobraža skladnost ali nasprotje naših idej, ako se sestavijo, stvorjenim stavkom pritrjujemo, brž ko smo jih slišali prvokrat. Vkljub temu pa drugim stavkom, ki sami po sebi niso manj očividni, a se gledé na ideje, ki se izražajo v njih, ne pridobé tako hitro in tako lahko, v istem času ne moremo nikakor pritrjevati. Kajti dasi otrok hitro pritegne stavku, da „jablko ni ogenj", ker je pečaje se s tema stvarima pridobil ideje o njih, ki so točno vtisnene njegovemu duhu, in ker se je naučil, da ji imujete besedi „jablko“ in „ogenj, bo vendarle preteklo morebiti nekoliko let, prej ko bo pritrdil isti otrok stavku, da „ni mogoče, da bi ista stvar bila in bi je ne bilo". Besed se je sicer morebiti tako lahko naučiti, a ker je njihov pomen bolj obširen, obsežen in posnet (abstract) ko tistih imen, ki se stavijo za čutne stvari, s katerimi se otrok peča, preteče več časa, da si izobrazi v svojem duhu tiste vesoljne ideje, katerih znaki so besede. Dokler to ni storjeno, si bote- prizadevali zaman, pripraviti otroka, da pritrdi iz takih vesoljnih izrazov sestavljenemu stavku ; precej pa ko si je pridobil one ideje in se naučil njihovih imen, pritrdi drage volje jednemu in drugemu prej omenjenih stavkov, obema iz istega razloga, ker namreč opazi, da se ideje, ki jih ima v duhu, strinjajo ali ne strinjajo, kakor se v stavku besede, ki jih pomenijo, rabijo trdilno ali nikalno. Ako se mu pa povedo stavki z besedami, katere pomenijo ideje, kojih še nima v svojem duhu, za take stavke, dasi so sami po sebi očividno resnični ali pa krivi, nima niti pritrjevanja, niti oporekanja, temveč ne ve, kako bi določil. Kajti ker so besede le prazni zvoki, če niso znaki naših idej, ne moremo kaj, da bi se ne strinjali ž njimi v tej meri, v kateri so znaki naših idej, dalje pa to ne sega.
Ker pa ima sledeča razprava nalogo, pokazati, po katerih stopinjah in potih pride v naše duše vednost, kaj povzroča različne stopinje v priznavanji, bodi tukaj dovolj, da šem se doteknil tega kakor jednega izmed razlogov, ki so mi vzbudili dvom o prirejenosti načel.
§ 24. Načela niso prirojena, ker se jim ne priteza vesoljno. — Na konec tega prepira o vesoljnem pritrjevanji priznavam tem zagovornikom prirojenih načel, da se jim mora vesoljno pritrjevati, ako so prirojena. Kajti da bi kaka resnica bila prirojena in bi se ji ne pritrjevalo, je meni tako nerazumljivo, kakor da bi kdo vedel kako resnico in je ob istem času ne vedel. Potem pa po lastni izpovedi teh mož ne morejo biti prirojene, ker jim tisti ne pritrjujejo, ki ne razumejo izrazov, a tudi marsikateri izmed tistih ne, ki izraze sicer razumejo, a stavkov še niso slišali nikoli ali mislili na nje. To pa, mislim, velja o polovici ljudij. A recimo, da je število teh dosti manjše, dosti veliko je vendar, da uniči pritrjevanju vesoljnost in s tem dokaže, da ti stavki niso prirojeni, ako so neznani otrokom.
§ 25. Ta načela niso prva, kar jih poznamo. — Da se mi pa ne bo očitalo, češ da sklepam po mislih otrok, ki so nam neznane, in sklepam iz tega, kar se vrši v njihovih razumih, prej ko nam to razodenejo, pravim, da ona dva občna stavka nista tisti resnici, kateri imajo otroci v razumu prvi, da tudi nista stareja ko vsi pridobljeni in iz zvunanjosti prihajajoči pojmi, kar bi pa morala biti, če bi bila prirojena. Ali mi moremo to določiti, ali ne, ne stori ničesar; gotovo pa je to, da v neki dobi otroci začno misliti, in njih besede in čini so nam svedoki, da je tako. Ako torej morejo misliti, vedeti, pritrjevati, ali bi bilo pametno misliti, da tistih pojmov ne vedo, katere jim je vtisnila priroda, če so sploh takšni pojmi? Ali se ti more zdeti miselj kolikor toliko pametna, da otroci vsprejemajo vtiske od zvu-nanjih stvarij, da pa istodobno ne vedo pojmov, koje vtisniti znotra se je potrudila priroda sama. Ali je misliti, da morejo vsprejemati iz zvunanjosti prihajajoče pojme in jim pritrjevati in ne poznati teh, o katerih se pravi, da so vpleteni v prve začetke njihovega bitja in tu vtisneni v neizbrisljivih znakih v to svrho, da bi bili osnova in vodilo vsega znanja, kar si ga pridobijo, in bodočega umovanja. To bi bilo tako, kakor da se priroda trudi brez namena, ali pa vsaj, da piše jako slabo, ker njenih pismenk ne znajo čitati tiste oči, ki vidijo druge stvari prav dobro. Mnenje, da so ta načela, ki so baje prirojena, najjasnejši žarki resnice in prave osnove našim vednostim, je prav slabo, ker niso prva, koje spoznamo, in ker se da spoznati mnogo drugih resnic brez njih. Otrok izvestno ve, da rejnica, ki ga hrani, ni mačka, s kateroj si igra, ali pa zamorec, katerega se boji, da prašek proti glistam ali pa gorjušica, kojih se brani, ni jablko ali slador, po katerem kriči, o tem je izvestno in brez dvombe uverjen. Toda kdo bo trdil, da izvira iz tega načela, da „ni mogoče, da bi ista stvar bila in bi je ne bilo" to krepko strinjanje s tem in drugimi deli njegove vednosti ? ali da otrok ima kak pojem ali kako mnenje o tem stavku že v dobi, v kateri seveda ve že mnogo drugih resnic? Tistemu pa, ki bi trdil, da so otrokom lastne te obširne posnete spekulacije, bi se pač moralo očitati, da ima več strasti in gorečnosti za svoje mnenje, pri tem pa manj pristnosti in resničnosti ko katerikoli otrok.
§ 26. Torej niso prirojena. — Daši torej so neki vesoljni stavki, katerim odrasli ljudje, ki že vedo kake bolj občne in posnete ideje, njih rabo in imena, ki se stavijo za nje, pritrjujejo stalno in radi, se jim vendar, ker jih ni najti pri nežnoleti deci, ki ve vkljub temu druge stvari, ne more pripisavati vesoljno prtrjevanje razumnikov, in na nobeden način ni misliti, da so prirojeni, ker resnica, ki je prirojena, ne more biti neznana vsaj tistim ne, ki vedo kaj drugega. Kajti če bi ti stavki bili prirojene resnice, morali bi biti prirojene misli, ker v duhu ni ničesar resnica, na kar bi ta še ne bil mislil nikoli. Iz tega pa je očividno, da prirojene resnice, ako so v duhu, morajo biti prve, na katere misli, prve, ki se tu pojavijo.
§ 27. Niso prirojene, ker se kažejo manj jasno tam, kjer to, kar je prirojeno, nastopa najjasneje. — Da vesoljna načela, o katerih govorimo, niso znana otrokom, topoglavcem in velikemu delu ljudij, smo dokazali zadostno ; iz tega pa je očividno, da se jim ne pritrjuje vesoljno in da niso vesoljni vtiski. A v tem tiči dalje tudi ta dokaz proti njihovi prirejenosti, da bi se ti znaki, če bi bili prirojeni in izvirni vtiski, morali pojavljati najlepše in najjasneje v tistih osebah, v katerih vendar ne najdemo niti sledu o njih. In po- mojem mnenji je dozdeva, da ti vtiski niso prirojeni, utemeljena, ker so najmanj znani tistim, v katerih bi se morali, da so prirojeni, pojavljati z največjo močjo in silo. Kajti ker so otroci, topoglavci divjaki in neizobraženi ljudje izmed vseh najmanj pokvarjeni po navadi ali od drugih izposojenih mnenjih, saj pouk in vzgoja nista stlačila njihovih prirojenih mislij v nove oblike, niti tuji in izmišljeni nauki niso spravili v nered tistih jasnih (fair) znakov, ki jih je napisala priroda, mislil bi si človek po pravici, da morajo ležati v njihovih dušah ti pojmi jasno razkriti pogledu vsakega človeka, kakor izvestno leže misli otrok. Po pravici bi bilo pričakovati, da bi ta načela morala biti popolnoma znana lopoglavcem; ker so namreč vtis-nena neposredno njihovim dušam (po mnenji njihovih pristašev), ne morejo bita zavisna od telesne kakovosti in telesnih organov, ki so jedina priznana razlika med njimi in med drugimi. Človek bi soglasno z načeli teh mož mislil, da morajo žarki te prirojene luči (ako jih je res kaj) prodirati iz teh, ki so odkritosrčni in ne znajo tajiti, v vsej svoji svitlobi, in da bi nam ne moglo biti bolj dvomljivo, ali so, ali jih ni, ko nam je, da imajo radi veselje in jih je groza bolečin. Toda žal! kakšna občna načela je najti med otroki, topoglavci, divjaki in pa popolnoma neukimi ljudmi! katera vesoljna znanstvena načela? Malo jim je pojmov, in ti so ozki, posneti le po tistih predmetih, s katerimi so imeli največ opravka, ki so delovali na njihova čutila najčešče in se jim vtisnili najkrepkeje. Otrok pozna svojo dojko in svojo zibelj in polagoma spozna v tej meri, kakor postaja stareji, svoje igrače; in mlademu divjaku polni glavo ljubezen in lov, kakor je navada med soplemeniki. Kdor pa bi pričakoval, da najde pri neukih otrokih ali po lesih bivajočih divjakih one posnete maksime, ona imenitna vednostmi načela, bi se menda le uveril, da se je motil. Takove vrste vesoljnih stavkov se redkokedaj omenjajo po kočah indijanskih, še manj pa jih najdeš v mislih otrok in njihovih vtiskov ne zaslediš v dušah divjakov. Ž njimi govore in se pečajo šole in akademije učenih narodov, vajenih takih razgovorov in učenostij, kjer so prepiri gosti, ker so prikrojeni zapletenemu sklepanju in s katerimi lahko zamašiš nasprot-
niku usta; razkrivanja resnice in napredovanja vednosti pa ne pospešujejo. O njihovi neznatni porabnosti v pospespeševanje vednosti govoriti obširneje, se mi bo podala prilika v 7. poglavji IV. knjige.
§ 28. Pregled. — Ne vem, kako nespametno se to mora dozdevati mojstrom v dokazovanji, in najbrž ne bo hotelo nikomur o glavo, ki zasliši to prvokrat. Zato moram poprositi, da se mi prizanese in da ima kritika potrpljenje, dokler nisem v tej preiskavi dospel do konca, ker sem prav rad pripravljen, podvreči se boljši razsodbi. Ker iščem resnice nepristranski, ne bom v skrbeh, da mi kdo dokaže, češ da sem previsoko cenil svoje umovanje, kar se zgodi seveda rado vsem, kadar nam prepristalno premišljevanje o kaki stvari razgreje glave.
Po vsem tem ne morem videti, zakaj bi si moral misliti oni sloveči načeli prirojeni, ker se jima ne pritrjuje vesoljno ; tisto pritrjevanje pa, ki se jima ne odreka, je lastno ž njima vred tudi nekaterim stavkom, katerim prirejenosti ne pripisujemo, in se dobi na drug način in ne izvira iz prirojenih vtiskov. O tem jaz ne dvomim, in sledeča razprava me bo opravičila. Ge pa se pokaže, da ta prva načela znanostij in ved niso prirojena, si po mojem mnenji tudi druga spekulativna načela kaj takega ne morejo lastiti z večjo pravico.
III.	poglavje.
Prirojenih načel za dejansko življenje ni.
§ 1. Ni nravstvenih načel, ki bila tako jasna iu tako vesoljno priznana, kakor so prej navedena promišljalna. — Ako onim promiš-ljalnim načelom, o katerih sn.o govorili v prejšnjem poglavji, dejanski ne pri-trjujejo vsi ljudje brez izjeme, kakor smo dokazali tam, je še bolj očividno gledé na načela dejanskega življenja, da jim nedostaje občnega priznavanja, in težko bi bilo navesti kako nravstveno pravilo, kateremu bi se pritegnilo tako vesoljuo in tako precej, kakor se temu-le »Kar je, to je“, ali da bi bilo tako očitna resnica, kakor je ta-le, »Da ni mogoče, da bi ista stvar bila in bi je ne bilo“. Iz tega pa je očividno, da imajo manj pravice, imenovati se prirojene, in da je dvom, ali so v duhu prirojeni vtiski, gledé na ta nravstvena načela silneji ko gledé na druga. Ta dvom pa njihove resnice ne omaja nikakor. Resnični ste jednako, a ne jednako očividni. Ona promišljalna načela nosijo svojo očividnost s seboj, nravstvenim načelom pa je treba umovanja in razgovarjanja, da se pokaže izvestnost njihove resničnosti. Ne ležč odprta kakor duhu po prirodi vsekani znaki ; če bi pa bila taka načela, bi se morala videti sama po sebi in bi morala po svoji luči biti gotova in znana vsakemu. To pa se ne pravi manjšati jim verojetnost in izvestnost (certainty), kakor tudi ne krati resnice ali izvestnosti, da so trije koti trikotnikovi jednaki dvema pravima, ker to ni tako očividno kakor: »Celota je večja ko kak del', samo da jim ni lahko pritrjevati, brž ko jih slišiš. Nam mora bitii dosti, da se ta nravstvena pravila dado dokazati, in naša lastna krivda je, ako jih ne spoznamo gotovo. Ali da živi mnogo ljudij, ki jih ne poznajo, da jim drugi pritrjujejo le počasi, to dokazuje očitno, da niso prirojena, da niso taka, ki bi se njihovim očem pokazala sama, ne da bi jih iskali.
§ 2. Zvestoba in pravičnost niste vsem ljudem načeli. — Ali so res takšna nravstvena načela, katerim se pritrjuje vesoljno, naj mi presodijo tisti, ki so se pečali le količkaj z zgodovino človeštva in prehodili le nekoliko sveta. Kje se najde tista resnica dejanskega življenja, kateri se pritrjuje vesoljno brez dvoma in ugovarjanja, kakor bi se ji moralo, ako je prirojena? Glede na pravičnost in držanje dogovorov se pač strinja največ ljudij. To načelo velja po občnem mnenji celo po tatovskih zakotjih in po zadrugah največjih hudobnežev, in ljudje, ki so popolnoma otresli človeško mišljenje in ravnanje (humanity), se drže med seboj dane besede in pravil pravičnosti. Priznavam, da celo ljudje, ki stoje zunaj postav, ravnajo med seboj tako, toda tako ravnaje ne priznavajo takih zakonov kakor prirojenih po prirodi. Drže se jih kakor dogovorjenih pravil v svojih lastnih zadrugah ; ali da se držč pravičnosti kakor dejanskega načela tisti, ki ravna pošteno (fairly) se svojim tovarišem razbojnikom, a ki opleni ali ubije ob istem času prvega poštenega človeka na katerega naleti, ni mogoče uvideti. Pravičnost in resničnost ste vezi človeške družbe; zato celo zvunaj postave stoječi ljudje in razbojniki, ki žive v nasprotji s vsem ostalim svetom, morajo drugi proti drugemu biti mož-beseda in držati se spravedljivostnih pravil, sicer ne morejo držati vkup. Ali hoče morebiti kdo trditi, da ljudje, ki žive ob goljufstvu in ropu, imajo prirojena načela o resnici in pravičnosti, katere priznavajo in katerim pritrjujejo?
§ 3. Odgovor na ugovor, „da jih priznavajo v svojem mišljenji, akoravno jih zanikavajo v dejanskem življenji". — Morebiti bo kedo naglašal, da se molčeče priznavanje njihovih duhov strinja s tem, čemur nasprotuje njihovo počenjanje. Temu ugovarjam tako-le : Prvič sem vedno menil, da človeška dejanja najtočneje razodevajo njihove misli. Ker pa je večina ljudij izrazila deloma se svojim ravnanjem, deloma z jasnimi besedami svoj dvom o teh načelih, ali pa izrecno zanikala jih, ni mogoče govoriti o veseljnem pritrjevanji (dasi ga ne iščemo ko med odraslimi ljudmi); brez tega pa se ne da sklepati, da so ta načela prirojena. Drugič misliti si dejanska načela, katerim je smoter le razmišljanje, prirojena, je prav čudno in nespametno. Iz prirode izvirajoča dejanska načela imajo svoj predmet v delovanji in morajo povzročati soglasje v delovanji, ne pa samo, da se spekulativno pritrjuje njihovi resničnosti, drugače bi se zaman ločila od promišljalnih načel. Priroda je res vsadila človeku poželjenje po sreči in odpornost proti bedi. Ti načeli ste res prirojeni dejanski načeli, ki delujete in vplivate, kakor je primerno dejanskim načelom, na vse naše počenjanje neprenehoma; to se da opažati na vseh osebah in v vseh dobah človeškega življenja vedno in vesoljno. Ali to so nagibi, poželeti to, kar je dobro, ne pa razumu vtisneue resnice. Ne zanikavam, da so človeku vtisneni v dušo naravni nagibi, in da se pojavijo, brž ko čutila začno delovati in človek zaznava (perception) stvari, ki prijajo, in druge, ki niso po godu; stvari, h katerim človeka vleče, in zopet druge, katerih se ogiblje ; ali to je brez pomena za znake prirojene duhu, kateri imajo nalogo, biti načela vednosti, uravnavaje naše delovanje. Takih naravnih vtiskov to ne le ne podpira, nego je celo priča proti njim; kajti če bi priroda bila vtisnila razumu neke znake kakor načela znanosti, morali bi mi pač zaznavati (per-ceive), da neprenehoma delujejo v nas in vplivajo na našo znanost, kakor "»pašama, da druga delujejo na voljo in poželjenje, iz katerih neprenehoma iz-

virajo nagibi vsem našim dejanjem, na katera nas, kakor čutimo, krepko nagibljejo.
§ 4. Nravstvena pravila je treba dokazati, torej niso prirojena. — Drugi razlog, ki mi vzbuja dvom, so-li prirojena načela, je miselj, da ni mogoče postaviti nravstvenega pravila, čegar vzroka bi človek ne mogel tirjati po pravici; kaj takega pa bi moralo biti smešno in brez smisla, ako so imenovana pravila prirojena ali toliko kakor sama po sebi očividna. To lastnost pa mora imeti vsako prirojeno načelo in ne sme mu biti treba dokaza, ki bi mu izpričal resničnost, niti mu ne sme biti treba razloga, ki bi mu posredoval pritrjevanje. Odrekala bi se zdrava pamet tistemu, ki bi poizvedaval po razlogu, ali pa ga hotel podati, zakaj ni mogoče, da bi ista stvar bila in da bi je ne bilo. Ta rek ima svojo lastno luč in očividnost v sebi in ni mu treba drugega dokaza. Kdor razume izraze, mu pritrjuje samemu po sebi; ako pa tega ne stori, ga do tega ne more pripraviti nobedna stvar. Toda če bi se. komu podalo najmanj omajano nravstveno pravilo, ki je temelj vsem družbin-skim krepostim, da „človek mora ravnati, kakor bi rad, da bi se ravnalo ž njim*, katerega še ni slišal nikoli prej, a čegar pomen bi mogel razumeti, ali bi njegovo vprašanje po vzroku ne bilo brez smisla? in bi tisti, ki mu je podal pravilo, ne bil obvezan, dokazati mu njegovo resničnost in pametnost? To pa jasno kaže, da ni prirojeno; kajti, da je prirojeno, ne bi mu moglo biti treba dokaza, tudi bi se ne moglo dokazati, temveč moralo bi se (vsaj precej, ko se sliši in razume) vsprejeti in priznati kot nedvomljiva resnica, o kateri človek ne more dvomiti na nobeden način. Iz tega pa se vidi, da je resnica vseh teh nravstvenih pravil popolnoma odvisna od nečesa, kar je bilo pred njimi, in iz česar se morejo izvesti. To pa bi ne moglo biti, da so prirojena ali tako rekoč po sebi očividna.
§ 5. Primer posnet po razlogih, zakaj je držati .besedo. — Da se človek ne sme izneveriti svoji besedi, je izvestno važno in neovrgljivo pravilo v nravstvenosti. A kristijan, ki se ozira na srečo ali nesrečo v onem življenji, bi na vprašanje, zakaj je veren svoji besedi, podal ta-le odgovor: „Ker Bog, ki ima oblast čez večuo življenje in čez smrt, to od nas tirja*. Če pa bi vprašal po vzroku koga izmed pristašev Hobbes-ovih, bi odgovoril: „Ker to zahteva občinstvo in te bo nakaznil Leviathan, ako tega ne storiš*. Ako pa bil bil poprašal kdo koga izmed poganskih modrecev, bil bi mu odgovoril : „Zato ker bi bilo nečastno, pod človeškim dostojanstvom in nasprotno kreposti, naj višji popolnosti človeški, ravnati drugače.*
§ 6. Krepost se odobrava vesoljno, ne zato, ker je prirojena, temveč zato, ker je koristna. — Iz tega seveda izvira velika raznoličnost mnenj glede na nravstvena pravila, ki jih je najti med ljudmi primerno različnim vrstam sreče, na koje merijo, ali koje imajo pred očmi. Ne moglo bi biti tako, ako bi načela dejanskega življenja bila prirojena iu bi jih bila vtisnila neposredno božja roka Da je Bog, kaže se res na toliko načinov, in poslušnost, ki smo mu jo dolžni, strinja se tako lepo z lučjo naše pameti, da večji del ljudij priča o zakonu prirode. Vkljub temu pa se mora priznavati, da se more strinjati marsikdo v obče z nravstvenimi pravili, ne da bi poznal ali priznaval pravi vzrok nravstvenosti. Takšen vzrok pa more biti le volja in zakon takega Boga, ki človeka v temi, drži v svoji
roki nagrado in kazen in ima dovolj oblasti, pozvati na odgovor najošabnej-šega žalilca. Ker je namreč Bog nerazdružno spojil krepost z občnim blagrom in uredil tako, da je njeno zvrševanje za ohranitev družbe potrebno in očitno blagodejno za vsakega, s komur ima krepostni človek opraviti, se pač ni čuditi, da ne le pritrjuje vsakdo tem pravilom, nego jih priporoča in proslavlja drugim ; saj je prepričan, da mu bo na korist samemu, ako se ti drže onih pravil. Iz sebičnosti (interest) in prepričanja sme proglasiti na ves glas to kot sveto, brez česar bi sam ne mogel živeti neoškodovan in varen, ako bi se poteptalo in oskrunilo. Daši to nikakor ne slabi nravstvene in večne obveznosti, ki je očividno lastna tem pravilom, vendar kaže, da zvunanje priznavanje, ki jim ga ljudje skazujejo v svojih besedah, ne priča, da so ta načela prirojena. Da, to priznavanje niti tega ne dokazuje, da se ljudje znotraj v svojih srcih (minds) strinjajo ž njimi kakor z neoskrunljivimi pravili svojega ravnanja; saj vidimo, da samopašnost in ugodnost človeškega življenja pripravita marsikoga, da jih priznava in odobrava na videz, da pa se zmeni jako malo za zakonodajalca, ki je predpisal ta pravila, in tudi ne za pekel, ki po njegovi zapovedi naj je kaznišče tistim, ki jih kršijo.
§ 7. Človeški čini so nam priče, da pravilo kreposti ni njihovo notranje načelo. — Kajti če nočemo iz priljudnosti pripisavati izpovedim mnogih ljudi j prevelike odkritosrčnosti, nego si hočemo misliti, da njih čini razodevajo njihove misli, bomo našli, da znotra teh pravil ne ceste tako silno in da tudi niso tako prepričani o njih izvestnosti in obveznosti. To veliko nravstvenostno načelo: ^Storiti to, kar kdo želi, da se stori njemu”, se češče priporoča, ko pa zvršuje. Toda kršiti to pravilo ni večja napaka ko učiti druge, da ni nravstve-nostnih pravil in da jih ni treha spolnjevati; to bi bilo očitno nespametno in bi nasprotovalo tej koristi (interest), kateri na ljubo jih kršijo sami. Morebiti, se bo naglašalo, da nas grize vest za take prestopke in se tako ohrani zno-tranja obveznost in obstanek pravila.
§ 8. Vest ne priča, da je katero nravstvenostno pravilo prirojeno.— Na to odgovarjam, da po mojem prepričanji utegne priti mnogo ljudij kakor do znanja drugih stvarij, tako do priznavanja nekaterih nravstvenostnih pravil, ne da bi jim bila vpisana v srce, in do prepričanja njihove obveznosti. Tudi drugi utegnejo priti po vzgoji, društvu in navadah svojega kraja do istega mnenja; to prepričanje pa, dasi pridobljeno, oživi vest, ki ni nič drugega ko naše lastno mnenje ali sodba o nravstvenostni pravilnosti ali nepravilnosti (pravity!) naših činov. Če pa vest dokazuje, da so prirojena načela, mogla bi biti nasprotujoča si načela prirojena, ker nekaternike nagiblje vest, da zasledujejo to, česar se drugi ogibljejo.
§ 9. Primeri gnusnostij, ki se zvršujejo, ne da bi dotičnike pekla vest. — Jaz ne morem razumeti, kako bi nekateri ljudje mogli kedaj prestopiti ta nravstvenostna pravila mirno in brez strahu, če bi bila prirojena in njihovim dušam vtisnena. Poglej si vendar vojsko, ki pleni mesto, in glej, ali se drže nravstvenih načel, ali jim pridejo na misel, ali jih peče vest za vse krivice, katere store. Razbojniški čini, poboji, plenitve so ljudem, katerim bi se ne bilo batni kazni in grajanja, prava zabava. Ali niso živela ljudstva, in sicer izmed najbolj omikanih, med katerimi je bila navada, zamotavati otroke in zapuščati jih na polji, da bi poginili pomanjkanja, ali da hi jih raztrgale
divje zveri? To ravnanje pa se ni obsojalo huje in ljudem ni vznemirjalo vesti bolj ko imeti otroke. Ali ne polagajo ponekod otrok še vedno z matermi vred v isti grob, ako jim pomrjejo pri porodu; ali jih ne spravijo s poti, če kak namišljen zvezdogled (astrologer) izreče prepričanje, da so se porodili pod nesrečnoj zvezdoj ? Ni-li krajev, kjer otroci stariše svoje, ko so doživeli določeno starost, pobijejo ali izpostavijo, ne da bi jih vest pekla le količkaj ? Nekje v Aziji zapeljejo bolnika, ako njegov položaj po mnenji ljudij ne pripušča nobednega upanja, vun in ga položijo na zemljo še živega in ga puste izpostavljenega vetru in vremenu, naj pogine brez pomoči in brez milosti1). Med Mingrelci, ki se štejejo med kristijane, je razširjena navada, pokopavati svoje otroke žive, ne da bi jih za to pekla vest2). So kraji, kjer ljudje jedo svoje lastne otroke3). Karibi imajo navado, skopiti svoje otroke, da bi pitane pojedli4). Garcilas de la Vega nam pripoveda o nekem ljudstvu, katerega domovina je Peru, da ima navado, pitati in jesti otroke, ki jim jih porodé zaplenjene
ženske.........5 6) Krepost, katera Tuupinambom po njih mnenji pomaga naj-
ležje v raj, je osveta in pa da pojedo, kolikor je največ mogoče, svojih sovražnikov. Niti božjega imena, niti Boga samega ne poznajo, o veri in o stvarjenji ne vedo ničesar0). Svetniki, ki se čestijo med Turki, žive tako življenje, da brez žaljenja sramežljivosti človek o njem ne mora poročati7). (Kar se čita o tej stvari v knjigi o Baumgartenovem potovanji je tako kosmato, da se tukaj ne more objaviti.) Več podobnega o teh dragocenih turskih svetnikih podaja Pietro della Valle v svojem pismu od 26. prosinca 1616. Kje neki so vsa ta prirojena načela o pravičnosti, hvaležnosti, spravedljivosti, sramežljivosti? Ali kje je tisto vesoljno pritrjevanje, ki nas uverja, da so taka prirojena pravila. V dvobojih, kadar jih je običaj storil častne, se dogajajo uboji, ne da bi storilce pekla zato vest; ponekod je nedolžnost v tem slučaji celo naj večja sramota. In če se ozremo okrog sebe, da pogledamo ljudi, kakoršni so, najdemo tukaj take, koje peče vest, da so storili ali zanemarili to, kar si drugi kje drugod štejejo med zasluge.
§ 10. Ljudje imajo nasprotna dejanska načela. — Kdor hoče skrbno preiskati zgodovino človeškega rodu, ogledati si različna narodna plemena in brez strasti oceniti njih dejanja, bo smel dejati sam pri sebi, da je redkokje imenovati to nravstvenostno načelo ali misliti na pravilo kreposti (izimši samo te, kf so neobhodno potrebna, da drže družbo vkup, ki se pa med različnimi družbami tudi zanemarjajo), ki jih tu ali tam ne zaničuje in obsoja občni običaj celih človeških družb, katere vodijo dejanska mnenja in pravila, ki so vodilom drugih popolnoma nasprotna.
§ 11. Celi narodi ne priznavajo nekaterih nravstvenostnih pravil. — Morebiti se bo tukaj ugovarjalo, da kršenje pravila ne dokazuje, daje neznano. Priznavam, da je ugovor dober, kjer ljudje postave ne zanikavajo,
') Gruber apud Thevenot, part. IV. pag. 1.1.
J) Lambert apud Thevenot, p. 38.
■’) Vossius, De Nili origine cap. 18, 19.
*) P. Mart. Dec. I.
r') Histoire des Ineas, livre I. drap. 12.
6) Lery, cap. XVI. pagg. 210, 231.
,) Baumgarten, Peregrin. II. 1, 73.
dasi jo kršijo, kjer jim strah pred sramotoj, grajo ali kaznijo vzbuja neko spoštovanje do zakona. A ni mogoče razumeti, da bi cel narod javno zavrgel in zatajil to, kar vsakteri izmed njih izvestno in nezmotljivo pozna kot zakon; kajti znano jim to mora biti, ker jim je po prirodi vtisneno v duše. Mogoče je, da ljudje včasih priznavajo nravstvenostna pravila, katerih resničnosti sami za se ne verjamejo, samo da si obranijo slavo in spoštovanje med tistimi, ki so prepričani o njihovi obveznosti. A ni si misliti, da bi cela družba ljudij javno in odkrito zanikala in puščala v nemar pravilo, gledé na katero mora vsakemu izmed njih za se biti izvestno, da je zakon ; niti jim ne more biti neznano, da vsi ljudje, s katerimi imajo opraviti, vedo, da je tako Zato pa se je bati vsakemu izmed njih, da ga bodo drugi zaničevali in se ga ogibali, kakor zasluži človek, ki je po svojem lastnem priznavanji brez človečnosti ; in človek, ki pomeša znana in naravna pravila pravice in krivice, mora biti v njihovih očeh izpovedan sovražnik njihovega pokoja in njihove sreče. Vsakdo mora vedeti, da je dejansko načelo, ki je prirojeno, pravično in koristno. Domnevati si torej, da bi cela ljudstva soglasno in vesoljno v besedi in dejanji stavila na laž to, kar je spoznal vsakdo izmed njili po najbolj neovrgljivi oči-vidnosti kot resnično, pravo in dobro, ni dosti manj ko golo nasprotje. To nam je verodostojna priča, da si dejanskega pravila ne moremo misliti prirojenega, ako se krši kjerkoli vesoljno, ne da bi se javnost temu upirala. Ali temu imam dodati še nekaj kot odgovor na to ugovarjanje.
§ 12. Kršenja kakega pravila, pravite vi, ne dokazuje, da je pravilo neznano. S tem se strinjam ; ali da se kršenje pravila kje pripušča vesoljno, to, pravim jaz, dokazuje, da ni prirojeno. Na primer si izberimo katero izmed tistih pravil, katera, ker so najnavadniši izvodi človeške pameti in se prilegajo naravim nagonom največjega dela ljudij, se je predznil le malokdo zanikati ali v svoji nepremišljenosti o njih dvomiti. Če se katero more misliti vtisneno po prirodi, ne more po mojem imeti do prirojenosti nobedno večje pravice ko to-le : „Stariši, varujte in ljubite svoje otroke !“ Ako torej pravite, da je to pravilo prirojeno, kak smisel mu dajete? Ali mislite, da to prirojeno načelo vzbuja in vodi delovanje ljudij v vseh slučajih, ali pa, da je to resnica, katero imajo vtisneno v dušah in katero torej poznajo in ji pritrjujejo. A v nobednem teh smislov ni prirojeno. Prvič, da ni načelo, ki vpliva na delovanje vseh ljudij, to sem dokazal po više navedenih primerih; a ni nam treba hoditi v Mingre-lijo in Peru po primere, da ljudje zanemarjajo, zlorabijo, da celo uničujejo svoje lastne otroke; ne smemo pripisavati tega nečloveškega ravnanja le nekaterim divjim in barbarskim plemenom, ako se spominjamo, da je bil med Grki in Rimljani običaj, izpostavljati svoje nedolžne otročiče brez vsmiljenja in brez vesti, navaden, ne da ga bil kdo obsojal. Drugič tudi ni res, da je prirojena resnica, ki je znana vsem; kajti rek: „Stariši, ohrauite svoje otroke!" ni le ne prirojena resnica, nego sploh ni resnica, ker je povelje, ne pa stavek, in torej resnici ali neresnici nepristopen. Da postane pristopen prtrjevanju, da je resničen, mora se pretvoriti v stavek, kakoršen je ta-le: «Dolžnost starišev je, ohraniti svoje otroke." Kaj pa je dolžnost, to pa se ne more razumeti brez zakona, zakon pa se ne da poznati ali misliti brez zakonodajalca ali brez nagrade in kazni; torej to ali kako drugo dejansko načelo ne more biti prirojeno (to se pravi duhu vtisneno kakor dolžnost), ne da bi si mislili idej o Bogu,
O*
zakonu, obveznosti, kazni, onstranskem življenji prirojenih. Kajti samo po sebi je očividno, da ta kazen kršenju tega pravila ne sledi v tem življenji, da torej nima sile zakona po krajih, kjer mu je nasprotno vesoljno pripuščeno ravnanje. Te ideje (ki morajo biti prirojene vse, če je res kaj takega kakor dolžnost prirojeno) se z bistvom prirojenosti tako slabo strinjajo, da se ne najdejo niti v učenjakih in mislečih ljudeh jasne in razločne, še manj pa v vsakem, kdor se je porodil. In da jedna izmed njih (mislim si idejo o Bogu), ki je na videz prirojenim najbolj podobna, ni prirojena, pokaže se v prihodnjem poglavji vsakemu, kdor misli, popolnoma očividno.
§ 13. Iz povedanega se po mojem mnenji sme zares sklepati, da se nobedno dejansko pravilo, katerokoli se kje krši vesoljno, ne da bi se kdo upiral kršenju, ne sme smatrati kakor prirojeno. Saj ni mogoče, da bi ljudje kršili brez srama in strahu, polni zaupanja, vedrega čela pravilo, katero je, kakor jim mora biti očividno, postavil Bog, in kojfga kršenje bo izvestno kaznoval (vedeti pa to morajo, ako jim je prirojeno) v taki meri, da kupčija te vrste mora biti za prestopnika jako slaba. Brez takega znanja pa, kakor smo ga navedli, človek ne more biti nikoli gotov, da je zvršiti kaj njegova dolžnost. Če človek ne ve postave ali o njej dvomi, če se nadja, da uide vednosti ali mogočnosti zakonodajalčevi, ali kaj podobnega, mu je to lahko povod, da se uda pričujoči strasti. A stori tako, da človek vidi napako in poleg nje šibo, da vidi poleg prestopka ogenj, ki je pripravljen, da ga kazni, veselje, ki ga zapeljuje, in pa Vsemogočnikovo roko, ki je vidno vzdignena nad človekom in pripravljena na maščevanje (takov mora namreč biti položaj, kjer je kaka dolžnost vtisnena duhu), potem pa mi povej, je-li mogoče, da ljudje, ki jih čaka kaj takega, in katerim je vse to izvestno znano, grešijo iz srboritosti in brez pomisleka proti zakonu, ki ga nosijo s seboj v neizbrisljivih znakih in ki jim zre v obraz, ko ga kršijo? Morejo-li ljudje v istem času, ko čutijo v sebi vtisnene ukaze vsemogočnega Zakonodajalca, brez strahu (with assurance) in z veseljem zaničevati in z nogami teptati njegove najsvetejše zapovedi? In na konec, ali je mogoče, da bi človeku, ki se tako očitno upira temu prirojenemu zakonu in najvišjemu Zakonodajalcu, tudi vse priče (bystanders) njegovega počenjanja, celo vladarji in vodniki ljudstva, katero navadaja o zakonih in o Zakonodajalci isto mnenje, spregledali in ne izrekli svoje nevolje in svoje graje? V človeških poželjenjih res leže načela, ki vzbujajo naše delovanje, toda so tako nasprotna prirojenim nravstvenostnim načelom, da bi pripravila človeka, ako bi se njihova sila ne ovirala, da bi prekucnil vso nravstvenost. Nravstve-nostni zakoni imajo le nalogo, brzdati in zavirati ta vse meje podirajoča po-željenja, kar pa dosežejo le s nagradami in kaznimi, ki nadkriljnjejo užitek, ki po njihovem mnenji leži v kršenji zakonov. Če je torej duhu vseh ljudij kaj vtisneno kot zakon, morajo tudi vsi ljudje vedeti izvestno in neizogibno, da čaka izvestna in neizogibna kazen njegovo kršenje. Kajti če ljudje morejo bili nevešči in dvomiti, kaj je prirojeno, nima tirjanje in naglašanje prirojenih načel svrhe; resnice in gotovosti (kakor se trdi) nam ne zajamčijo nikakor, temveč ljudje so ž njimi v istem negotovem, dvomljivem položaji kakor brez njih. S prirojenim zakonom mora biti fdruženo očividno in nedvomljivo znanje neizogibljive kazni, ki zaradi svoje strogosti ne more mikati koga, da bi kršil zakon; če bi to ne bilo tako, mogli bi si misliti S" prirojenim zakonom vred
prirojeno tudi blagovestje. Ne bi rad, da bi me pri tej priliki kdo napak razumeval, kakor da bi jaz, ker zanikavam prirojen zakon, mislil, da ni zakonov mimo positivuih. Velika je razlika med prirojenim in prirodiuim zakonom, med nečem, kar je vtisneno duši v prvem začetku, in med nečem, česar nismo vedeli, kar pa obračaje v prid in primerno upotrebljavaje svoje naravne zmožnosti moremo izvedeti. Jaz mislim, da se izneverjajo resnici istotako tisti, k leteč v nasprotni skrajnosti ali trdijo, da je zakon prirojen, ali pa zanikajo, da bi se dal zakon spoznati po prirodini luči, to se pravi brez pomoči posi-tivnega razodetja.
§ 14. Tisti, ki trdijo, da so prirojena dejanska načela, nam ne povedo, katera so. — Razlika med ljudmi glede na njih dejanska načela je tako oči-vidna, da mi po mojem mnenji ni treba povedati ničesar več v dokaz, da po tem znaku ne bo mogoče najti nobednih prirojenih nravstvenih pravil, katerim bi se vesoljno pritrjevalo. To pa lahko spravi človeka na sum, da domnevati si taka prirojena načela ni ničesar drugega ko mnenje, katerega se kdo poprime, kakor ga je volja; kajti tisti, ki govoré o njih s takim prepričanjem, nam najmanj povedo, katera so. To bi se po pravici smelo pričakovati od ljudij, ki to mnenje tako povdarjajo. Da tega ne storé, podaja priliko, sumničiti ali njihovo vednost ali pa njihovo smiljenost, ker trdeč, da je Bog vtisnil duhu človeškemu načela znanosti iu pravila za življenje, vendar tako malo marajo poučiti svoje sosede ali pomiriti marsikoga, ker jim v množici, ki vznemirja ljudi, ne pokažejo, katera so. V resnici pa bi prirojenih načel, ako bi jih kaj bilo, ne bilo treba učiti. Če bi ljudje našli takšne prirojene stavke vtisnene svojim dušam, bi jih lahko ločili od drugih resnic, ki so se jih naučili iu katere so izvedli pozneje iz onih, in ne bilo bi ničesar ležjega ko izvedeti, kateri so in koliko jih je. Njih število bi moralo biti tako dognano, kakor je število naših prstov; zato je verojetno, da bi jih lahko naštel vsak sestav. Ker se pa še nikdo, kolikor je znano meni, ni upal, podati nam jih zbranih v spisek, ni oštevati tistih, ki dvomijo o prirojenih načelih; saj nam ravno tisti, ki tirjajo od ljudij vero, do so taka prirojena načela, ne povedo, katera so. Lahko se sprevidi, da bi različni ljudje, pristaši razkolov, ki bi nam hoteli podati spisek teh piirojenih dejanskih načel, nam zapisali le taka, ki bi se strinjala ž njihovimi posebnimi domnevami, in ki bi mogla biti podlaga naukom njihovih posebnih učilišč in cerkev. To pa dokazuje jasno, da ni takih prirojenih resnic. Da, mnogo ljudij ne le ne najde v sebi takih prirorejih nravstvenostnih načel, temveč celo jemlje ljudem, zanikavaje njih svobodo in pretvarjaje jih v mrtve stroje, ne samo prirojena, temveč vsa kakoršnakoli nravstvenostna pravila iu ne pušča nobedne možnosti, misliti na taka tistim, katerim neče v glavo, da bi stvar, ki ne deluje iz svoje volje, bila podvržena postavi. Stoječ na tem stališči pa mora neizogibno zametavati vsa načela kreposti, kdor ne more nravstvenosti spraviti v ravnotežje s strojem, stvari ki se ne morete lahko spraviti ali združiti.
§ 15. Pretehtavanje g. Ilerbertovih prirojenih načel. — Ko sem bil to napisal in izvedel, da je blagorodni gospod Herbert v svoji knjigi de veritate naštel ta prirojena načela, sem jo precej preiskal upajoč, da najdem pri tako imenitnem moži kaj, kar bi mi v tej stvari ustrezalo in storilo konec mojemu preiskavanju. V poglavji, kjer govori de instinctu naturali, na
str. 7G. iz leta 1G56. naletim na teh-le šest znakov njegovih prirojenih notitiae communes: 1. prioritas, 2. independentia, 3. universalitas, 4. certitudo, 5. necessitas, ki po njegovih lastnih besedah faciunt ad hominis conservationem. 6.modus conformationis, to je assensus nulla interposita mora. In prav na konci svoje majhne preiskave De religione laici pravi o teh prirojenih načelih : Adeo ut non unius cuiusvis religionis confinio arctentur, quae ubique vigent veritates. Sunt enim in ipsa mente caelitus descriptae, nullisque traditionibus, sive scriptis, sive non scriptis obnoxiae (p. 3.). Nekoliko nižje čitaš: Veritates nostrae catholicae, quae tamquam indubia Dei effata in foro interiori descripta. Podavši tako znake prirojenih načel ali vkupnih pojmov in pritrdivši, da so ljudem vtisnen v duše po božji roki, nadaljuje in jih napiše; so pa ti-le : 1. Esse aliquod supremum numen, 2. numen illud coli debere, 3. virtutem cum pietate coniunctam optimam esse rationem cultus divini, 4. resipiscendum esse a peccatis, 5. dari praemium vel poenam post hanc vitam transactam. Daši priznavam, da so te resnice jasne in take, da pametno bitje, kateremu se prav razložijo, ne more kaj, da bi jim ne pritegnilo, vendar pa to ne priča, da so one prirojeni vtiski in foro interiori descripti ; kajti usojam si opozoriti:
§ 16. Prvič, da ta petorica stavkov ali ne obsega vseh ali pa več ko vse skupne pojme, ki jih je božji prst vpisal našemu duhu, ako bi res bilo pametno misliti si, da so nekateri tako vpisani; saj so po Herbertovih lastnih pravilih drugi reki, ki imajo ravno toliko pravico do takega izvora in ki bi se istotako lahko priznali kot prirojena načela kakor se vsaj nekateri izmed teh pet naštetih, n. pr.: 4Stori drugim, kakor bi rad, da se stori tebi !“ Če se preudari natančno, bi se morebiti dalo našteti še na stotice drugih.
§ 17. Drugič, da se ne dado najti na vsakem njegovih pet stavkov vsi njegovi znaki ; n. pr. njegov prvi, drugi in tretji znak se ne strinjajo z nobed-nim izmed njegovih rekov popolnoma; prvi, drugi, tretji, četrti in šesti znak pa se le slabo strinjajo ž njegovim tretjim, četrtim in petim rekom. Kajti brez ozira na zgodovino, ki nam pripoveduje o mnogih posameznikih in celo o celih narodih, ki dvomijo o resnici nekaterih ali vseh teh rekov, jaz ne morem uvideti, da bi bil prirojen četrti rek, ki trdi, da „je krepost združena s pobožnostjo najboljše češčenje Boga". Saj se že ime ali izraz »krepost" da razumeti tako težko, je izpostavljen v svojem pomenu toliki negotovosti, nasprotuje stvari, katero pomeni, tako zelo in se da spoznati tako težko. Torej more biti tako pravilo za človeško ravnanje prav nezanesljivo in prav slabo služiti pri uravnavanji našega življenja; zato je kaj malo pripravno, da bi se proglasilo za prirojeno dejansko načelo.
§ 18. Premislimo si ta rek glede na njegov pomen (kajti načelo ali vkupui pojem mora tičati v pomenu, ne pa v zvoku). On pravi ; „Krepost je najboljše češčenje Boga" ; to pomeni, mu je najbolj priljubljena. Če pa krepost, kakor se razumeva navadno, pomeni tiste čine, ki se po muenji različnih pokrajin štejejo med hvalevredne, rek ni le negotov, temveč celo neresničen. Če pa krepost pomeni čine, ki so v soglasji z voljo božjo ali s pravilom, katero je predpisal Bog, ki je resnično in jedino merilo kreposti, kadar krepost po-meii to, kar je po svojem bistvu pravo in dobro, tedaj je rek: »Krepost je najboljše češčenje Boga" popolne ma resničen in gotov. Toda v človeškem
življenji bo brez posebne koristi, ker ne pomeni nič več ko to-le : „Boga veseli, da se stori to, kar on veleva". Da pa je to resnično, je človeku izvestuo znano, ne da bi vedel, kaj veleva Bog, a ga ne spravi nič bliže k pravilu ali načelu, po kojem bi uravnal svoja dejanja, ko je bil prej. Jaz mislim, da bo le malokdo maral sprejeti stavek, ki ne pove več ko to, „Bogu je všeč, da se stori to, kar veleva on sam" (bodi si tako resničen in gotov, kakor hoče), kot prirojeno načelo, zapisano v duše vsem ljudem, ker mu razodeva premalo. Kdorkoli pa ravna tako, sme po svojem mnenji uvrstite med prirojena načela na stotine rekov, ki imajo v obilem številu tako lepo pravico kakor imenovani, da bi se sprejeli med prirojena načela, med katera jih pa še vendar ni nikdo postavil.
§ 19. Tudi četvrti rek (namreč: „Ljudje se morajo kesati svojih grehov") ni dosti bolj poučljiv, dokler ni določeno bistvo dejanjem, katerim se pravi grehi. Kajti beseda peccata ali „grehi“, ki se rabi navadno v pomenu vseh zlih dejanj ki nakopljejo njihovim povzročiteljem kazen, pač ne more biti kako veliko nravstvenostno načelo zato, ker nam razodeva, da naj smo v skrbeh in nehamo učinjati to, kar nam bo navleklo škodo, ne da bi znali, katera posebna dejanja povzročujejo kaj takega. Ta rek je res popolnoma resničen in vreden, da bi si ga vglobili in ga sprejeli vsi tisti, kateri so se, kakor si smemo misliti, naučili, kake vrste dejanja so grehi; a ni misliti niti gledé na ta, uiti glede na prejšnji rek, da sta prirojeni načeli, ali da bi bila posebne koristi, če bi bila prirojena, a ne bi bile ljudjem vsekane v duše tudi posebne mere in meje vseh krepostij in napak in bi tudi te bile prirojena načela. O tem pa je po mojem mnenji resno dvomiti. In zato se mi zdi, da bi bilo komaj mogoče misliti, da Bog vrezava ljudem v duše načela, izražena z besedami nedoločenega pomena, kakoršne so „kreposti“ in „grehi“, ki med različnimi ljudmi pomenijo različne stvari. Da, niti to ni misliti, da so načela izražena z besedami, katere so v večini teh načel prav obširnega pomena in katere se morejo še le potem razumevati, ko so se spoznale posebne ideje, ki tičijo v njih. V slučajih dejanskega življenja pa se morajo merila jemati iz poznavanja dejanj samih in pravila, ki vodijo dejanja, morajo biti neodvisna od besed in znana prej ko besede. Ta pravila pa človek mora poznati, kakoršenkoli jezik se uči, bodisi angleščino, bodisi japonščino, bodisi da se ne uči nobednega jezika in ne bo poznal nikoli pomena besed kakor gluhomutci. Ako bi se dognalo, da ljudje, ki ne poznajo besed, katerih ni poučil nikdo o zakonih in navadah svoje domovine, vedo, da je del božjega češčenja ne ubijati, živeti le z jedno ženo, . . . ., ne zamttavati svojih otrok, ne jemati drugemu, kar je njegovega, d asi trpiš pomanjkanje, temveč mu olajšavati težave in ga zalagati, kesati se, kadarkoli je ravnal nasprotno, in obžalovati ter skleniti, da ne stori več tako — če bi se, pravim, dokazalo, da vsi res vedo in priznavajo ta pravila in kakih tisoč drugih podobnih, ki spadajo vsa pod ti občni besedi, ki smo ji rabili više, namreč virtutes in peccata „kreposti“ in „grehi“, potem bi bilo več povoda, priznavati to in podobuo kakor občne pojme ali dejanska načela. Vkljub vsemu temu pa bi vesoljuo priznavanje (ako ga je kaj gledé 7na nravstvenostna načela) resnic, katerih poznavanje je moči pridobiti na drug način, ne dokazovalo, da so prirojene. Več pa jaz ne trdim.
§ 20. Odgovarja se ua ugovor, da se utegnejo prirojena načela pokvariti. — Tudi odgovor, ki je res človeku prav pri rokah, je le malo stvaren, namreč da utegnejo vzgoja in navada in občno mnenje tistih, med katerimi živimo, potemniti nam prirojena nravstvenostna načela in jih na konec popolnoma iztrebiti ljudem iz duš. Ta njihova trditev pa pobije, če je resnična, dokaz o vesoljnem pritrjevanji, s katerim hočejo dokazati, da je mnenje o prirojenih načelih opravičeno. To mora b:ti tako, razven če si ti ljudje domnevajo, da je pametuo zahtevati, da se smatrajo njihova zasebna prepričanja in pa prepričanja njihovih pristašev za vesoljno pritrjevanje; kar se ne dogaja redko, kadar ljudje, ki si domišljajo, da so oni jedini mojstri v pravem mišljenji, zametavajo glasove in mnenja ostalih ljudij, češ da niso vredna, da se jemljejo v poštev. Potem pa je položaj njihovega dokazovanja ta-le: „Načela, katerim vsakdo priznava resničnost, so prirojena. Tista načela, katerim prite-zajo ljudje zdrave pameti, so načela, katerim priteza vsakdo; mi in tisti, ki so našega mnenja, smo pametni ljudje; ker se torej mi strinjamo, so naša načela prirojena. Takov način sklepanja je prav čuden in vodi gladkim potom do nezmotljivosti. Če pa si stvari ne mislimo tako, je jako težavno razumeti, kako se godi, da so neka načela, koja poznajo in kojim pritrjujejo vsi, da pa vendar ni nobednih takih načel, katerih bi ljudem ne bila iztrebila iz duš pokvarjena navada in slaba vzgoja. To pa se pravi, da jih priznavajo vsi, vendar pa jih zanikavajo in se ne strinjajo ž njimi nekaterniki. In res nam pomore prav malo, misliti si, da so taka prva načela; mi moramo živeti v negotovosti ž njimi in brez njih, ako jih more kaka človeška sila, kakoršne so volja naših učiteljev ali mnenja naših tovarišev, izpremeniti ali pa nas spraviti ob nje. Vkljub temu pouašanju in naglašauju prvih načel in prirojene luči bomo tavali ravno tako po temi in negotovosti, kakor da bi sploh ne bilo kaj takega, ker je popolnoma isto, ne imeti pravila ali pa imeti tako, ki človeka kam zapelje, ali pa med različnimi in nasprotnimi pravili ne znati, katero je pravo. A glede na prirojena načela bi jaz bil rad, da mi povedo ti možje, ali jih morete vzgoja in navada pokvariti in iztrebiti Ako se ne dado, moramo jih najti jed-naka pri vseh ljudeh in morajo biti jasna vsakemu čleveku ; ako pa se spreminjajo	vsled pojmov, ki	teko	iz zvunanjosti, jih moramo najti najjasniša in
najbolj	razumljiva bliže izvora,	pri otrokih	in neizšolanih ljudeh, ki so dobili
najmanj vtiskov od tujih mnenj. Naj si izbero, katero stran hočejo, izvestno najdejo, da se ne strinjajo z očitnimi dogodki in vsakdanjim opazovanjem.
§ 21. Nasprotna načela na svetu. — Rad priznavam, da je dokaj mnenj,	katerim pritezajo	ljudje	iz različnih	krajev, ljudje različne vzgoje in
raznih	temperamentov in	kojih	se oklepajo	kakor prirojenih načel; a mnoga
izmed teh ne morejo biti resnična i zaradi svoje nesmiselnosti i zavoljo svojega medsebojnega nasprotja. Vendar pa so vsi ti stavki, naj se s pametjo še tako malo ujemajo, tu ali tam take imenitnosti, da se celo ljudje v drugih stvareh premeteni prej tvegajo svojega življenja in vsega, kar jim je najdražje, ko hi dvomili o njih sami, ali pa dopuščali, da o njih resnici dvomi kdo drugi.
§ 22. Kako pridejo ljudje navadno do svojih načel. Vsakdanja izkušnja, dasi na videz utegne to biti čudno, potrjuje to, in morebiti se to ne bo zdelo tako čudno tistemu, kdor preudari pote in načine, kako se resnično utegne zgoditi, da nauki, ki niso pritekli iz boljših virov, ko je babja vera
kake dojnice ali pa veljavnost kake starke, s časom in po priznavanji sosedov utegnejo prirasti do dostojanstva načel v veri in nravnosti in se razširiti. Kajti ljudje, katerih je skrb (kakor pravijo), da podado svojim otrokom dobra načela (in malo jih je, ki bi ne imeli za se takih načel, na katera verujejo), spravijo po malem v brezskrben in še ničesar navzet razum (saj na nepopisan popir lahko pišeš, kar ti je drago) te nauke, katere bi po njih volji naj pomnili in katerih bi se naj držali. Ker se teh nauče, brž ko začno spoznavati (appre-heusion), in ker jim pritrjuje, ko otroci rastejo, bodisi javno izpovedanje, bodisi tiho priznavanje vseh, s katerimi mora otrok občevati, ali vsaj teh, kojih modrost, znanGst in pobožnost otrok čisla, in ki ne trpe, da bi se spregovorilo o tistih stavkih drugače, nego se govori o podlagah in osnovah, na koje stavijo svoj veronauk ali svoje šege — po teh sredstvih dospejo do veljave ne-dvomljivih, po sebi očividnih in prirojenih resnic.
§ 23. Temu lahko dodamo, da če tako poučeni ljudje vzrasejo in premišljajo o svoji duši, ne morejo v njej najti ničesar starejšega ko tista mnenja, ki so se jih naučili, prej ko je njihov spomin jel shranjati imenik njihovih dejanj ali določati čas, kedaj se jim je pokazalo kaj novega. Zato pa sklepajo brez pomišljanja, da so ti stavki, katerih znanju ne morejo najti v sebi izvora, izvestno vtiski, katere sta jim vtisnila v duše Bog in priroda, in ne mislijo, da bi bili od kodi drugod. Teh se drže (maintain), tem se pokore kakor marsikdo svojim starišem s spoštovanjem; tega pa ne storijo, ker je to naravno, tudi otroci ne ravnajo tako, kjer jih niso tako naučili; temveč ker so jih vedno tako vzgajali in se ne spominjajo, kedaj je začelo to spoštovanje, zato mislijo, da je naravno.
§ 24. Če premislimo naravo in kakovost človeških opravkov, najdemo, da je to jako verojetno in se ne more zgoditi drugače. Večina ljudij ne more živeti, da bi ne upotrebljala svojega časa za vsakdanje opravke svojega poklica, ne more biti pri miru, dokler ne najde kake podlage ali kakih načel, ki so njihovim mislim opora. Redko naletiš na človeka, ki bi bil v svojem razumu tako omahljiv in površen, da bi ne imel takih spoštovanih stavkov, ki so njemu načela, na kojih sloni njegovo razsojanje, po katerih določa, je-li kaj resnično ali neresnično, pravo ali krivo. Ker pa za pretehtavanje nekaternikom manjka spretnosti in časa, drugim pa naklonjenosti, in ker so nekaterniki tako poučeni, da ne smejo kaj takega počenjati, jih je najti le malo, ki bi ne bili po svoji nevednosti, malomarnosti, vzgoji ali prenagljenosti izpostavljeni nevarnosti, da jim verujejo brez prevdarka.
§ 25. To velja očividno o vseh otrokih in mladih ljudeh. Ker je navada silneja od prirode, pripravi jih skoro vedno, da spoštujejo kakor kaj božjega to, čemur se klanjati, čemur podrejati razum jih je naučila; zato se ni čuditi, da se, ko so dorasli, zapleteni v neizogibne posle svojega življenja ali razvneti vsled tekanja za veseljem ne usedejo, da bi preiskavah resno svoja lastna mnenja, posebno v tem slučaji ne, če je jedno njihovih načel, da se o načelih ne sme dvomiti. In če bi ne manjkalo časa, nadarjenosti in volje, kdo bi se drznil omajati podlage vsega svojega bivšega mišljenja in počenjanja, kdo bi se ne zbal vzeti na se sramoto, da je tako dolgo živel v pomoti (mistake and error)? Kdo bi se osmelil upreti se grajanju, ki preži povsodi na tiste, ki bi se predrznih, postaviti se po robu sprejetim mnenjem svojega kraja ah pa svoje
stranke? In kje je najti moža, ki bi se mirno pripravil, prenašati ime čudaka, dvomljivca ali brezbožnika, kateremu izvestno ne uide, kdor le količkaj dvomi (scruple!) o katerem izmed teh vesoljnih mnenj? Še bolj pa ga bo strah dvomiti o teh načelih, ako misli z večino ljudij vred, da so ta načela vzorci, koje mu je Bog postavil v dušo, da bi mu bili pravilo in sredstvo, ki mu pomore presoditi druga mnenja. Kaj ga more ovirati, da bi si jih ne mislil posvečenih, če najde, da so ta načela najprve njegovih lastnih mislij in da jim drugi ska-zujejo največje spoštovanje ?
§ 26. Lahko si je misliti, kako se zgodi po teh načinih, da ljudje čestč kurairje, ki so se jim postavili v duše, da se jim priljubijo pojmi, s katerimi so se seznanili davno, in da udarijo pečat božanstva na nesmisle in pomotljeje, da postanejo vneti čestilci bikov in opic, da se potezajo, bijejo in umirajo za svoje nazore (opinions) ; — cum solos credat habendos
esse deos, quos ipse colit. — D. Jun. Juvenalis, Sat. XV. v. 37. et 38. Ker bi namreč duševne zmožnosti mišljenja, ki delujejo skoro neprenehoma (dasi ne vselej niti previdno, niti modro), ne znale, kako se jim je gibati, ako jim nedostaje temelja in opirališča, kakor to nahajaš pri mnogih ljudeh, ki po malomarnosti ali vsled zadržkov ne proderejo, ali, ker nimajo časa in pravih pripomočkov, ne morejo prodreti v načela znanosti in zasledovati resnico do njenih izvirkov in začetkov, je za take ljudi naravno in skoro neizogibno, da si poberejo kaka tuja načela. Ker pa so ta na glasu, da so očividni dokazi drugih stvarij, se o njih misli, da njim samim ni treba nobednega dokaza. Kdor pa bi sprejel katera izmed teh načel v svoj duh in in jih negoval s tistim spoštovanjem, ki se navadno skazuje načelom, ne da bi se drznil pre-iskavati jih, nego da bi se privadil, verovati jim sam, ker so verodostojna, tega bi lahko napotila vzgoja in običaji domačega kraja, da bi pobral nesmisle kakor prirojena načela. Naporno gledanje na isti predmet pa bi mu potemnilo pogled tako, da bi mu izrodki lastnih možgan veljali za podobe božanstva in stvore njegovih rok.
§ 27. Načela se morajo preiskavati. — Koliko jih dospe tako na-predovaje do načel, katera si mislijo prirojena, lahko opaziš na raznovrstnosti nasprotnih načel, katerih se držč in katera zagovarjajo ljudje vseh vrst in vseh stanov. Kdor pa bi ugovarjal, da ne pride večina ljudij po tem poti do gotovosti, ki jo imajo gledé na resničnost in očividnost svojih načel, temu se utegne zdeti težaven posel, razložiti na drug način nasprotna mnenja, katerim se trdno veruje, zaupljivo pritrjuje in za katera je mnogo pripravljenih, o priliki preliti svojo kri. In res, če je predpravica prirojenih načel, da se smatrajo za resnice vsled svoje lastne veljavnosti brez kakega pretresavanja, ne vem, kaj bi se ne verovalo, ali kako bi se moglo dvomiti o kogarkoli načelih, če pa se smejo in morajo pretresavati in preskušati, želim izvedeti, kako se morejo prva in prirojena načela preskušati. Vsaj pametno je, poprašati po znakih in znamnjih, po katerih se dado ločiti pristna in prirojena načela od drugih, da bi človek bil v tako bistveni stvari, kakor je ta, in pri toliki mnogoličnosti načel, katerim se ta lastnost pripisuje, varen pred zmoto. Po tem pa bi jaz rad sprejel take dobro došle in koristne stavke; dokler pa se to ne zgodi, hočem dvomiti brez prevzetnosti, ker bo vesoljno pritrjevanje (ki se podaja jedino) pač komaj zadosten znak, ki bi vodil moje izbiranje in mi podal go-
tovost, da so prirojena načela. Po tein pa, kar se je povedalo, po mojem mnenji ni dvoma, da ni dejanskih načel, katerim bi pritrjevali vsi, torej tudi prirojenih ni.
Pripomočki:
I. An essay concerning human understanding. By John Locke, Gent. London: Ward, Lock, & Co, Warwiek House, Salisbury Square, E. C. — Brez letnice ! —
li. Essai philosophique concernant Pentendement humain, où Pon moutre quelle est Pétendue de nos eonnoissances certaines, et la manière dont nous y parvenons. Par M. Locke. Traduit de l’anglais par M. Coste. A Amsterdam et à Leipzig. 1755. —
III.	Johannis Lockii armigeri libri IV de intellectu humano etc. Cura M. GotthelfF Henrici Thiele, rectoris scholae Lubenensis. Lipsiae. 1758. —

J" aliresbejriclvfe-
I. Personalstand, Facher- und Stundenvertheilung.
A. Lehrer.
1.	Peter Stornili, Dr. der Philosophie, Director, lehrte Geographie in der I. B. und Mathe-matik in der II. A Classe. 6 Stunden.
2.	.Johann Majciger, Professor (in der Vili. Rangclasse), lehrte Slovenisch fiir Slovenen in der II. A und B, III. A und B, IV. A und B, V. — Vlil. Classe, fiir Deutsche im II. Curse. 17 Stunden.
3.	Franz H or A k, Professor (in der VIII. Rangclasse), lehrte Geographie in der I. A, Geo-graphie und Geschichte in der II. B, IV. A und B und VII., steiermarkische Geschichle in der IV. A und B Classe. 20 Stunden.
4.	Anton Lantschner, Professor fin der VIII. Rangclasse), Ordinarius der V. Classe, lehrte Griechisch, Deutsch, Geschichte und Geographie in derV., Latein in der VI. Classe. 17 Stunden.
5.	Jakob Hirschler, Professor, Ordinarius der Vili. Classe, lehrte Mathematik in der I. A, III. A, VI. und Vili., Naturlehre in der IV. A und B und Vili. Classe. 20 Stunden.
0. Franz Metzler, Professor, Ordinarius der III. A Classe, lehrte (seit 1. April 1. J.) Latein Griechisch in der J1I. A, Geographie und Geschichte in der II. A und Deutsch in der VI. Classe. 18 Stunden.
7. Karl Kirchlechner, Professor, Ordinarius der VI. Classe, lehrte Deutsch in der VII. und Vili., Geographie und Geschichte in der III. B, VI. und Vili. Classe. Hi Stunden.
8 Johann KoSan, Professor, Ordinarius der III. B Classe, lehrte Latein in der III. B, Griechisch in der IH. B und VII. Classe und Slovenisch fttr Deutsche im I. Curse. 17 Stunden.
9.	Josef Holzer, Professor, Ordinarius der IV. A Classe, lehrte Latein in der IV. A und VII., Griechisch in der IV. A und Geographie und Geschichte in (Jer III. A Classe. 18 Stunden.
10.	Franz Jerovšek, Professor, Ordinarius der IL B Classe, lehrte Latein und Deutsch in der
II.	B, Griechisch in der VI., Logik in der VII. Classe und Stenographie im I. Curse. 21 Stunden.
11.	Georg Polzi, Professor, Ordinarius der I. A Classe, lehrte Latein in der I. A, Deutsch in der I. A und III. A Classe. 15 Stunden.
12.	Ignaz Pokorn, Professor, Ordinarius der I. B Classe, lehrte Latein in der I. B und Vili., Deutsch in der I. B Classe. 17 Stunden.
13.	Blasius Matek, Professor, Ordinarius der VII. Classe, lehrte Mathematik in der I. B, IL B.
III.	B, IV. B, V. und VII., Naturlehre in der VII. Classe. 22 Stunden.
14.	Anton Schwaighofer, Dr. der Philosophie, Professor, lehrte Mathematik in der IV. A, Naturgeschichte in der L A und B, IL A und B, III. A und B (IL Sem.), V. und VI., Naturlehre in der III. A'und B (I. Sem.) Classe, Kalligraphie, und Stenographie im II. Curse. 23 Stunden.
15.	Johann Tertnik, Dr. der Philosophie, wirklicher Gymnasiallehrer, Ordinarius der IV. B Classe, lehrte Latein in der IV. B und V., Slovenisch tur Slovenen in der I. A und B, Psychologie in der Vili. Classe und Slovenisch fttr Deutsche im III. Curse. 19 Stunden.
lfi. Anton Medved, Dr. der Theologie und Philosophie, wirklicher Gymnasiallehrer, lehrte Religion in der I. A, 1I.A, III. A, IV. A, V.—Vili. Classe und hielt die I. Exhorte. 16 Stunden.
17.	Jakob Kavčič, wirklicher Gymnasiallehrer, lehrte Religion in der I. B, IL B, HI. B und
IV.	B Classe und hielt die IL Exhorte. 8 Stunden.
18.	Alois Stockmair, geprtìfter supplierender Gymnasiallehrer, Ordinarius der li. A Classe, lehrte Latein in der IL A, Deutsch in der li. A und III. B Classe. 15 Stunden.
19.	August A. Hofer, Dr. der Philosophie, geprtìfter supplierender Gymnasiallehrer, Ordinarius der III. A Classe, lehrte (bis 1. April 1. J.) Latein und Griechisch in der III. A, Geographie und Geschichte in der II. A und Deutsch in der VI. Classe. 18 Stunden.
20.	Alfred Krob, geprtìfter supplierender Gymnasiallehrer, lehrte Deutsch in der IV. A und B, Griechisch in der IV. B und Vili. Classe. 15 Stunden.
21.	Arthur Hesse, k. k. Realschulprofessor, Nebenlehrer. lehrte Zeichnen in der IL und III. Abtheilung. 7 Stunden.
22.	Friedrich Schuster, Btìrgerschullehrer, Nebenlehrer, lehrte Zeichnen in der I. Abtheilung. 4 Stunden.
23.	Rudolf Marki, Turnlehrer an der k. k. Lelirerbildungsanstalt und an den heiden Mittel-schulen, Turnwart des Turnvereines, Nebenlehrer, lehrte Turnen in 3 Abtheil. 6 Stunden.
24.	Robert Bittner, k. k. wirklicher Realschullehrer, Nebenlehrer, lehrte franztìsische Sprache im I. Curse. 2 Stunden.
25.	Leo Dobrowolny, geprtìlter Lehrer ftìr Gesang und Inslrumenlalmusik an Mittelsclmlen, Nebenlehrer, lehrte Gesang in 3 Abtheilungcn. 5 Stunden.
B. Gymnasialdiener: Johann Laupal. Aushilfsdiener: Matlhias Zigart.
II. Schùler.
I. A Classe (29). Retzer Franz
Bereiter Felix	50*)
Falconetti Karl
Filéic Franz	„	......
Fleischhacker Josef
Friedrich Alexander 20	“at hlas
Fueke Ewahl	100	Sok Eghert
Hermann Friedrich 50 SUhler MichacI Janschitz Richard Stropnik Anton Kalus Rudolf	105	Štuhec Anton
Kokoschinegg Josef 200 £rlbar ATlo*s Kraus Franz	Suman Johann
100 Joplak Franz
Sagaj Marcus	15
Schreiner Heinrich 100 20
15 10
Kulterer Egon Leber Franz Marcovich Rudolf Meixner Alois Nagy Wilhelm Ostermann Friedr. l’etz Franz Ramsauer Rudolf ROssmann Josef Schigert Heinrich Schinko Otto Schwaighofer Kar l Škraba Erwin Staraschina Franz Stauch Julius Trud Rupert Trummer Anton Vidovič Bogdan
"ii
I.	B Classe (53).
Bregant Vincenz Bukovsek Anton Cugmus Josef Celi Ignaz Dolinar Matthias Dolinšek Eduard Družovec Josef Caliere Martin Graner Albert Herga Franz Krašovec Alois Irgolič Anton Jančar Cyrillus Kelemina Jakob Kepa Victor Kolar Franz Kolarič Josef Korpar Franz Korpar Johann Kostrevc Josef Kotnik Jakob Krajnc Johann Kramberger Martin Kristovič Michael Lipša Franz Minafik Johann Mravljak Franz Ogrisek Thomas Restevšek Richard Rajšp Rudolf Rapoc Alexander Hau ter Matthias
Toplak Josef -a Tribnik Karl ' g Veselko Alois ^0 Vončina Ladislaus -q Wurzer Josef ).() Zemljic Josef -Q Zidarič Josef Zorko Anton
50
465
100
II. A Classe (25).
Babnik Friedrich	50
Dokler Matthias iA Felber Friedrich	50
-.a FraB Rudolf	10
Frisch Robert Goschenhofer Hnr. 100 1,11 Haberleitner Odilo	10
Horàk Rudolf	50
Jandl Egon	50
Juritsch Gottfried	10
Kač Anton	20
Korže Ivo	15
Levitsehnigg Herm.	40
Lubetz Leopold 15 Luschytzky Franz 15 Milič Milan Poklic Rudolf
30
Golob Michael 20 Herg Franz	30
Heric Matthias	28
Hren Karl	30
Jufik Claudius Kavčič	20
Kerhlanko Franz	10
Kidrič Franz	25
Kolarič Josef	25
Krajnc Milko	20
Krambergar Franz	30
Lampreht Franz	40
Lamut Franz Lenart Franz	10
Lovrec Franz Mihalič Franz	20
Minafik Camillo	110
Mišja Anton	20
Monetti Franz	15
Mulec Anton	10
Mušic Johann	15
Ornik Ferdinand	30
Ozimič Josef	20
Ozimic Othmar	10
Painhart Franz	10
Pak Georg
PeCovnik Adolf	25
Pestevšek Karl	30
Pohleven Anton	20
Preindl Franz Rantaša Anton Rebrec Franz	15
Robič Felix	80
Tinauer Rudolf	50
Tkavc Anton	20
VuCina Josef	40
Zelenik Franz	10
Zimic Victor	20
1123
Ferenc Josef	30
Ferk Johann Fišinger Josef	30
Hiter Johann	20
Holz Franz	20
Jamšek Victor	10
Jehart Anton	20
Jurkovič Benno	20
Kmet August	10
Kotnik Franz	20
Krajnc Ludwig Kraner Vincenz	15
Kupljen Josef	02
Lebar Josef	30
Leskovar Feni.	20
Majcen Gabriel	40
Masten Josef	5
Medved Stephan	10
Megla Alois	10
Mravljak Johann	40
Neumann Josef	10
Persoglio Johann	15
Pinter Anton	5
Pušenjak Vladimir	15
Rapoc Vladimir	100
Sagaj Alois	10
Sinko Franz	20
Šanda Karl	50
Špindler Alois	50
Šumer Georg	20
Tiller Franz	20
Tomašič Johann	10
Tombak Josef	20
Trinkaus Anton	10
Vargazon Ernst	20
Vaupotič Eduard	20
Vuk Franz	30
Železnik Georg	30
810
100
I.	A Classe (21).
Bojane Erwin
100
IV. A Classe (29).
25 Roschker Ernest	50 Eckrieder Johann	10	Bauer Vincenz	10
Schaller Josef	Gorinšek Anton		Blažinc Josef	
Siviec Theophil	Hoinig Franz	15	Borštner Johann	10
Stiebler Arthur	50 .Jaške Josef		Černelč Josef	
Talakerer Norbert	50 Jug Anton		Debelak Josef	10
25 Url Emil	20 Kaltenbrunner Rod.	30	Dolinšek Johann	
Zepitsch Josef	15 Karlovšek Franz	20	Fontana Max	20
15	'770 Katziantschitz Max		Fuchs Andreas	
15	Kitak Johann		Gariboldi Otto, R. v. 100	
10 „	Kodermann Karl		Graschitz Karl	
1() li. b piasse pu;	Letonja Franz			Gratze Vincenz	
Alt Alexander	20 Mravlag Julius		Janž.ek Hugo	10
Ban Adam	25 Pfeifer Karl		Kaič Josef	
15 Baršič Julius	10 Sobotka Albert	50	Kordon Hubert	
Černjavič Jakob	Šegula Franz		Lantschner Anton	50
Cernka Franz	20 Tomašič Martin		Marki Hermann	
10 Coki Gustav	Weiss Karl	20	Metzler Hermann	25
50 Čuček Franz	Zavodnik Karl	20	Pifko Ludwig	10
20 Dobaj Max	20 Zettel Oswald		Schaffer Max	
Dominkuš Adolf	50	205	Schlauss Karl	
Dvoršak Blasius	20 ... „		Schnurrer Alois	
Erhart Franz	m. b uiasse (vi).		Schwarz Hermann	10
Galun Franz	Andraschitz Josef	5	Spari Anton	15
15 Glančnik Paul	100 Berk x\nton	20	Stornik Paul	100
*) lieitrag in Krcuzrrn fUr dni ejnterstfttzungsverein.

Zottcr Alois Zwetti Josef Zgank Ferdinand Žolgar Vincenz
IV.	B Classe (32).
Ašič Johann Bele Stephan Beranič Martin Fekonja Lorenz Finžger Alois Greif Bartholomaus Hauptmann Johann Heric Anton Knuplež Martin Kocmut Franz Kodrič Josef Korošak Josef Lah Johann Lašič Ferdinand Masten Johann Merčun Maximilian Ostrž Franz Puklavec Martin Rakovec Felix Rapoc Josef Sernec Dušan Skuhala Ludwig Srebre Anton Srebre Guido Stajnko Marcus Škof Friedrich Szpelmanski Adolf Tiller Victor Vazzaz Ludwig Vodlak Johann Volavšek Martin Zemljič Milan
100
10
100
m-
V.	Classe
Čurin Franz Domajnko Franz Glanjcer Andreas Groldšek Johann Gtinther Josef Hren Victor Janžekovič Franz
Jošt Adolf Kavčič Josef Klemenčič Anton Kmet Michael 370 Koprivšek Valentin Kratter Friedrich Krulc Johann Lassbacher Josef Lebar Felix Lenart Josef Lobenwein Karl Lukman Franz Marvvieser Johann Masten Johann Merčun Anton Merkt Karl Močnik Franz Mravlag Anton Murschetz Franz Nostitz-Rienek, Graf, Robert	100
Petek Simon	5
Petelinšek Martin 30 Peterlič Anton
Premerstein, Ritter v.
50 Alfons	100
100 Prodnigg Josef	100
50 Rabcewicz-Zubkowski v., Max	100
Repolusk Andreas	15
500 Sagadin Stefan 50 Sark Rudolf Scherbaum Franz Sedlar August 50 Solak Josef 20 Steremšek Franz Staufer Franz 15 Strukl Richard 50 Sušeč Stephan Tomažič Alois Ulaga Johann Vidovič Josef Voglar Franz Wittermann Leo
20
15
25
100
1100
25
15
15
10
__2
1011
VI.	Classe (31). Bohanec Peter Cvetkovič Franz
Dolar Simon Golob Othmar	20
Kociper Rudolf Kolar Johann Kranjc Andreas	20
Krevl Josef	20
Lončarič Josef	10
Lovrec Andreas	15
Mathiažič Gottfried 30 Meža Michael Poje Rudolf Posolofsky Ludwig Potočnik Alois Preindl Ferdinand
Prus Anton	500
Pupacher Franz	20
Ratej Franz	20
Rojko Josef	50
Rožman Josef Schiwizhofen Viet. v. 20 Skamlec Ignaz	10
Skvarč Josef Šlebinger Johann Urbaczek Josef	100
Urbas Johann	20
Vidovič Franz Vobič Clemens Wraber Maximilian 15 Zamuda Alois
870
VII.	Classe (11).
Arnuš Johann Bauman Martin	20
Bosina Johann	50
Božič Anton	20
Figdor Gustav	100
Florjančič Josef	30
Goričan Johann	20
Heric Franz	50
Jager Augustin	30
Janeschitz Eduard 100 Kociper Johann	50
Ivosér Bogumil	65
Kosi Jakob	35
Kukovec Alois	100
Lachle Alois	50
Lenart Martin
Limovšek Josef	100
Lubri Albin	50
Majžčr Anton	25
Malh- Arnold	100
v. Mandelsloh Ernst 100 Mohorko Josef Nodi Leo	100
Očkerl Josef	30
Poterò Alois Pučnik Anton	20
Robič Adolf	100
Rodoschegg Gustav 100 Sernec Vladimir	50
Slavič Matthias	50
Špindler Franz Stergar Anton	50
Štuhec Franz	50
Vajda Franz	51
Vargazon Matthaus 50 Vuk Johann	50
Weingerl Karl	30
Wratschko Ewald	50
Wressnig Franz	100
Zemljič Johann	20
Zitek August	50
2016
Vili. Classe (17).
Fase-Ring Johann	30
Feigl Wolfgang	20
Fischereder Otto	20
Granitz Karl	20
Hadwiger Franz	20
Huber Franz	30
Jentl Leonhard	50
Klassinz Anton	20
Kociper Anton	20
Lavtar Paul	30
Leskovar Josef	30
Lorenčič Vincenz	20
Petrovič Amhros	30
Pschunder Ferd.	10
Schogler Johann	20
Vogrin Johann Zernan Anton
Privatisten :
Pawel-Rammingen Manuel, Baron voli (1. A Classe). Sulkovski Ludwig, Fiirst von (I. A Classe).
Pfrimer Walther (III. A Classe).
Pawel-Rammingen Manfred, Baron von (IV. A Classe).
III. Lehr-
A. Obligat«
■ ! stimolasse. (Jen-_______' zahi. j
Reliyions-
lehre.
Lateinische Sprache.
I.
A B
II
A & B
III. A & B
*
IV. I, A & B
2 Stunden.
1. Hauptstlick der
katholischen Religions-lehre und die Lehre vom 2., 3.
und 4. Sacramene
8 Stunden.
Die regelmiiBige Formenlehre und das Nothwendigste aus der unregelmaGigen; Vocahellernen, Uber-setzungsiibungen aus dem Obungsbuche; von der Mitte des I. Sem. an wochentlich eine Schularbeit in der 2. Halite der Stunde.
2 Stunden. j	8 Stunden.
Wichtigere '	nzun# der
--ms der bathn.l mfc?'8en Formenlehre, i' u_ .i ‘	die unregelmSBige
i -i' ' ■!. Formenlehre und das |!ur	! Nothwendigste aus der
I Wiederholung Satzlelire, eingetibt an ider Glaubens- den stUc\en
e vr®,lUU i des Cbungsbuches.
■ i e.,’ I Vocabellernen.
beband'ung Monatlich 3 Schulauf.
SittenTehre. gahen> 1 Haiuaufgabe.
Deutsche Sprache.
■t Stunden.
I. A. Formenlehre, der einfache Satz, or-tbogr. Obungcn, Lesen, Erklaren, Wieder-erzahlen, Memorieren u.Vortragen ausgew. Lesesttlcke. Im I. Sem. monatlich t Dictate, im II. Sem. monatlich 1 Haus-, 1 Schul-aufgabe und 2 Dictate.
I. B. Empir. Erkl. d. Elemente d. regelm. Formenl. u. desNothw. aus der Syntax. Lesen, Sprechen, Nacherzahlen, Memor, u. Vortragen pros. u. poet. Lesestiicke. Gegenl Ende d. I. Sem. und im II. Sem. schr. Wie-| dergabe erkl. Lesesttlcke. Mon. 2 schr. Ar-heiten, im I. Sem. durchwegs Schularbeiten. im II.Sem.abwechs.Schul-u.Hausarheiten.l
4 Stunden
Erganzung der Formenlehre, Wiederholung des einfachen Satzes, der zusammengesetzte Satz. Lesen, Erklaren, Wiedererz&hlen, Memorieren und Vortragen ausgew. Lesesttlcke.
Monatlich 3 schriltliche Arbeiten und 1 Dictat.
2 Stunden. Geschichte der gOttlich. Oftenbarung des alten Bundes. Neu-behandlung der Lehre von •»len Gnaden-mitteln und Wiederholung der wichtigsten Bartien der Glaubens- u. Sittenlebre.
2 Stunden.
Geschichte
der
gbttlichen 011'enbarung des neuen Bundes.
Griechische
Sprache.
6 Stunden.
Wiederholung ein-zelner Abschnitte der Formenlehre, die Con- . Stunden. gruenz- und Casuslehre;P*e Formenlehre bis aus Cornei. Nepos:	zu'den Mutastftmmen
Miltiades, Themistocles,|der I. Hauptconiuga-tion, eingetibt an den Stticken des Cbungsbuches. Vocabellernen. Von der zweiten H&lfte des I. Sem. an alie 4 Wochen eine Haus- und eine Schulaufgabe.
Aristides, Pausanias, Cimon, Lysander, Thrasybulus, Epaminondas, Pelopidas, Agesilaus.
Alie 14 Tage eine Schui-, alle 3 Wochen eine Hausaulgabe.
G Stunden.
Die Tempus- und Moduslehre, eingetibt an entsprechenden
4 Stunden. Wiederholung des Notnens und der
Satzen und Stucken aus Verben auf w; die den. Obungsbuche. Verbeil auf ,,, und
i p V"'" \ m t -t '^e ubrigen Classen,
-***.*..*•
u. Auswahl aus VI, eine kleine Auswahl ausOvid ; alie 3 Wochen eine Haus-, alie 2 Wochen eine Schulaufgabe.
Satzen und Lese-stOcken des Obungs-buches; monatlich eine Haus- und eine Schulaufgabe.
Deutsche Sprache.
3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht in der Formen- und Casus-lehre mit lliicksicht auf die Bedeutungs-lehre. Lecttlre mit besonderer Beach-tung der stilist. Seite. Memorieren und Vortragen.
Aufsatze: Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten.
3 Stunden. Gram mati k: Systematischer Unterricht.] Syntax des zusam-mengesetzten Satzes, die Periode. Grund-zlige der Prosodie und Metrik. Lecttire mit besonderer Be-achtung der slilisli-schen Seite. Memorieren und Vortragen. Im Sem. 8 schriftl.
Arbeiten.
plan.
Lehrgegenxt&nde.
Slovenische Sprache.	Geschichte und Geographie.	Mathematik.	Naturwissen- scliaften.
3 Stunden. Formenlehre, der ein-fache Satz, orthogra-phische Obungen, Lesen, Erklaren, VViederer-zahlen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lesestiicke. lin I. Sem. monatlich j 4 Dictate, im 11. Sem. monatlich 1 Haus-, 1 iSchularbeit u. 1 Dictat.	3 Stunden. Die nothwendigen Vor-begriffe der mathe-matischen Geographie, allgemeine Begriffe der physikalischen und politischen Geographie, specielle Geographie der 5 VVelttheile. Kartenskizzen.	3 Stunden. Die 4 Species in unbe-nannten, einfach u. melir-fach benannten ganzen u. Decimalzahlen. Die Grundgebilde: Gerade, Kreis, Winkel u. Parallelen. Die einfachsten Eigen-schaften des Dreieckes.	2 Stunden. Die ersten 6 Monate: Sftugethiere und Insecten. Die letzten 4 Monate: Pflanzenreich.
4 Stunden. Specielle Geographie 3 Stunden.	Asiens und Afrikas ; Analyse des zusammen- allgemeine Geograpliie gesetzten Satzes, Fort- von Europa, specielle setzung d. Formenlehre.j von Stideuropa, Frank-Lesen, Erklaren, Wieder-i reich, GroBbritannien. erzahlen, Memorieren	Kartenskizzen. und Vortragen ausge- Geschichte des Alter-wàhlter Lesestiicke.	thums (hauptsachlich Monatlich 2 sclniftlicheder Griechen u. Homer) Arbeiten.	mit bes. Rticksicht auf' | das biogr. und sagen-hafte Element.		3 Stunden. Die Bruchrechnung. Ver-hilltnisse und Proportionem einfache Regeldetri. Die 4 Congruenzsàtze nebst Anwendungen auf das Dreieck, der Kreis, das Viereck und das Vieleck.	2 Stunden. Die ersten 6 Monate : Vogel, Reptilien, Amphibien und Fische. Einige Formen aus den (Ibrigen Abthei-lungen derwirbel-losen Thiere. Die letzten 4 Monate: Pflanzenreich. Forls. desUnter-richtes der ersten Classe.
2 Stunden. Wiederholung ent-sprechender Partien der Formenlehre und Syntax. Lesen, Erklaren, VViedererzablen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lesestticke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten.	3 Stunden. Geschichte des Mittel-alters mit Hervorhebung der Osterr.-ungarischen Geschichte, Geographie Deutschlands, der Schweiz, Belgiens, der Niederlande, Nord- und Osteuropas, Anierikas und Australiens. Kartenskizzen.	3 Stunden. Das abgekiirzte Rechnen mit unvollstàndigen Zahlen, die vier Rech-nungsarten mit ein- und mehrgliedrigen besonderen und algebraischen Aus-drilcken, die 2. Potenz und die 2. Wurzel dekadischer Zahlen. Fl&chenvergleichung, Flachenbestimmungen, Ahnlichkeit.	2 Stunden. I.	Semester: Vorbegriffe der Physik. VVarmelehre und Chemie. II.	Semester: Mineralogie.
2 Stunden. Fortsetzung und Be-j endigung der Syntax, Lesen, Erklaren, Wiedererziihlen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lese-stiicke. Im Semester 8 schriflliche Arbeiten. 1	4 Stunden. Ohersit ht der Geschichte der neueren und neuesten Zeit mit be-sonderer BerOcksichti-gung der Geschichte Osterreieh-Ungarns; ùsterreich-ungarische Vaterlandskunde.	3 Stunden. Guhieren und Cubikwurzel-ausziehen, Gleichungen mit einer und mit mehreren Unbe-kannten, die zusammen-gesetzte Regeldetri, die Zinseszinsrechnung. Gegenseitige Lage von Geraden und Ebenen, Hauptarten der Ktirper, Oberflachen- und Raum-inhaltsberechnung.	3 Stunden. Magnetismus, Elektricitat, Mechanik, Akustik u. Optik, Elemente der mathematischen Geographie.
ii Štun-I! ClasseJ| den- [ j| zalil, jj
Religions-
lehre.
Lateinische Sprache. Griechische Sprache. Deutsche Sprache.
6 Stunden. Liv. I, XXI:
5 Stunden.
v
■
„ ,0vI?	Xenophon: Auagewiihlte Ab-
j Metam. I,2t>2-41.>, li. 1	???’ schnitte ans derAnabasis I—IV -
2 Stunden.
3 Stunden.
besonderer
V1146—312* X 1 -77: XV, scl,n,tte a,,s <4er Ana,,asts 1 ,v Lectflre mit besonderer 74Ó — 870*' Trist I 3‘ III 10; und Kyrupiidie. Homer, llias/-1. Rflcksieht auf die Charak-III. 12; IV. 6; IV. 10; V. 10:1	^
r
vi.
Einleitung in die Epist. ex Pont. 1. 3.
katholische Wiederholung der Hyntax il Religionslehre.	,]es N0mens.
Wóchentlieh 1 Stunde
grammat.-stili s ti selle
Ùbungen;
inonatlieli eine Sehulaufgabe.
Wóchentlieh 1 Grammatik-j stunde. Erklàrung und Ein-fibung der Syntax (bis /ur Lehre von den Genera des Verbums);
im Semester 4 Seliulaufgaben.
teristik der ep., lyr. und didakt. Gattini g. Memorieren, Vortragen. Aufsàtze : jedes Semester 7 Arbeiten, vorwiegend Hausaufgaben.
2 Stunden.
Katholiscbe
Glaubenslehire.
A Stunden. Sallust. Bell. Jug.
5 Stunden.
Verg. Kclog. I, Georg. 1,1-42: Homer . ilias II., III!
VII.
Vili.
11, 116-178;
IV, 315 -558; Aen. lib. I.
Cic. in Cat. 1.
Caes. bell. civ. Auswalil. Wiederholung ausgewàhlter Abschnitte der Grammatik, wóchentlieh 1 Stunde grammat.-stilistische Ùbungen:
monatlich eine Scliulanfgabe.
IV., VI., aus B.
■	li., ni., i
XVI. Herod. Answahl V., VI.. VII. u. Vili. Xenophon: Answahl aus Anab. Kyrup. und Comm. Wóchentlieh 1 Grammatik-s tunde.
Tempus- und Moduslehre, Infinitiv und Partieip: im Semester 4 Schulaufgaben.
2 Stunden.
Kath oli sche Sittenlelire.
5 Stunden.
Cie. II. u. III. phil. Rede, de officiis, I. B. Verg. Aen. Il, VI. Auswabl aus IX.
Wiederholung ausgewiihlter Abschnitte der Grammatik, wóchentlieh I Stunde grammat.-stilistisebe Ùbungen;
im Semester 5 Schulaufgaben.
2 Stu « i. Geschichte i
chi istiichin
Kirelie.
5 Stunden.
Tacit. Anual. I. 1	15. 72—81;
j lì. 27-43, 69-83, Germ.
Hora/ : Answahl aus den <>den, Epodeu, Satiren und Episteln.
Wiederholung verschiedener Partien der Fonnen-und Sata lehre, i wóchentlieh 1 Stunde | grammat.-stilistische Ùbungen;
j im Semester 5 Schularbeiten.
3 Stunden. Genealogie der germanischen Sprachen.
Mittelhochdeutsche Grammatik und Lectflre. | Neuhochdeutsche Lectflre :	Klopstock,
Wieland, Lessing.
, mit besonderer Rflcksicht | ani die Charakteristik der stilistischen Formen. Literaturgeschichte bis /ur Sturm- und Drangperiode. Vortràge memorierter poetisclier Stflcke.
In jedem Semester 7 Aufsàtze, davon 4 Hausarbeiten.
3 Stunden.
4 Stunden.	j Literaturgeschichte
Demosth.: 01. I. Ùber den von den Stùnnern bis zu Frieden; III. Rede gegen Pbi- Sehillers xode. | lippos. Homer, Odyssee :	Lectùre (zum Theil nach
„ ,	, y- ^	<1	dem Lesehuche) :
IX9	1	95, £, b, J]9	W,	jjjerder, Goethe, Schiller j
1-280, 381—586,	(,	1	mit hesonderer Rficksieht|
(theitweise).	j»,lf «• Charakteristik der.
Alle 14 Tage eine Grammatik-stunde : luti ititi v, Participium,
Negatinnen, ' Conjunctionen ; im Semester 4 Schulaufgaben.
stilistischen Formen.
KedeQbungen. Aufsàtze wie in der VI. Classe.
5 Stunden.	!	3 Stunden.
Platon :	Lectflre (zum Theil nach
Apoi., Kriton. u. EuthyphronJdein Lesehuche): Goethe Sophokl. : Oed. rex.	u. Schiller, Lessings
Homer, Odyss. 13. 14.	. rLaokoon“. Grillparzer:
Alle 14 Tage eine Grammatik-	Aknfran.
stunde (Wiederholung aus- I	Literaturgeschichte
gewàhlter Abschnitte der bis zu Goethes Tod. Grammatik);
im Semester 4 Schulaufgaben.
Kedeflbungen. Aufsàtze wie in der VI. Classe.
Slovenische	Geschichte und Sprache.	Geographie.		Uathamatìi#	Naturwissen- Philosoph. Mathematik.	schaften. Propàdeutik.		
2 Stunden. Metrik. Tropen und Figure». LectOre mit besonderer Rncksicht auf die ('karakteristik der epischen Gattung. Vortràge memorierter poetischer Stficke, Wiederholung der Grammatik. In jedem Semester 4 Ha us- und 3 Schul-arbeiten.	:l Stunden. Geschichte des Alter-thums, vornehmlich der Griechen und Kómer bis zur Unterwerfung Italie»» mit besonderer Hervorhebung der cultur-historischen Momente und mit fortwàhrender Berucksichtigung der Geographie.	4 Stunden. Kinleitung, die Grundoperationen mit ganzen Zahlen, Theilbarkeit der Zahlen, gemeine und Decimai bruche, Verliàltnisse und Proportionen. Gleiehunge» 1. Grades mit einer und mehreren Unbekannten. Longimetrie und Planimetrie.	2 Stunden. I.	Semester: Mineralogie. II.	Semester: Botanik.	—
2 Stunden. Grammatik : Lautlehre, Genealogie der slav. Spraehen. Klemente der lyrischen und dramatischen Poesie in Verbindung mit entspreeliender LeetOre, Vortràge memorierter poetischer Stucke. Aufsàtze wie in der V. Classe.	4 Stunden. Geschichte des Alter-thums von der Unterwerfung Italiens bis 375 n. Chr. Das Mittelalter. Erweiterung der geogra-phischen Kenntnisse.	3 Stunden. Potenzen, Wurzeln, Logarithmen, Gebraucli der Logarithmentafeln, Gleichungen 2. Grades mit einer Unbekannten. Stereometrie, Goniometrie und ebene Trigonometrie.	2 Stunden. Zoologie.	—
2 Stunden. Literaturgescliichte von Cyrillus und Methodius an. Lectftre : Jurčič rDeseti brat.u Freie Vortràge. Aufsàtze wie in der V. Classe.	3 Stunden. Geschichte der Neuzeit mit Hervorhebung der Ósterr.-ungarischen Geschichte. Krweiterung der geographischeu Kenntnisse.	3 Stunden. Unbestimmte, quadratiche, Exponential- und einige hóhere Gleichungen. Progressione» nebst ihrer Anwen-dung auf die Zinseszinsrechnung, Combinat ionslehre und binomischer Lehrsatz. Anwendung der Trigonometrie und der Algebra auf die Geometrie. Klemente der analytischen Geometrie in der Ebene mit Einschluss der Kegelschnitts-linien.	3 Stunden. Kinleitung, allgemeine Eigenschafteu der Kórper, Mechanik tester, fliissiger und luftfórmiger Kórper. Wàrme-lehre und Chemie.	2 Stunden. Logik. '
2 Stunden. AltsloveniscbeFormenlehre mit Lese- und Ubersetzungsfibungen, ftbereichtliche Zusammen-fassung der slovenische» Literatur. Freie Vortràge. Aufsàtze wie in der V. Classe. 1	3 Stunden Geschichte Osterreich-Ungarns. Im II. Semester 2 Stunden Geographie und Statistik Òsterreich-Ungarns. Wiederholung von Partien aus der griechischen und rómischen Geschichte, wócheutlich 1 Stunde.	2 Stunden. Wiederholung des gesammten matheinatischen Lehrstoffes und Ùbungen im Lósen inathematischei Probleme.	3 Stunden. Magnetismi!», Elektricitàt, Wellenbewegung. Akustik, Optik, Klemente der Astronomie.	■ ' 2 Stunden. Empiriche Psychologie.
3G
B. Enterriehtsspraelie,
Die Unterrichtssprache ist ntraquistisch u. zw. : in den A-Classen des Unter- und in alien Classen des Obergymnasiums deutsch; in den B-Classen des Untergyinnasiums in Religion. Latein und Mathematik, temer in Sloveniscli fiir Slovenen in alien Classen slovenisch.
(!. Freie Lehrgegenstaiide.
1.	Slo veni sche Sprache fur Schiller deutscher Muttersprache in 3 Cursen zu je 2 Stunden.
I.	Cure: Laut- und Formenlehre, Vocabellernen, tìbersetzungen und Sprechtibungen, 7 schriftliche Arbeiten.
II.	Curs:	Beendigung der Formenlehre, Vocabellernen. Satzlehre, Ubersetzungen und
Sprechtlbungen, 7 schriftliche Arbeiten.
III.	Curs: Wiederholung der Grammatik, Sprechtlbungen und 7 schriftliche Arbeiten;
Lecttire:	Dr. J. Šket, Slovenska čitanka za drugi razred.
2.	Franzdsisehe Sprache. I. Curs, 2 Stunden: Laut-und Formenlehre, Ubersetzungen und Conversation.
3.	St eiennàrkische Geschichte und Geographie. 2 Stunden.
4.	Stenographie. Unlere Abtheilung, 2 Stunden:	Wortbildung und Wortkiirzung.
Obere Abtheilung, 2 Stunden:	Wiederholung der Lehre von der Wortbildung und der
Wortkiirzung. SatzkUrzung. Schnellschriftliche Chungen.
5.	Ze ichnen. I. Unterrichtsstufe. I. CI. 4 Stunden: Anschauungslehre, Zeichnen ehener geom. Gebilde und des geom. Ornamentes, Grundbegriffe der Raumlehre, Erklàrung der elementaren Kdrperformen.
II.	Unterrichtsstufe. II. bis IV. Cl. 4 Stunden: II. Cl. Perspectivisches Freihandzeichnen nach Draht- und Holzmodellen, Zeichnen einfacher Flachornamente im Umriss. Iti. Cl. Perspectivisches Freihandzeichnen nach Holzmodellen und Modellgruppen. Zeichnen und Malen von Flachornamenten der antikclassischen Kunstweise. Chungen im Gedàchtnis-zeichnen. IV. Cl. Perspectivisches Freihandzeichnen nach einfachen Gefafiformen und Baugliedern. Zeichnen und Malen von Flachornamenten der classischen und der iibrigen Kunstweisen. Zeichnen nach ornam. Gipsmodellen. Gedachtniszeichnen.
III.	Unterrichtsstufe. V. bis Vili. Cl. 3 Stunden: Erklàrung der Gestaltung des mensch-lichen Kopfes und Gesicbtes. Kopfzeichnen nach Vorlagen uud ReliefahgQssen, Masken und Busten. Wiederholung und Fortsetzung des Stoffes aus den vorhergebenden Classen. Chungen im Skizzieren.
fi. Gesang. I. Abtheilung (Ali fan gè r) 2. II. (Sopran und All), 111. (Tenor und Bass) und Ge-samintrlior je 1 Stunde : das Ton- und Notensystem, Bildung der Tonleiter, Kennlnis der Intervalle und Vortragszeichen, Eintlbung vierstimmiger Gesiinge und Messen im einzelnen, im Gesammtcliore und fiir Miinnerstimmen.
7.	Turnen in 3 Ablheilungen zu je 2 Stunden: Ordnungs-, Frei- und Geràthturnen.
8.	Schonschreiben. 2 Stunden: Die Current- und Lateinschrift.
D.	Lelir-, llilfs- uml Cbungsbiicher.
Beligionslehre: Dr. F. Fischers Lehrbuch der kathol. Religion (I. A—III A), der Liturgik (ILA), der Geschichte der gotti. Olì'enbarung des alten und neuen Bundes (III. A u. IV. A); Lesars Katekizem (L, H. und III. B), Liturgika (II. II.), Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze (III. B und IV. B); Dr. A. Wapplers Lehrbflcher der kathol. Religion fiir die oberen Classen der Gyinnasirn (V.—VIL); Dr. B. Kaltners Lehrbuch der Kirchengeschichte (Vili.).
Lateinische Sprache: Dr. F. Schultz' kleine latein. Spraehlehre (I.—Vili.) und Aufgahen-samuilung zur Eintibung der latein. Syntax (III. u. IV.): E. Neubauers latein. IJbungsbuch (1. A und II. A); Kermavners Latinska slovnica (I. B—IV. B): Wiesthalers Latinske vadbe (I. B und II. B); Kermavners Vadbe v skladnji latinski, I. u. II. (III. B u. IV. B); Coni. Nep. vitae ed. Weidner (III.); Caesars beli. Gallicum ed. Prammer (IV.); Ovid. ed Sedhnayer (IV. u. V.); Livius ed. Golling (V.); Sallusts Jugurtha (VI.); Cicero und Virgil, ed. Golling (VI. u. VIL); Tacitus und Horaz [ed. Petschenig] (Vili.). (Tempsky’sche Textausgaben); Hintner—Neubauer, Aufgabensainmlung (V. u. VI.): C. Siipfles Aufgahen zu latein. Stil-iibungen, 2. Thl. (VII. u. Vlil.).
Grieclrische Sprache:	Dr. G. Curtius, griechische Schulgrammatik (III.—vlil.); Dr. Val.
Hintner, griech. Obungsbucli zur Grammatik von Curtius—Cartel, 3. Aulì. (III.—V.); Dr. K. Schenkl, Ubungsbuch zum Cbersetzen (IV,—VIII.); R. v. Lindner. Auswahl aus den Schriften Xenophons (V.. VI.); Rzacli und Cauer, Homer (V. Vlil.): Dr. V. Hintner, „Herodots Perser-kriege“ (VI.); Demosthenes (VIL); Platon u. Sophokles (Vili.). (Tempsky’sclie Textausgaben.)
Deu tsclie Sprache: Dr. F. Willomitzers deutsche Grammatik ftir iisterr. Mittelschulen (L—IV.); Leopold Lampels deutsches Lesebuch (L—IV.): Kummer u. Stejskal, deutsches Lesebucli fiir iisterr. Gymnasien, V.—Vili. Bd. (V.—Vlil.); Lessinge ,,Minna von Barnhelmu, Goethes ,Hermann und Dorothea". Herders „Cid“ (VI.); Schillers „Jungfrau von Orleans, „Rauber‘, ,.Maria Stuart", Goethes „Giitz von Berlichingen“, „Hermann und Dorothea* (VIL); Lessings ,.Laokoonu, Goellies „Iphigenie“, „Torquato Tassou, Schillers ^Wilhelm Tell“ und von Messina*; Grillparzer: „Alinfrau“ (Vili.), Ausgaben von Graser und Holder.
.Braut
Slovenische Spraclie. Fiir Slovencu: Janežič-Skets Slovnica (I.—IV.); Dr. Skets Slovstvena Čitanka (VII.); Dr. Skets Staroslovenska slovnica in berilo (Vili.); Dr. Skets Čitanka (I,—IV.) und berilo (V., VI.). Lecture: JurCiC, Deseti brat (VIL).
Fiir Deutsche: Lendovšeks sloveli. Eleuientarbuch (I.—111. Curs); Dr. Jakob Šket, Slovenska čitanka za drugi razred (III. Curs).
Geschiehte und Geographie: Dr. F. M. Mayers Lehrbiicher der allgemeinen Gescbichte tur Untergynmasien. Dr. A. Gindelys Lehrbiicher der allgeni. Gescbichte fiir Obergymnasien. Dr. Richters Lehrbiicher der Erdbeschreibung (I.—III.); Dr. F. M. Mayers Geographie der ii sten .-ungar. Monarchie (IV.); Dr. E. Hannaks Lebrbuch der Ssterreich. Vaterlandskunde (VIII.); Atlanten von Stieler und Kozenn (I.—Vlil.); Putzger (11.—VIII.) und Steinhauser (IV. und Vili.i ; Atlas antiquus von Kiepert (IL, V., Vil. und Vlil.).
Mathematik: Dr. F. R. v. Močniks Lehrbiicher der Arithmetik und Geometrie fiir Unter-gyranasien (I.—IV.', Mateks Geometrija za nižje gimnazije fiir die I. B und II. B, sonst die von J. Celestina besorgten slovenischen Ausgaben der Moènik’schen Lehrbiicher; Algebra und Geometrie fiir Obergymnasien (V.—VIII.); Dr. A. Gernerths logarithmisch-trigonometri-sclies Handbuch (VI.—Vlil.); E. Heis’ Aufgabensammlung aus der allgemeinen Arithmetik und Algebra (V —Vlil.).
N a turi eh re : Dr. J. Krists Anfangsgrilnde der Naturlehre tur die unterei! Classen (III. u. IV.) und Dr. A. Handls Lebrbuch der Rhysik (VII. u. Vili.).
N at urgesehi cb te: Dr. A. Pokornys illustr. Naturgeschichte (I.—III.); Di'. F. v. Hochstelters und Dr. A. Bischings Leitfaden der Mineralogie und Geologie (V.) ; Dr. M. R. v. Wretschkos Vorsehule der Botanik (V.); Dr. V. Grabers Leitfaden der Zoologie (VI.).
P hilos op bis che Propàdeutik: Dr. A. Hiiller, Grundlehren der Logik (VIL); Dr. G. A. Lindner, Lebrbuch der empirischen Psychologie (Vlil.).
St ei er mark isclie Gescbichte: Dr. K. Hirsch, tleimatskunde des Herzogthunis Steiermark.
Stenographie: R. Fischers theoretisch-praktischer Lehrgang der Gabelsbergerschen Steno-graphie.
Franzosische Sprache; A. Bechtel, Franzòsisches Sprach- und Lesebucb. I. Stufe.
E.	Tliemen.
a)	Fiir die deutschen Aufsàtze.
V.	Classe: 1. Was lehrt uns der Herbst? i. Welches Biki vom griechischen Theater erhalten wir aus den „ Kranichen des Ibykus“ V 3. Die Entdeckung der Mòrder des lbykus, eine Wirkung des Gewissens. 4. Gold und Eisen. 5. „Belsazars GastmabP verglichen mit dem „Gliiek von Edenliall”. fj. Romulus und Nuina, ein kriegerischer und ein friedlicber Kònig. 7. Das schlichte und das grobe Heldenthuin (in Ulilands Gediclite „Tells Tod“).
8.	Cliaraktere der Personen in dem Gediclite „der siebzigste Geburtstag“. 'J. Wer sicli nicht nach der Dečke streckt, dem bleiben die Fiibe unbedeckt (Goethe). IO. Das Epos Gudrun — eine deutsche Odyssee. 11. Das Abenteuer auf Isenstein und seine Bedeutung im Nibelungen-lied. li. Alexander und Caesar (eine Parallele). 13. Beispiele mittelalterlicher Vasallentreue in episehen Gedichten. 11. Die charakteristischen Merkinale des romantischen Epos.
VI.	Classe: I. „SolI dein Compass dich richtig geleiten, Hiite dich vor Magnetsteinen, die iliu begleiten!“— Goethe. (H.) 2. Was der Tiberstrom erzahlt. (Eine Scene aus dem rò-lnischen Alterthum.) (Seli.) 3. Welche ethischen Grundsàtze entwickelt Sallust in seiner Ein-leitung zuin bellum Jugurthinum'? (H.) 4. Die Schlacht bei Custozza. (Anknupfeud an die Besichtigung des gleiclinamigen Tableaus.) (Sch.) 5. Der Eintluss der Kreuzzlige auf die Ent-wicklung der deutschen Volkssage. (H.) 0. ,,Dir geben eiueu Halt, im Leben einen Stali der Worte vier: Halt ein! Ilalt aus! Halt an! Halt ab!“ — Riickert. (Sch.) 7. Inwieferne siud die Ritterburgen auch in ihren Ruinen anziehend? (H.) 8. „ Des fttrsten inilte uz òsterriche Fròut dem suezeu regen geliche Reidin liute und oucli daz lant“. — Walther v. d. Vogelweide. (H.)
9.	„Wer ruhig sitzen vvill, der sitze nicht beim Giebel; Wo Schwindel folgt und Fall, daselb-
sten sitzt sicb’s ubelu. — Logau. (Sch.) 10. Metamorphosen in der Thierwelt. (H.) 11. „Was des Burgers FleiS geschaffen, Schiitze treu des Kriegers Kraft!‘ — Osterr. Volkshymne. (Sch.) l i. Wodurch sucht Klopstock in seinen vaterliindischen Oden das gesunkene Nationalbewusst-sein seines Volkes wieder zu haben? (Nach deti Musteroden des Lesebuches.) (H.)	13. Das
Ideal eines Fiirsten. Abhandlung nach Ew. v. Kleists Dicbtung „der FrUbling“. (Sch.) 14. Die dramatische Exposition in Lessings „ Minna von Barnhelm“. (H.)
VII.	Classe:	1. Vorziige des Landaufenthaltes. Motto: Wunderseliger Mann, welcher
der Stadt enttloh! Engel segneten ihn, als er geboren ward, Streuten Blunien des Himmels Auf die Wiege des Knaben aus. i. Nur dem Ernst, den keine Mtìhe bleichet, rauscht der Wahrheit tief versteckter Born; Nur des Meibels schwerem Schlag erweichet sicli des Marmors spròdes Korn. 3. Befreie deinen Geist! dies ist dein hòchster Hort; Dodi wenn du ihn befreit, denk an des Meislers Wort, Dies Wort: Verderblich ist, vvas deinen Geist befreit, Und nicht zu glcicher Frisi Selbstherrschaft dir verleiht. 4. Das Volksthtìrnliche in der Sprache des ,G0tz*.
5.	Das zeitgeschichlliche Bild aus Goethes „Gòlz von Berlicliingenu. li. Aus welchen Grlinden wurden die „Rauber“ mit so grober Begeisterung aufgenommen'? 7. Noth entwickelt Kraft. 8. Welchen Zvveck hat das Vorspiel „Wallensteins Lager* ? 9. Den Mensclien adelt, den tief
Gesunkenen, das letzte Schicksal. 10. Der Krieg ist schrecklich wie des Himmels Plagen, Dodi er ist gut, ist ein Geschick wie sie. 11. Nie stille steht die Zeit, der Augenblick ent-schwebt, Und den du nieht benutzt, den hast du nicht gelebt. Und du auch stehst nicht stili, der gleiche bist du nimmer, Und wer nicht besser wird, ist schon geworden schlimrner. 12. Max Piccolornini. Motto: Will das Scbicksal mit uns enden, So stirbt sichs schOn, die Waffen in den Handen. 13. Stufen des Culturganges, dargestellt nacli Schillers „Spaziergang“. 14. Korper und Stimine leiht die Schrift dem stummen Gedanken, Durch der Jahrhunderte Sirom tragt ihn das redende Blatt. Vorlrage:	1. Saure Woehen, frohe Feste Sei dein kunftig
Zauberwort. 2. Walther v. d. Vogelvveide. 3. Aus Goethes Jugend. 4. Hans Sachs. 5. Nutzen der Reisen. ti. Verdienste Maria Theresias um Osterreich. 7. In der Geschichte wie in der Poesie spielt die Vaterlandsliebe eine grofie Rolle. 8. Die Freiheitskriege. 9. Das Ritterthum.
10.	Aus Schillers Jugend. 11. Theodor Kflrner,
Vili. Classe: 1. Fugit irreparabile tempus. 2. Tritume sind nicht Thaten. 3. Maria und Elisabeth im Park von Fotheringhay. (Bedeutung der Scene ttir die Entwicklung der Handlung.) 4. Die Schlachten auf dem Lecht'elde, auf dem Marchfelde und bei Mohacs in ihrer Bedeutung Tur die òslerr. Geschichte. 5. Die tragische Schuld der Jungfrau von Orleans. 6. Iphigeniens Klage und Sehnsucht nach der Heimat. 7. Mit welchem Rechte sagt Wilhelm v. Humboldt, Schillers „Glocke“ gehe die Tonleiter aller menschlichen Empfindungen durch? 8. Worin fehlt Antonio gegen Tasso und wodurch macht er seinen Fehler wieder gut? 9. Die Elemente sind die Gehilfen des Menschen bei seinem Schaffen, aber auch die Zerstorer seiner Werke. 10. Die Rraut von Messina und Iphigenie. (Eine Parallele.) 11. Welche Charakterzuge des Teli treten in der ersten Scene von Schillers »Wilhelm Tell“ besonders hervor? 12. Veraehtlich ist der Stolz des Einzelnen: Dodi herrlich wie die Heimat selbst nur sein mag, Ist auch der Stolz auf sie. 13. Warum darf der bildende Kiinstler keine starken Affecte zur Darslellung biingen? 14. Die Vaterlandsliebe ist die Quelle der edelsten Thaten. (Maturitàtsarbeit) Vor-tràge:	1. Klopstock. 2. Entwicklung der Erblande Ósterreichs zum lieutigeu Kaiserstaate.
3 Das Glas. 4. Drei Vertreter der deutschen Renaissance: Dlirer, Kranach, Holbein. 5. Ein-r, uss der Kreuzztige auf die Entwicklung der deutschen Literatur, ti. Der Abfall der Nieder-j ande und die Befreiung der Schweiz. (Eine Parallele.) 7. Uhland. 8. Die Gottesurtheile.
b)	Fiir die slovenischen Aufsàtze.
V.	Classe: 1. Semester. 1. Koristi izvirajoče iz knjigotiskarstva. 2. Pšenično zrno v zemlji. Premišljevanje. 3. Kam sem vse v zadnjih šolskih počitnicah potoval? Kaj sem vse videl in kaj koristnega se naučil? 4. Osoje. Zgodovinska in slovstvena razprava. 4. Ali je načelo : ^Obračaj plašč po vetru" ; res povsodi iu vsekdar dobro in možaka poštenjaka dostojno? Razprava. 6. Cvet in up. Prispodoba. 7. Reke so ceste omike na zemlji. Razprava. — II. Semester. 1. »Ubežni kralj“. Koliko ugaja baladiniin pravilom imenovana balada? 2. „Legenda“. Njene lastnosti razkazane na Koseskijevi jednakoimeni pesmi „Legenda“. Vsebina te legende. 3. Smrt kraljeviča Marka. Povest po istoimenem pesnotvoru v „Berilu“. 4. Kako pospešuje učenje zgodovine ljubezen do domovine? Imenitnost premoga za človeštvo, ti. Koristi, ktere dobiva človek od raznoterih žuželk. 7. Pesem „Ljubušina sodba-1 v „Berilu“ naj se razpravlja po vsebini, osnovi, meri in naj odličnejših pesniških lepotah.
VI.	Classe. I. Semester. 1. „lvolo ad srieče u okolo Varteči se ne prestaje, Tko bi gori, eto je doli, A tko doli, gori ustaje“. Gundulič. Zgodovinska razprava z posebnim ozirom na zgodovino Grkov in Rimljanov. 2. Basen. Slovstvena razprava. 3. Poljedelstvo je podlaga vse omike. Razprava. 4. Življenje človeško morska plavba. Primerjatev. 5. Upliv plavbe na omiko človeštva. Razprava, tl. Pesem »Kdo je mar“ po osnovi in glavnih mislih posameznih kitic. 7. Pesem »Na Vršacu" po pesniku, vsebini, osnovi in njenem pomenu. — II. Semester. 1. Glasa, po etimologiji in teoriji. Vsebina glose v „Berilu“ str. 258. Pesnik A. Oliban. 2. Sonet. Ime, pravila in zgodovina njegova v Slovenskem slovstvu. Naj se sonetova pravila razkažejo na Koseskijevem sonetu »Potažba". 3. Pesem ,,Milanski dom" od Lujze Pesjakove naj se razloži po svoji vsebini, meri in raznih besedah. 4. „Govor je zrcalo duše“. Kaj sledi iz te resnice za naše vedenje v življenju. 5. Ali je treba, da človek mara za to, kar ljudje o njem mislijo in govoré? 6. Nekaj o soli. Naravopisna razprava. 7. »Da se resnica prav spozna, Treba je čuti dva zvona." Razprava.
VII.	Classe: I. Semester. Roka, njena primerna ohlika in njnn blag namen, zidati in
staviti, braniti in varovati, vezati in reševati, zdraviti iu blagoslavljati. 2. Neznanje prihodnosti je sreča za človeka. Kako to? 3. Razvitekslovenskih pravopisov. 4. Nada iu spomin sta vira našega veselja. Kako to? 5. Različnost solz. Razprava, ti. Obrni dobro čas, dnevi so kratki iu omejena človeška usoda. Razprava. 7. Narava v službi človekovi. — II. Semester. 1. Minljiva so naša mlada leta. Kaj sledi iz tega? 2. Ktere so one pogubne čeri, ob kterih se rnladenčevi dobri sklepi tako radi pogosto razbijejo? 3. Mavrica ali Božji stol. Narav-stvena razprava. 4. Beseda lagljeje rani kakor zdravi. Kaj sledi iz te resnice za naše obnašanje v življenju? 5. Virgil iu njegova dela. Slovstvena razprava, tj. Slomšek v slovenskem slovstvu. Slovstvena razprava. 7. Popis izleta v Slovensko Bistrico dne 7. maja 18911. — Govori:	1. Nasledki križarskih vojsk. 2. Franc Cegnar in njegovo pesniško delovanje. 3.
Ulrih Liclitensteinski. 4. Delo krepi duha in blaži srce. 5. Brizinski spomeniki, ti. Franc Miklošič, odlični slovanski jezikoslovec. 1. Anton Martin Slomšek, ljudski učenik in pesnik
slovenski. 8. Bodimo samostalni v mišljenju in dejanju. 9. Turki na Slovenskem. 10. Postanek godbe in njeno delovanje na človeka in živali. 11. Blaž potočnik, zaslužni slovenski rodoljub in pesnik 13. Simon Jenko in njegove pesmi. 13. O ljubezni do domovine. 14. Vpliv kupčije na človeško omiko. 15. Slovanska božanstva nanašajoča se na spomlad. 16. Franc Erjavec in njegovo delovanje na polju slovenskega slovstva. 17. Ne samo. kar veleva mu stan, kar more to storiti, mož je dolžan. 18. Vpliv leposlovnega slovstva na izobrazbo človeštva. 19. O zgodovini in pomenu glasbine umetnosti pri Slovencih. 30. Prispodobe pri Homeru in v Srbskih narodnih pesmih. 31. Koliko je „lepo“ vodilna zvezda v življenju človeškem. 33. Franc Levstik in njegov pomen v slovenskem slovstvu. 33. Pravne navade in običaji slovanskih narodov. 24. Simon Gregorčič, imeniten slovenski pesnik.
Vlil. Classe:	I. Semester. 1. Naj veči kras mladine je bistra glava, molčeč jezik in
rudečiča na licih. 3. »Svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača”. Koliko resnice imajo te pesnikove besede za vernega kristjana? 3. „Okleni se predrage domovine, Posveti v blagor srce jej in dušo!” 1. Zgodovinski nauk vzobrazuje človeka, vzlasti domače zgodovine. 5. Koliko resnice ima Schillerjev izrek: »Svetovna zgodovina je svetovna sodba1” v sebi? 6. Življenje je podobno bukvam. Neumnež jih prebira površno, modrec z premislekom, ker znade, da tè bukve le jedenkrat brati more. 7. Narava ne kaže le, kako majhen, ampak tudi, kako velik je človek. Razprava. — II. Semester. 1. V čem so Rimljani Grke prekašali in v čem so bili njihovi učenci? 2. Ktere koristi ima prestavljanje iz tujih jezikov v materinščino glede jezika, stvarij in duševnega razvitka prestavljavčevega ? 3. Jezik, kterega govori spomladanski čas. 4. Z spominom za domovino velezaslužnih mož dviga se narod in krepi se njegov duh. 5. Kterim možem je podelila zgodovina ime »Veliki”” ? 6. Koristi železnic- 7. Elektriciteta v službi človekovi. — Govori:	1. Vodnik preroditelj slovenskega slovstva in
jezika. 2. Kak bodi ljudski vzgojitelj in pisatelj. 3. Ivan Vesel Koseski, probuditelj slovenskega naroda. 4. Prešeren prvak slovenskih pesnikov. 5. Anton Janežič in njegove zasluge na polju beletristike in jezika. 6. Protestantska doba v slovenskem slovstvu.
F.	Privatleetiire.
V. Classe, a) L a t e i n.
Čurin: Ovid Met. VIII, 618—720;XI, 87—193;
Epist. ex Ponto IV, 3.
Glajncer: Ovid Met. Vlil, 183-235. Groblšek: Ovid Fast. II, 83—118.
Giinther: Ovid Met. IV, 670—764; VII, 528— 660.
Hren: Ovid Amor. 1. 15; II, 6; III, 8, 35— 56; III, 9; Remed. 169-196. Janžekovič: Ovid Met. XIV, 246—307; Fast. II, 83-118.
Jošt: Livius XXII, 4-7; XXVI, 9; XXVII, 19; XXX, 19-30; XLV, 7-8; Ovid Epist. ex. Ponto III. 2.
Kavčič: Ovid Met. XV. 746-870.
Kratter: Ovid Fast. II, 193—242 ; 687-710. Lebar: Ovid Met. VIII, 183—235.
Lenart: Ovid Met. XIV, 246 —307 und 581— 608; XI, 474-748.
Lukman: Ovid Met. XV, 75-236; 252-272; 418—478. Epist. ex Ponto III. 2 und 7 ; IV, 3. Remed. 169—196.
Manvieser: Ovid Met. V, 385—437 u. 462—571. Masten: Ovid Met. XII, 607—623; XIII, 1 — 398. XIV, 805—851.
Merčun: Ovid Met. XIV, 581—608, 805-851. Močnik: Ovid Met. VIII. 618—720.
Mravlag: Ovid Met. XI, 474—572.
Muršec: Ovid Met. Vlil, 183—235.
Nostitz, Graf: Ovid Met. VIII, 183-235,618-720. Petek: Ovid Met.XIV,246-307. Fast. 11,83-118. Petelinšek: Ovid Fast. II, 83-118; II. 687-710. Peterlič: Ovid Met. VIII, 183-235, 618—720. Premerstein: Ovid Met. XV. 622—744. Prodnigg: Ovid Met. IV, <>70—746; 753 — 764 V. 385 - 437 ; 462 - 571.
Repolusk : Ovid Trist. IV, 8.
Sark: Ovid Met. VI, 5-82; 103-107; 127-145; XIV, 581—608. Fast II, 193-242.
Scherbaum: Ovid Met. XI. 474—572.
Sedlar: Ovid Met. VIII, 618-720.
Solak: Ov. Met. IV, 670—764, VI, 5-82; 103— 107; 127- 145; XIV, 805—851.
Tomažič: Ovid Met. XIV, 246—307; Fast. II, 83-118, 687—710.
Ulaga: Ovid Met. XV, 75-236; 252-272; 418— 478.
Vidovič: Ovid Amor. III. 9.
Voglar: Ovid Met. VIII, 618-720. Wittermann: Ovid Met. VI, 5-82; 103-107; • 127-145. X, 110—142; XIV, 805—851. b) Griechis.ch.
Hren: Xen. An. II, 4, 8—5, L Janžekovič: Xen. Kyr. Vil, 5, 7—33.
Jošt: Xen. An. IV, 4, 1—22.
Lukman: Xen. Kvr. VIL 5, 7—33. Menor.
I, 4, 2-18. II, 4 1—7.
Masten: Xen Kyr. Vili. 1, 48-2, 26. 7, 2-28. Nostitz, Graf: Xen. An. IV. 8, 9—28. Memor. Ili, 6, 1 — 18.
Petelinšek; Xen. Memor. 1, 4, 2—18, Prodnigg: Xen. Memor. 11. 1. 21—33. Scherbaum: Xen. Kyr. VIII, 7, 1—28.
Voglar: Xen. Kyr. Vili, 1, 48 - 2, 26. 7, 2-28.
VI. Classe, a) La tein.
Cvetkovič: Cic. Laelius.
Kociper: Livius XXVII 19; XXX 18-20; XXXIII 12-13; XXXIX 49-51. XLV 7 -8. Cic. in Cat. II u. III.
Kolar: Schluss-Cat. — Cic. in Cat. Ili u. IV. Kranjc: Livius XXII 1-30. — Cic. in Cat. II u. III.
Krevh Caes. b. c. I, 1—40.
Lončarič: Ovid Met. II 760—801 ; IV 1—35;
391—415; 615—662; 246—307.
Meža: Ovid Met. Xl, 474-748. — Cic. in Cat. II u, III.
Posolofsky: Caes. b. c, I, 1—40.
Preindl: Caes. b. c. 1 1—50.
Prus: Cie. in Cat. II u. III.
Rojko: Caes. b. c. I, 1—40. v. Schivizhoffen: Ovid Met. II, 760—801;
V 385-571; X, 110-142; XV, 746— 870. Cie. in Cat. Il u. III.
Slebinger: Cie. in Cat. IV. — Ovid. Trist.
1,3.7.III, 10.12.1V.4.6.8. IO. V, 2, 3,5, 10. Urbaczek: Caes. b. c. I, 1—50.
Wraber: [Caes.] bell Alex.
Zamuda: Sallust Cat.
b) G ri e chi s e h.
Bohanec: Xen. An. IV, 4, 1—19; 5, 1—36;
6,	1-27.
Kociper: Homeri II. Vili.
Kolar: Xen. An. IV, 1—9; 5, 1-36; 6, 1—27. Kranjc: Hom. II. V. X.
Krevl: Hom. H. XII.
LonCarié: Xen. Kyr. 1, 2, 2—15: VII. 4, 1 —
33; Vili, 1, 48; 2, 1—26; 7, 2; 5—28. Mathiašič Xen. An. IV. 4, 1—19; 5. 1—36;
6,	1—27.
Meža: Hom. 11. X.
Pojé: Xen. Apomnem. 11, 1. 21—33; 3, 1 —
20; III, 10, 1—9; 13, 1—4.
Potočnik: Xen. An. IV. 4, 1—22; 5, 1—36;
6, 1—27; 7, 1-27; 8. 1—28.
Preindl: Xen. An. IV, 4, 1—22; 5, 1-36;
6, 1-27; 7, 1-27; 8, 1—28.
Prus: Xen. An. IV, 4, 1—19; 5, 1—30; 6,1-27. Pupacher: Hom. II. X.
Ratej: Hom. 11. VII.
Rojko: Xen. An. IV, 4, 1 — 19; 5, 1 — 36;
6, 1-27.
Rožman: Horn. 11. XII.
v. Schivizhoffen: Xen. An. IV. 4. 1 — 19; 5, 1—
36! 1-27.
Škamlec: Xen. An. IV, 4, 1 — 22; 5, 1 — 36;
6. 1—27; 7, 1-27; 8, 1-28.
Urbaczek: Xen. Apomnem. II. 1, 21—33, 3, 1—20; lil, 10, 1-9; 13, 1-4.
Urbas: Xen. An. IV, 4, 1—22; 5, 1—36: 6, i 1-27; 8, 1—28.
Vidovič: Hom. 11. V.
Wraber: Hom. II. Vil u. Vlil.
VII. Classe.
a) L a t e i n i s c h.
Bosina: Cie. pio Archia poeta, pro Ligario, pro rege Dei otaro, Laelius.
Božič: Cie. Laelius.
Figdor: Cie. I. phil. Rede u. Verg. Aen. XI. Heric: Cie. Laelius. 1. phil. Rede.
Jager: Cie. Laelius, I. phil. Rede.
Janeschitz: Cic.pro Archia poeta, I. phil. Rede. Kosi: Cie. pro Milone, pro Ardi, poeta, Laelius. Kukovec: Cie. pro Murena, pro rege Dei-otaro, Cato Maior, Verg. Aen. X—XII. Lachle : Cie. 1. phil. Rede, pro rege Deiotaro. von Mandelsloh : Cie. pro Archia poeta.
Nodi : Cie. VIL phil. Rede.
Očkerl : Cie. I. u. VIL phil. Rede, pro Archia poeta, II, lih. de officiis.
Poterč : Cie. pro Archia počta.
Pučnik : Verg. Aen. III.
Slavič : Cie. pro rege Deiotaro, pro Archia poeta, Laelius.
Špindler : Cie. Cato Maior, pro Milone. Stergar : Cie. pro rege Deiotaro, pro Ligario, pro Archia poeta, Laelius.
Štuhec: Cie. I. phil. Rede, pro Cn. Plancio, Brutus.
Vargazon : Cie. pro Milone, pro Archia poeta, Cato Maior.
Vuk ; Cie. Cato Maior.
Weingerl : Cie. I. phil. Rede.
Wressnig : Cie. Ca to Maior.
Zemljič: Cie. pro rege Deiotaro.
Žitek : Cie. I. phil. Rede u. Verg. Aen. XI.
b) G r i e c h i s c h.
Arnuš: Odyss. XII.
Bosina : Dem. 2. u. 3. olynth. Rede.
Figdor: Odyss. XII.
Florjančič: Odyss. XI.
Heric : Odyss. I u. II.
Jager : Odyss. III—I.
Janeschitz : Odyss. IV.
Kosér: Odyss. II u. III.
Kosi : Dem. 2. u. 3. olynlh. Rede.
Kukovec: II. II. X—XV, XV, XXI.
Lachle: Dem. 1. u. 2. philipp. Rede.
Lubri : 11. X.
v. Mandelsloh : Odyss. II u. III.
Nodi: Odyss. H.
Očkerl : Dem. 1. philipp. Rede, Odyss. L—III. Poterč : Odyss, XI.
Pučnik: Odyss. X—XI.
Slavič : Odyss. I—IV.
Špindler: Od. II u. III, Dem. 2. olynth. Rede. Stergar: Dem. 2. u. 3. olynth., 1. u. 2.
philipp. Rede.
Vuk: Odyss. XI.
Weingerl : Odyss. III.
Wratschko: Odyss. IL u. HI., Dem. 2. philipp. Rede.
Wressnig: Odyss. IL u. HI.
Zemljič : Odyss. XII.
Zitek : Odyss. III.
Vili. Classe.
a) L a t e i n.
Feigl: Cie., pro Rose. Amer.
Fasching: Livius, lih II.
Fischereder: Cic., de imp. Cn. Pomp. Hadwiger: Cie., pro rege Deiotaro.
Huber : Vergil, Aen. III.
Jentl : Cic., pro Rose. Amer.
Klassinz : Vergil. Aen. HI.
Kociper: Vergil, Aen. V.
Lavtar : Vergil, Aen. HI.
Leskovar: Vergil, Aen. V.
Lorenčič: Cic., prò Sulla; Tac., Agric. Pschunder : Cic.. Cat. II. u. III.; Vergil, Aen. IH.
Vogrin : Cie., Cat. H. u. HI.
b) G r i e c h i s e h.
Huber : Homer, Odyss. XXIII. u. XXIV. Jentl : Homer, Odyss. XXII. u. XXIII. Klassinz: Homer, Odyss. I. u. II.
Lorenčič : Demosthenes, mo i (JTMpdvnv. Pschunder : Homer, Odyss. XXIII. u. XXIV., Platon, Laches.
Schdgler Hom., II. XXII.; Hom., Odyss. XXIII. Zeman : Homer, Odyss. XV. u. XVI.
IV.	Vermehrung der Lehrmittel.
A. Bibliothek.
I.	Lehrerbibliothek.
(Unter der Obliut des Gyinnasiallehrers Dr. J. Tertnik.) a) Geschenke :
1. Des k. k. Ministerium s fur Cultus und Unterricht: a) Osterr. bolan. Zeitschrift, 1895; b) Prager Studien aus dem Gebiete der classisehen Alterthumswissenschaft, 5.Het't; c) Zeitschrift tiir osterr. Volkskunde, II. Jahrg. 1896, 1.—1. Heft : d) Escherich G. und Gegenbaucr L., Monals-hefte fur Mathematik und Physik, 1895, 1.-3. Helt. 2. Der kaiserl. Akademie derWissen-schaften in Wien: a) Anzeiger der philosoph.-histor. Classe, 1895 (theihveise); b) Anzeiger der mathemat.-naturw. Classe, 1895; c) Archiv fur osterr. Gesehichte, 81. Bd. 2. Halite und 81 Bd.; d) Sitzungsberichte: n) Philosoph.-histor. Classe, 131., 132. und 133. Bd. ; fi) Mathemat.-naturw. Classe: von den Abtheilungen I., II. a, 11. h, IIP: Band 103, 8. Heft bis Band 103, 10. Heft; e) Begister zu den Banderi 121 —130 der Sitzungsberichte der philosoph.-histor. Classe. 3. Der k. k. Centralcommission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale: Mittheilungen, 1895. A. Des furstbischotlichen Lavanter Consisto-riums: Personalstand des Bisthumes Lavant in Steiermark irn Jahre 189(1. 5. Der k. k. Universitat in Graz: Festsehrift zur Feier der Schlussteinlegung des neuen Hauptgebaudes der Grazer Universitat. 6. Des historischen Vereines tur Steiermark: Mittheilungen, 43.Heft
7.	DesDirectors Dr. Stornik: „Mittelschule“ IX.Jahrg. 8. Der Veriagsbuchhandlung Fr.Tempsky in Prag: Stowasser J. M., Lateinisch-deutsches Schulwòrterhuch. 9. Der Buchhandlung Th. Kaltenbrunner in Marburg: a) Eberliard J. A., Synonymisches Handworterbuch der deutschen Sprache; b) 3Exemplare von Hug A., Xenophontis Institutio Cyri, edit, min.; c) 3 Exemplare von Weissenborn-MUller, Titi Livi, Ab urbe condita libri XXIV—XXVI. 10. Des Gymnasial-lehrers Dr. Tertnik: a) Faulmann H., Illustrierte Geschichte der Schrift’; b) Jarnik U.. Ver-fuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in Inner-Ósterreich. 11. Des Professors i. R. Zitek J.: a) Vega's Vorlesungen irber die Mathematik; b) Elementa Arithmeticae singularis; c) Anfangsgrlinde der Rechenkunst. 12. Des suppi. Gymnasiallehrers Dr. Hofer: a) Heineken Ph., Lawn Tennis’; b) Mittheilungen des Vereines zur Pflege des Jugendspiels. 1892—1894, 3 Hefte; c) Sflddeutsche Bliitter fur liòhere Unterrichtsanstallen, 1895: 19.—23, Ltrg., 1896: 1.—6. Ltrg. 13. Des Fabrikanten Hauser: Mittheilungen des naturwissen-schaftlichen Vereines tiir Steiermark, 1894.	14. Des Verfassers Dr. Schvvaigbofer A.:
Vorlagen zur Current- und Lateinschrift. 15. Des pseudpnymen Verfassers Pamirski M. A.: Čuvajmo svoje prastarine. 16. Des Componisten Vaupotič V.: Pesmarica. 17. Eines Uu-genannten: Stoddard John. L.: Im Fluge durch die Welt.
b)- Ankauf:
1. Zeitschrift Ilir die osterr. Gymnasien, 1895. 2. Literarisches Centralblatt fur Deutsch-huid, 1895. 3. „Gymnasium“, 1895.	4. Linzer Theologisch-praktische Quartalschrift, 1895.
5. Stimmen aus Maria Laach, 50. Bd. 1896. 6. Bibliotheca philologica classica, 1895 (theihveise).
7.	Boscher W. H., AusfOhrliches Lexicon der griech. und rom. Mythologie, 31. Lfrg. 8. Hoppe Ib, Bdder zur Mvthologie und Gesehichte der Griechen und Homer. 1.—4. Lfrg. 9. Mtiller Iw., Handbuch der class. Alterthumswissenschaft, 19. Halbb. (Bd. VI, Bog. 20—39) und 20. Halbb. (Bd. VI, Bog. 40—60).	10. Schroeder Edw. und Hoetlie G., Zeitschrift fur
deutsches Alterthum und deutsche Literatur, 33. Bd. 4. Heft und'40. Bd. L—3. Heft. II. Grimm J. und W., Deutsches VVOrterbuch, IV. Bd. 1. Abth. 2. Halfte, 11. Lfrg., IX. Bd., 4. 5. 6. Ltrg.. XII. Bd. 6. Lfrg. 12. JagiC V., Archiv fttr slavische Philologie, XVII. Bd. 13. Pleteršnik M.—VVolf A. A., Slo vensko-nemški slovar. 20.—23. Lfrg. 14. Bartel A., Letopis Malice slovenske, 1895.	15. Die Osterr.-ungarische Monarchie in Wort und Bild, 230.—244.
Lfrg. 16. Osterreich.-ungar. Revue, 18. und 19. Bd. 17. Mittheilungen der k. k. geograph. Gesellsehaft in Wien. 1896. 18. Wiedemann, Annalen der Phvsik, 55., 56. und 57. Bd. 19. Verhandlungen der k. k. zoolog.-botan. Gesellsehaft in VVien, 1895. 20. Amelung A. und Jànicke O., Deutsches Heldenbuch, IV. Theil, H. Bd. 21. Grillparzer Fr., Studien zum spanischen Theater (d. siimmtl. Werke 17. Bd., von Sauer A.). 22. K luge Fr., Elvmologi-sches Wòrterbueh der deutschen Sprache. 23. Minor J., Neuhochdeulsche Metrik. 24. Pfeiffer Fr. und Bartsch K., Walther von der Vogelvveide. 25. Pfeiffer Fr. und Becli
F., Hartmann von Aue. 26. Štrekelj K., Slovenske narodne pesmi, 1. Theil. 27. Wiesner J., Elemente dei wissenschattlichen Botanik. 28. Krašan Fr., Aus der Flora von Steiermark. 29. BrUcke E., GrundzUge der Physiologie und Systematik der Sprachlaute. 30. Wundt W., GrundzUge der physiologischen Psychologie, H. Bd. 31. Georgens, Das Spiel und die Spiele der Jugend. 32. Lazarus M., Uher die Reize des Spiels. 33. Zettler M., Die Bewegungs-spiele. 34. Jahrbuch des hòheren Unterriehtswesens in Osterreich, 1896.
Gegenwartiger Bestand: 3023 Werke in 6422 StUcken (5393 Bande, 957 Hefte, 72 Blatter und Tafeln) und 17577 Programme).
2. Schiilerbibliothek.
(Fur das Untergymnasium unter der Obliut des Prof. Ign. Pokorn, fur das Obergymnasium unter der Obhut des Prof. B. Matek.)
a)	Geschenke: 1. Des Herrn k. k. Directors Dr. P. Stornik : a) Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, I. del; b) Knezova knjižnica Matice slovenske, I. zvezek; c) Kos, Doneski k zgodovini Škofje loke; d) Letopis Matice slovenske za 1894; e) Stritar, Pod lipo ; f) Cilenšek, Škodljive rastline; g) Koledar družbe sv. Mohorja; h) Slov. večernice, 48. zv.; i) Lampe, Zgodbe sv. pisma. 2. Des Herrn Prof. J. Tertnik: a) Heinrich Zschokkes Novellen, iO Bande; b) Bibliothek der Unterhaltung und des VVissens, Jahrgang 1881, 13 Bd. 3. Der Verlags-buchhandlung Tempsky: a) Lessings Emilia Galotti und Hamburgische Dramaturgie ; b) Goethes Iphigenie anf Tauris und Aus meinem Leben; c) Sehillers Die Ràuber. 4. Des Septimaners A. Žitek: a) Stenographische Lesehalle, VI. Jahrgang; b) Goethes Hermanu und Dorothea, Dichtung und Wahrheit. 5. Des Quintaners Grafen Nostitz-Rienek : Ottmann, Streifzuge in Toskana, an der Rivière und in der Pro vence.
b)	Ankauf' L Engelmann, Hotners Odyssee in freier Umdichtung. 2. Goli, Die Weisen und Gelehrten des Allerthums. 3. Goli, Die KUnstler und Dichter im Alterthum. 4. Carl Mays Reise-Romane, 10 Bd. 5. Carmen Sylva: a) Peleschrnarchen ; b) Durch die Jahrhunderte. (i. Horst, Licht und Schatten. 7. Freytag, Ingo und Ingraban. 8. Ebers, der Kaiser. 9. Dahu, Odhins Trost. 10, Knezova knjižnica Matice slovenske, I. in II. zvezek. 11. Zabavna knjižnica Matice slovenske za leto 1895. 12. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, I. in H. del. 13. Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. 14. Laumann, Kinderlegenden, 2 Bande. 15. Andersen, Sammtliche Marchen. 16. Welter, Weltgeschichte, li. Band. 17. Hoflinann, Erzahlungen, 15 Bd. 18. Becker, Erzahlungen aus der alten Welt. 19. Wiseman, Fabiola. 20. Fr. M. Mayer; Geschichte der osterreichisch-ungarischen Monarchie. 21. J. Lohmever, Deutsche Jugend (Neue Folge) Band Vlil. 22. J. Lohmeyer. Deutsche Jugend. 23. Friedrich Hofmann, Wundergarten. 24. Kosi, Zabavna knjižnica, 2 Bande. 25. Tomšič, Vrtec, 24, Band. 771 Bande und Hefte.
B. Historisrli-geographisrlie Lehrniittdsaiiiinlmig.
(Unter der Obhut des Prof. Franz Horàk,)
a)	Geschenke: Der hochlòblichen k. k. Central-Gommission fttr Kunst- und histo-rische Denkmale: Vor- und fruhgeschichtliche Denkmaler aus Osterreich-Ungarn (VVandtafel).
b)	Ankauf: I. H. Kieperts „Politische Wandkarte vou Nord-Amerika“. 2. H. Kieperts „Politische Wandkarte von Sud-Amerika“. 3, v. Spr. Bretschneider, Historischer Wand-Atlas (10 Karten).
Stand der Sammlung: 74 Wand- und Handkarten, 20 Atlanten, 30 geographische Bilder mit 10 Heften Text, 66 historische Bilder, 2 Globen, 1 Tellurium.
C. Physikalisclies Cabinet.
(Unter der Obhut des Prof. J. H i r s c h 1 e r.)
Ankauf:	Holtz’sche Influenzmaschine mit entgegengesetzt rotierenden Scheiben.
Crookes'sche Bohre und BariuniplatiucyanUrschirm. Scioptikon und 50 Projections-Photogramme.
Das Inventar der physikalisch-mathematischen Sammlung enthalt 585 Nummern.
1). Satnrliistorisehes Cabinet.
(Unter der Obhut des Prof. Dr. Anton Schivai g ho fer.)
a)	Geschenke:	Des Herrn Bar. Pavvel-Rammingen : Balg von Bubo maximus’
des Herrn Prof. Stockmair: Calcitdruse aus der Otokergrotte bei Adelsberg; des Septimaners A. Lubri und des Tertianers J. Persoglio: 15 Stuck Thier- und PtlanzenabdrUcke aus Trifail; des Secundaners F. Luschtttzky: Esox lucius und Squalius cephalus; des Secun-daners F. Robič: eine Orgelkoralle und 2 Madreporen; des Secundaners E. Roschker: Trutta fario, gestopft ; des Secundaners E. Url: Schale von Cypraea tigris; der Secundaner N. Talakerer und F. Lenart: je eine Schale von Pteroceras lambis; des Secundaners F. Herg: ein Wespennest; des Primaners J. Kokoschinegg: Balg von Strix aluco ; des Primaners R. Ramsauer: abgehaspelte Rohseide und Cocons des Seidenspinners. Voni Custos wurden folgende Weingeist-Priiparate angefertigt : Triton cristatus (zwei r/ und ein $), Petromyzon fluviatilis, l’roteus anguineus, Aeschna cyanea (Larve), Trombidium holoseticeuin, Ephemera vulgata (Larve), Euscorpius europaeus, Morchella conica.
b)	Ankauf:	Podiceps cristatus, Larus ridibundus, Skefet von Coluber Aesculapii.
Skelet der Vorderextremitftt von Sus scrofa, Labrax lupus, Metamorphosen von Apis mellifica, Musca domestica, Gastrus equi und Oestrus ovis, Stacheln von Hystrix cristata, Rochenei. Eier von Sepia ofHcinalis; Talk, Chromeisenstein, Pyrit, goldfuhrender Pyrit, Wachsopal, Morion, Topas, Trachyt; 18 Tafeln aus Leutemanns zool. Atlas; 19 Priiparatglaser.
Die Sammlung zahlt gegenwartig 15.491 Stuck.
E. Lehrmittel fiir (len Zeiflieminterrieht.
(Unter der Ohhut des Realschulprofessors A. Hesse und des BUrgerscbullehrers F. Schuster.
A nka ut :	1. Andél, das polychromè Flachornament, IO Liei'. 2. Andél, Elemente des
pflanzlichen Ornamentes. 3. Elein. Modelle ital. Renaiss. (2). A. Palmette, ital. Renaissance. 5. 3 Details voti Pilasterfullungen. 6. Maske mit cartoucheartiger Endigung. 7. Adlerkopf.
8.	Pantherkopf. 9. Gotli. Blatt (3). 10 Golli. Krabbe. 11. Spangenhelm. 12. Poitrait des Pater Peter in Salzburg. 13. Mànnliches Portrait. 14. St. Johannes von Donatello. 15. Kinderkopf (2). Hi. Kopfchen der Victoria. 17. Antike weibliche Maske. 18. Weibliche Maske. 19. Kopt der Aphrodite. 20. KinderbUste.
Dazu ais Geschenk :	19 antike GefàBformen nacli der Tafel IX des illustrierten
Kata'oges tur den Unterricht ini Freihandzeichnen.
Stand der Sainuilung: A. (i. perspect. Apparate; Ii. 20 element. Drahtmodelle ; C. 21 element. Holzmodelle; D. 10 architektonische Elementarformen ; E. 12 architekt. Formen ; F. 24 GefaBformen ; F. 30 ornamentale Gypsmodelle ; 15 figurale Reliefabgtisse ; I. 13 Kòpfe und Biisten ; K. 06 Stiick Varia; E. 13 Vorlagenwerke, 22 besondere Yorlagen.
F. Musikaliensaiiiniliing.
(Uuter Obhut des Gesanglehrers Leo Dobrowolny.)
A n k a u f :	15 GesangsbUcher (Vademecum).
Stand der Sammlung: a) 12 Wandtabellen ftir den Gesangsunterricht und 15 Gesangsbucher. b) 13 Tantumergo und Segenlieder mit 290 Stimmen. c) 57 Kirchenlieder. Graduale und OfTertorien mit 1124 Stimmen. Weltliche Lieder : a) 54 deutscbe mit 1500, b) 21 slove-nische mit 380 Stimmen, zusammeu 3294 Stimmen und eine Stimmgabel.
(i. Miinzeusamiiiluiig.
(Uuter der Obhut des Professors Franz Horàk.)
G e s c h e n k e :	Des Tertianers A n dr a s chi tz Jos. : 1 Bronzemunze der Republik
Argentinien vom Jahre 1891; des Quartaners Estrin Mattbilus : 2 Drei-Centesimi der Lom-bardei v. J. 1822; des Tertianers Hoinig Franz: 1 Bronzemiinze aus der Regierungszeit Georgs I. von Griechenland; des Tertianers Jamšek Victor: 1 kleine Bronzedenkmiinze aus d. R. Pius IX., 1 kleine SilbermUnze a. d. R. Leopolds I., 1 kleine ungarische Silbermiinze ; des Tertianers Leskovar Ferd. : 1 kleine Silbermunze a. d. R. Leopolds L, 1 kleine Silbermunze a. d. R. Friedrichs II., v. PreuBen, 1 kleine Silbermunze a. d. R. Maximilians von Baiern vom Jahre 1813, 1 Silbermiinze aus der Regierung Maria Tlieresia vom Jahre 1764,
2	Silbermunzen a. d. R. Franz li. (I.) v. J. 1802 und 1820, 2 ZehnkreuzerstUcke und 1 FUuf-kreuzerstuck a. d. R. Franz Jos. L. 1 kleine Silbermunze a. d. R. Kuriš I. von Rumanien,
3	kleine turkische Silbermunzen, 1 kleine Silbermunze a. d. R. des Herzogs Karl von Braun-schvveig v. J. 1820, 1 NickelmUnze a. d. R. Leopold I. von Belgien, 1 kleine Nickelmiinze der Schvveiz v. J. 1884, 1 Bronzemiinze der Argent. Republik v. J. 1891, 1 Bronzemunze Lud. I. v. Port., 4 BronzemUnzen a. d. R. Victor Emanuels v. Italien, 1 kleine BronzemUnze d. Kon. der Niederl. v. J. 1878, 1 groBe KupfermUnze der Turkei, 1 kleine Kupfermiinze des GroBherz. Baden v. J. 1802, 2 osterreichische KupfermUnzen v. J. 1851, 1 rifiniscile MessingmUnze a. d. Kaiserzeit, 1 Zehn-Centimes-StUck a. d. R. Nap. III.; des Tertianers Majcen Gabriel: 1 Bronzemunze a. d. R. des Kaisers Napoleon III. v. J. 1856; des Secutrdaners J aridi Egon: 1 Zehri-guldennote der Wiener Bank v. J. 1800, 1 osterr. Zehnkreuzer.MUnzschein v. J. 1849; des Secundaners LuscbUtzky Fr.: 1 ZehnparastUck a. d. R. des FUrsten Obrenovič III. v. Jahre 1808; des Secundaners Alt Alex.: 1 kleine Schweizer NickelmUnze v. J. 1890, 1 Zehnpfennig-stUck d. Deutschen Reicbes v. J. 1874. I Bronzemunze des Staates Tunis v. J. 1891, 1 Zehn-CentesimistUck v. J. 1806; des Secundaners Kolarič Josef: 1 Zelm-GentesiinistUck a. d. R. Vid. Em. v. J. 1803, 1 kleine Schweizer Bronzemunze v. J. 1879, 1 EinpfennigstOck des Deutschen Reicbes v. J. 1880, 1 kleine schwedische 'DenkmUnze aus Bronze; des Secundaners Cernko Franz: 2 KupfermUnzen a. d. R. Franz H.
Summe aller numismatischen Gegenslande: 130(1. Anhang: 1 rilni. Fibula, BruchstUcke eines rifui. Mosaikbodens, Lachmanns MUnzkunde und Hiekmanns „Vergleich. MUnztabelle.”
Fiir alle den verschiedenen Lehrmittelsammlujngen des Gymnasiums gemaehten Geschenke wird den hochherztgen Spenderli hiemil der wàrmste Dank ausgesproehen.
V.	Unterstlitzung der Schuler.
A. Die zwei Pliitze der Andreas Kautschilsch'schen Studentenstiftung, beslehend in der vom hochw. Herrn Canonicus, Dom- und Stadtpfarrer Jakob Philipp Bohinc gegebenen vollstandigen Versorgung, hatten inne die Schuler Leopold Kaučič der 11. B und Andreas Glanjcer der V. Classe.
B. Die Zinsen der A. Kautschitsch'schen Stiftung im Betrage von 6 fi. wurden zur Anschaffung von Schreib- und Zeichenerfordernissen vervvendet.
G.	Die tur 1895 und 1899 falligen Zinsen der Anton Humer’schen Stiftung ini Betrage von je 5 fi. 25 kr. wurden dem aus Marburg gebiirtigen Schiller der V. Glasse Johann Marwieser zuerkannt.
D.	Aus der Ringaufschen Stiftung wurden an dilrl'tige Schiller Arzneien im Koslen-betrage von 15 fi. IO kr, verabfolgt.
E.	Von den aus der Marburger Sparcasse-Jubilaumsstiftung bis 31. December 1895 falligen Zinsen wurden laut Stadtschulrath-Beschlusses vom 21. December 1895 die h. o. Schiller Jandl Egon und Levitschnigg Hermann der li. A, Schlauss Karl der IV. A, Marwieser Johann der V., Mathiašič Gottfried der VI. und Weingerl Karl der VII. Glasse mit je 10 fi. betheilt.
E. In die Gasse des Vereines zur Unterstiltzung durftiger Schiller des liaben als Jahresbeitràge oder Gaben der Wohlthatigkeit fiìr 1895/96 eingezahlt:
Se. Furstbischofliche Gnaden Dr. Michael Napotnik, Furstbischof von Lavant .	.
Der hochw. Herr Ignaz Orožen, aposf. Protonotar und Dompropst...................
„	„	,,	Lorenz Herg, Domdechant......................................
„	„	„	Dr. Johann Križanič, Domherr, Mitglied	des	k.	k.	L.-Sch.-K. .	.
„	„	„	Jakob Philipp Bohinc, Domherr, Doni-	und Stadtpfarrer	.	.	.
„	„	„	Karl Hribovšek, Domherr, Director des Diócesan-Priesterhauses
„	„	,,	Dr. Josef Pajek, Domherr, f.-b. Consist.-Rath................
„	„	„	Dr. Johann Mlakar, Domherr, f.-b. Consist.-Rath, Theologie-Profess.
und Leiter des f.-b. Knaben-Seminars ......
„	„	„	Josef Zidanšek, Theologie-Professor und Suh-Regens des f.-bisch.
Knaben-Seminars......................................
„	„	„	Josef Majcen, f.-b Hofcaplan..............................
„	„	„	Franz Feuš, Theologie-Professor..........................
„	„	„	Dr. Alois Meško, Theologie-Professor	.................
„	„	.,	Franz Korošec, Studienprafect............................
„	„	„	Alois Sver, k. k. Seelsorger..............................
„	„	„	Jakob	Taj ek, k.	k. Regimentscaplan.....................
„	„	„	Jakob	Hribernik, Spiritual..............................
„	„	„	Martin Matek, Theologie-Professor.........................
„	„	„	Ludwig Hudovernik, Domvicar..............................
„	,,	„	Franz	Simonič,	Dom-Caplan..............................
„	„	„	Anton	Cestnik,	Chorvicar...............................
„	„	„	Thomas Rožanc, Canonicus und Dechant	in	St.	Magdaleea
„	„	„	Josef Cižek, Caplan in St. Magdalena.....................
„	„	„	Josef Cede, Caplan in St. Magdalena......................
„	„	„	Matthiius Štrakl, Chorvicar...............................
„	„	,,	Johann Vreže, Religionslehrer.............................
Herr Baron Richard Basso von Gòdel-Lannoy...................................
„ Adolf Lang, k. k. Hofrath i. P. in VVien, Ehfenmitglied des Vereines .
„ Barth. Ritter von Ca meri.............................................
Frau Anna Majciger, Professorsgattin, Haus- und Realitateuhesilzerin .	.	.
Fri. Marie Schmiderer.......................................................
„ Anna Friedl, Hausbesitzerin...........................................
Herr Philipp TerC, med. Dr..................................................
„ Dr. Barth. Glančuik, Advocat und Realitatenbesitzer...................
„ Dr. Johann Sernec, Advocat und Realitatenbesitzer.....................
„ Dr. Guido Srebre, Advocat in Rann.....................................
„ Dr. Franz Raday, LandeshaUptinann-Stellvertreter, k. k. Notar und Realitatenbesitzer ...................................................................
„ Simon Goritschnig, k. k. Finanziati)......................................
„ Josef Rapoc, Haus- und Realitatenbesitzer.................................
„ Karl Granitz, Hausbesitzer . . ■..........................................
„ L. H. Koroschetz, Hausbesitzer............................................
„ Josef Marti n z, Hausbesitzer.............................................
„ Dr. Johann Schmiderer, Vicebttrgermeister, Haus- und Realitatenbesitzer
„ Josef Tscheligi, Haus- und Realitatenbesitzer.............................
„ Amand Rak, med. Dr........................................................
„ Bernhard Jentl, Realitatenbesitzer........................................
„ Dr. Franz Voušek, k. k. Landesgerichtsrath................................
„ Johann Petrovič, k. k. Geriehtsadjunct....................................
„ Anton Langer, k. k. Oberpostverwalter.....................................
„ Franz Muršec, Hausbesitzer................................................
„ Theodor Kalténbrunncr, Buchhitndlcr und Hausbesitzer......................
„ Franz O e h m, Hotel- und Realitatenbesitzer..............................
„ Franz Kočevar, Weingrotfhandler...........................................
Gymnasiums II. kr. 20 — 3 — 3 — 3 — 10 — 2 —
3 -
3 — 2 — 2 —
2 —
2 —
1 —
2 — 2 — 2 —
1 —
2 —
1 — 1 —
2 — 2 —
1 — 3 — 5 -2 — 5 — 1 — 2 — 1 — 1 — 20 — 2 — 5 —
2 — 2 — 2 -2 — 2 -1 — 2 — 5 -1 — 2 — 2 — 1 — 2 — 2 — 3 — 1 — 2 —
Herr Andreas Platzer, Papierhandler...............................................2	—
„	Jakob Bancalari, k. k. Kreissecretftr i. P..................................3	—
„	Franz Holas ek, Kaufmann...................................................-2	—
„	Gebriider Schlesinger, Landesproductenbandler...............................2	—•
„	Dr. Peter Sto mik, k. k. Gy'mnasial-Director...............................10	—
„	Johann Majciger, k. k. Gymnasial-Professor................................  1	—
„	Franz Horàk,	„	 2	—
„	Anton Lantschner,	„	  1	—-
„	Jakob Hirschler,	„	 2	—
„	Franz Metzler,	„	  1	—
„	Karl Kirchlechner,	„	  1	—
„	Johann Košan,	„	 2	—
„	Josef Holzer,	„	 2	—
„	Georg Polzi,	„	 2	—■
„	Franz Jerovšek,	„	  3	—
„	Ignaz Pokorn,	„	  2	—
„	Blasius Matek,	„	 5	—
„	Dr. Anton Schwaighofer, „	 1	—
„	Dr. Johann Tertnik, k. k. Gymnasial-Lehrer................................  2	—
„ Dr. Anton Medved,	„	.............................5 —
„ Jakob Kavčič,	„	........................... 2 —
„	Alois Stockinair, suppi. Gymnasiallehrer .................................  1	—
„	Alfred Krob,	„	  1	—
Ergebnis einer Sammlung unter den Schulern des Gymnasiums*)................... 103 93
Summa . . . 310 93
Reohnung-sabschluss Nr. 39**) vom 1. Juli 1896.
Die Einnahmen des Vereines in der Zeit vom 1. Juli 1895 bis 1. Juli 189(1 bestehen :
1.	Aus	den	Jahresbeitragen der Mitglieder..............................194	fl.	—	kr.
2.	Aus	den	Spenden der Wohlthàter......................................122	„	93	„
3.	Aus	den	lnteressen des Stammcapitales.............................. 206	,,	(10	„
4.	Aus	den	Sparcasse-lnteressen........................................ 7	„	78	„
5.	Cassarest vom Jahre 1895	........................................... 268 „ 73 „
Summa . . . 800 „ 04 „
Das Stammcapital betriigt 5200 fl. in Papieren.
Die Ausgaben fur Vereinszwecke in der Zoit vom 1. Juli 1895 bis 1. Juli 1896 betrugen :
1.	Fiir die Unterstlitzung wurdiger und dttrftiger Schiller:
a) durch Beistellung von Freitischen...................................... 340 fl. 34 kr.
h) durch Ankauf und Einband von Lehrbilchern und Atlanten, welche
den Schdlern geliehen oder geschenkt wurden...............................128	„	39	„
c)	durch Verabfolgung von Kleidungsstilcken................................. 10	„	20	„
2.	Fur Regieauslagen (Entlohnung fur Schreibgeschitfle etc...........................20	—	,,
Summa . .	. 498 tj. 93 kr.
Es bleibt Bomit ein barer Cassarest von........................301 fl. 11 kr.
G.	Zu besonderem Danke sind viele Schiller des Gymnasiums den Herren Arzten in Marburg fur bereitwillige und unentgellliche Hilfeleistung in Krankbeitsfallen verpflichtet.
H.	Freitische wurden mittellosen Schtllern von edelherzigen Wohlthatern 330, vom Untersttltzungsvereine 31, zusammen 364 in der Woche gespendet.
Ffir alle den Schùlern des Gymnasiums gespendeten VVohlthaten spridit der Berichterstatter im Namen der giitigst Bedachten hiemit den geburenden innigsten Dank aus.
VI.	Forderung der kòrperlichen Ausbildung der Jugend.
In Befolgung des diesen Gegenstand betreffenden bob. Min.-Eri. vom 15. Septemb. 181K). Z. 19097 wandte sich der Berichterstatter auch heuer an das k. u. k. Stations-Commando und an den Ausschuss des h. o. Stadtverschfinerungsvereines, welcb beide Vorstehungen der h. o.
*) Die Schiller der I. A Classe spendeteli 11 fl. 30 kr., der I. B Classe 4 fl. 65 kr., der 11. A Olass 7 k. 70 kr., der II. H ('lasse 11 fl. 23 kr., der III. A Classe 2 fl. 65 kr. der III B Classe S fl. 40 kr., der IV. A Classe 3 fl. 70 kr., der IV. B Classe 11 fl., der V. Classe 10 fl. 14 kr., der VI. Classe H fl. 70 kr., der VII. ('lasse 20 fl. 46 kr., der Vili. Classe 4 fl.
**) Der Hechnungsabschluss Nr. 38 wurde in der ordentlichen Generalversanunlnng vom 24. November 1895 geprfift und fùr richtig befunden. Der Ausschuss des laufenden Vereinsjahres bestand aus den Herren : Dr. Peter Stornik, k. k. G JTO n asi al-Di rector, Obmann ; Dr. Josef Pajek, Canonicus: Dr. Johann Mlakar, Canonicus; Johann Košan. Georg Polzi und Dr. Anton Medved, k. k. Professerei! als Ausacbuasmitglieder. Als Kechnungsrevisoren fungierten die Herren: Blas. Matek und Dr. Jokaun Tertnik, k. k. Professoren, als Verificator des Protokolles ; Prof. Johann Majeiger.
Gymnasial-Jugend eine namhafte PreisermaBigung, erstere bei Beniltzung der Drau-Militar-Schwimmschule, letztere bei Bentttzung des Eislaufplatzes auf dem Stadtteiche einraumten, woftlr ihnen an dieser Stelle zugleich der Dank der Anstalt ausgesprochen wird.
Fiir die Jugendspiele im Freien wurde vom k. u. k. Statibns-Commando der Exercier-platz in der Karntnervorstadt jeden Mittwoch nachmittag bereitwilligst iiberlassen, wof'iir ibm ebenfalls der warmste Dank ausgedriickt wird. Auf diesem Platze, insbesondere aber in dem h. o. Gymnasialgarten veranstaltete der Spielleiter Dr. Aug. Hofer in der zweiten Halite des Monates September, im October und November 1895 und in der zweiten Halite des Monates Miirz 1896 regelmaBig Spiele, an denen sich besonders die Untergymnasiasten eifrig betheiligten.
Die naehstehènde Tabelle gibt eine nachGruppen undClassen geordneteCbersicht derSpiele, welche mit Zugrundelegung folgender Jugendspielschriften eingeubt und durchgeluhrt wurden: Guts-Muths, Spiele zur tlbung und Erholung des KOrpers und Geistes, 7. Autl., Hoff 1885. — Eitner Dr., Die Jugendspiele, 8. Aufl. Leipzig, 1893. — Mittheilungen des Vereines zur Ptlege des Jugendspieles, 1893, S. 39. — Lion und Wortmann, Bewegungsspiele, Leipzig 1891. — Ph. Heinecken, Die beliebtesten Rasenspiele, Stuttgart 1893. — H. Schroer, Turn-spiele, Leipzig 1895.
s. ! s	1	Bezeichnung der Spiele	Zabl der Spieler in jeder Grappe	Zuwaehs	Abfall
				von Spielen gegenuber der nachst niederen Spielgruppe	
i.	1.	Stadteball, Schwarzer Mann. Katze und Maus. Jakob, wo bist du? Blinde Kuh. Ringen. Topfschlagen. Tauziehen Fuchs zum Lodi.	ca. 80.		
n.	2.	Fangball. Holilball mit Prellen. Stehball. Prelibali. Deutsch. Schlagball Drittenabschlagen. Baarlaufen. Tauziehen. 1,2,3,lutile« Paac larici. Bercia.	ca. 50	Fangball. Hohlball mit Prellen. Stehball. Preliba'!. Deutsch. Schlagball Drittenabschlagen. Barlaufen. 1,2,3, letztes Paar herbei. Boccia.	Schwarzer Mann. Katze und Maus. Jakob wTo bist du? Blinde Kuh. Fuchs zum Loch. Topfschlagen. Stadteball,
m.	3. und 4.	Fangball. Eckball. Kreis-ball. Dcutsch. FuBball. Prelibali. Deut. Schlagball. Drittenabschlagen. Ringen. Barlaufen. Cricket-Crocket. Stabraubm.	ca. 60	Eckball. Kreisball. Deutscher FuBball. Stabrauben-, Cricket-Crocket.	Hohlball mit Prellen. Stehball. Tauziehen. 1, 2, 3, letztes Paar herbei. Boccia.
■ IV. 1	Obergymnas.	Deutscher Schlagball. Schleuderbll. Grenzbll. Engl.-Deutsch. FuBball. Ringen. Barlaufen. Cricket-Crocket.	ca. 40	Schleuderball. Grenzball. Englischer FuBball.	Eckball. Kreisball. Prelibali. Drittenabschlagen. Fangball.
Vom Mai an ilbernahm die Leitung der Jugendspiele Prof. Franz Xav. Metzler.
Gespielt wurdén: A. Bewegungsspiele: Haschen mit Freimal. Kreisfuchs, Schwarzer Mann, Drittenabschlagen, Schlangenziehen. Bkrensclilag, Barlaufen, Boccia, Crocket. B. Ball-spiele : Stehball, Deutscber Schlagball, Wanderball, Ballhaschen, KreisfuBball. GrenzfuBball, Kricket, Schleuderball, Mutzenball, Federball, Burgball, Bastartln. C. Kampfspiele und Wett-kampfe: Tauziehen, flinkkampf mit StoBen, Wetthinken im Hockstand, Wettlaut.
Auch wurden vom Turnlehcer wahrend des ganzen Jabres in den Turnstunden Bewe-gungs- und Ballspiele getlbt.
MaiausflUge : Die I. A Glasse zog unter Ftlhrung des Prof. Georg Pòlzl nudi f raubeim. — Die 1. B unter FUhrung des Prof. Ignaz Pokorn nacli Kòtsch. — Die 11. A unter Fiibrung der Prof. Dr. Anton Schwaighofer und Alois Stockmair nach Maria-Rast. — Die li. B unter Fiibrung des Prof Franz JerovSek nach Jaring. — Die III. A unter Ftlhrung des Prof. Franz Metzler nach Ober-Pulsgau. — Die lil. B unter Fiibrung des Prof. Johann KoSan nach VVurni-herg. — Die IV. A unter Fiibrung des Prof. Josef Holzer nach St. Leonhard. — Die IV. B unter Ftlhrung des Prof. Dr. Johann Tertnik nach Frauheim. — Die Schtiler der V., VI., und VII. Classe machten einen gemeinsamen Ausflug unter FUhrung der Professoren Franz Metzler, Josef Holzer und Dr. Anton Medved nach Windisch-Feistritz. — Die Vili. Glasse zog unter Fiihrung des Prof. Jakob Hirscbler nacli Ehrenhaùsen.
Die Conferenz, betrelfend die Fdrderung der korperlichen Ausbildung der Jugend, wurde am 3. Janner 1. J. abgehalten.
VII.	Erlàsse der vorgesetzten Behorden.
1.	Erlass	der hoh. k.	k. Stattlialterei vorn là. August 1895, Z. 2709/Priis., betreffend
die	vom	hoh. Ministerrathe	festgestellteu Direttive in Beziehung auf die Austlbung der all-
gemeinen staa tsburgerlichen Recide fttr die Staatsbeamten. (Min.-Erl. vom 10. August 1895, Z. 1598/C. U. M.
2.	Erlass	des hoh. k.	k. Ministeriums fur Cuitus und Unterricht vom 9. October 1895,
Z.	1845/G. U. M.	(Statth.-Erl.	vom 25. November 1895, Z. 3453/Pras.); den Staatsbeamten ist
das Tragen der Uniform im Auslande nicht gestattet.
3.	Erlass des hoh. k. k. Ministeriums tur Cultus und Unterricht vom 29. Jiinner 1896, Z. 121 (Ii.-Sch.-R.-Erl. vom 18. Februar 1896, Z. 1096), betreffend die Vorschriften tiber das Entlehnen von Bucheri] aus der k. k. Hofbibliothek.
4.	Erlass des hoh. k. k. Ministeriums fur Cultus und Unterricht vom 13, Aprii 1896, Z. 7897 (L.-Sch.-R.-Erl. vom 28. Aprii 1896, Z. 3311); die bei einer Vorpriifung erworbenen gQnsligen Noten aus der Religionslehre, Naturgeschichte und Propadeutik haben bei einer eventuellen Wiederholung der Maturitatsprjlfung ihre volle Geltung.
Vili. Chronik. a) Yeraiiilerungeii ira Lelirkiirper.
Mit dem Erlasse des hoh. Ministeriums flit' Cultus und Unterrieht vom 5, Juli 1895, Z. 13646 wurde dem h. a. Professor Josef Meisel eine Lehrstelle am k. k. Staats-Gymnasium im IX. Gemeindebezirke in Wien verliehen.
An seine Stelle trat auf Grund desselben hoh. Erlasses der k. k. Professor des Staats-Gymnasiums in Mahr.-Trttbau, Josef Holzer.
Mit dem hoh. Minist.-Erl, vom 15. Marz 1896, Z. 3154 wurde der k. k. Professor des Staats-Real- und Ober-Gymnasiums in Ungarisch-Hradisch, Franz Xaver Metzler, der hiesigen Anstalt zugewiesen, dem li. a. Supplenten Dr. August Hofer dagegen eine supplierende Lehrstelle am genannten Real-Ober-Gymnasium verliehen.
Durch den Erlass des hochlobl. k. k. steierm. L.-Sch.-R. vom 5. September 1895, Z. 5684 wurden die h. a. wirklichen Gymnasiallehrer Blasius Matek und Dr. Anton Schwaig-hofer im Lehramte definitiv bestiitigt und erhielten den Titel „k. k. Professor11.
li) Die wielitigsten Dateli.
Am 18. August 1895 wohnten die in Marburg anwesenden Mitglieder des LehrkOrpers dem zur Feier des Geburtsfestes Sr. k. und k. Apostolischen Majestat des Kaisers celebrierten Hochamte bei.
Das Schuljahr 1895/96 wurde am 18. September 1895 mit dem vom hochw. Herrn Dr. Johann Križanič, Domcapitular und Mitglied des hochlobl. k. k. Landesschulrathes, gehal-tenen hi. Geistamte eroffnet. Die SchOlerautnahme fand am 13. und 14. Juli, ferner am 16. und 17. September statt.
„Der steiermìirkische Landtag hai in seiner Sitzung vom 16. Februar 1895 beschlossen, zur Feier und zum bleibenden Andenken an das SOjahrige Regierungs-Jubilaum Sr. Majestat des Kaisers Franz Josef I., unseres erhabenen und geliebten Monarchen, unter anderem eine Sammlung behufs Grflndung eines Kaiser Franz Josef Regierungs-Jubilaumsfondes tur arme und verwaiste Kinder in Steiermark zu veranstalten.“ Um diese tiberaus bibliche Action des hohen steiermarkischen Landes-Ausschusses kraflig zu unterstutzen, wurde im Lehrkùrper und in den Classen eine Sammlung von Beitriigen eingeleitet, welche den namhaften Betrag von 120 fi. ergali. Dieser Betrag wurde am 4. November 1895 dem hohen Ausscliusse ubermittelt.
Am 29. September 1895 starli in seiner Heimat der sebi- brave und strebsame Schiller der IV. B Classe, Jakob Nedog; eine Deputatimi seiner Mitschtller mit dem Ordinarius der Classe an der Spitze gab ihm das Grabgeleite; fiir seine Seelenruhe wurde in der hiesigen Gymnasialkapelle ain 9. October 1895 eine hi. Messe gelesen.
Aro 1. October unterzog der k. k. Landes-Schulinspector, Herr Dr. Johann Zindler die Anstalt einer theilweisen Inspection.
Am 4. October feierte die Lehranstalt das Namensfest Sr. k. und k. Apostolischen Majestat des Kaisers mit einem feierlichen Gottesdienste und ebenso am 19. November das Namensfest liner Majestat der Kaiserin.
A in 30. October 1895 erhielt unter Z. 3450 die li. a. Direction lolgenden Statthalterei-Prasidial-Erlass :
Von Seiner k. und k. Apostolischen Majestat mit AllerhOchster EntschlieBung vom 10. October 1895 in Willfahrung meiner Bitte von dem Ainte des Statthalters im Herzog-thume Steiermark allergnadigst enthoben, habe idi mit dem heutigen Tage mein bisheriges
Anit ineinem Naehlolger, Seiner Excellenz dem Hemi geheimen Hatlie Olivier Marquis Bacquehem ilbergeben.
Bei diesein Anlasse spreche idi der Direction tur die bereitwillige Unterstiitzung, welciie icb l>ei derselben in der Erfiillung meiner Dienstesaufgaben gefunden balie, meinen verbind-lichen Dank aus.
liraz, ani 25. October 1895.	Der k. k. Statthalter: Kiibeck m. p.
Ani 15. Februar wurde das I. Semester gesclilossen, am 19. begann das 11.
Ara 28. und 29. Miirz wurden die Osterlichen Exercitien in Verbindung mit dem Em-pfange der hi. Sacramente abgehalten; anBerdem empfiengen die Schiller dieselben zu Anfang und zu Ende des Schuljahres.
Ani 1. April starb in seiner Heimat der fleiliige Schiller der V. Classe, Johann Vaupotič, eines plotzlichen Todes; am 15. April wurde tur ihn eine hi. Seelenrnesse gelesen.
Vom 18. bis 22. April unterzog der k. k. Landes-Schulinspector, Herr Dr. J. Zinil ler die Anstalt einer allgerneinen Inspection.
Am 18. und 19. April inspicierte der Fachinspector fur das Zeichnen, Herr Prof. Hermann Lukas aus Salzburg, den h. o. Zeichenunterricht.
Am 20. April starb hierorts der brave Schiller der III. B Classe, Josef Pižek : er wurde vom Lehrkorper und von den Schulem am 21. April zu Grabe geleitel, wo der Gym-nasi.d-Sangerchor dem Verblichencn den letzten Abschiedsgruti nachsandte. Filr scine Seèlen rulie wurde tagsdaranf eine hi. Messe gelesen.
Am 30. April beehrte Se.Excellenz, der Herr Statthalter Olivier Marquis Bacquehem die Anstalt mit seinem Besuche, besichtigte das Neugebaude und die Lehrmittelsammlungen und wohnle dem Unterricbte in einer Classe durch langere Zeit bei.
Am 2. Mai starb in seiner Heimat der sittsame und fleiliige Schiller der V. Classe, Johann Mlakar; eine Deputation der Schtiler, mit dem Beligionsprofessor Dr. Medved an der Spitze, geleitete ihn zur letzten Buhestatte, woselbst der Gymnasial-San gerchor einen ergreifenden Grabgesang vortrug.
Am 19. Mai erlitt unser erhahenes und allgeliebtes Kaiserhaus und mit ihm das ganze Reich einen iiheraus schmerzlichen' Verlust durch das Hinscheiden Sr. kais. und konigl. Hoheit, des durchlauehtigsten Herrn Erzherzogs
Earl Ludwig,
des allverehrten Bruders Sr. Majestiit des Kaisers. Der Lehrkbrper gab in einer Beileids-adresse den Gefiihlen seines tiefsten Scbmerzes loyalen Ausdruck: am 29. Mai wurde vormittag der Unterricht aufgelassen und in der Aloisikirche ein feierliches Traueramt von dem hochvv. Herrn Canonicus Dr. Johann Križanič celebriert, an dem alle Schiller und der gesarnmte Lehrkbrper in Gala-Uniforin und viele Andachtige theilnahmen. Audi vvar der Lelnkorper bei dem am 23. Mai in der Domkirche von dem hoclnvllrdigsten Filrstbischofe, Dr. Michael Napotnik, abgehaltenen Bequiem vertreten.
Am 30. Mai starb nach langem Leiden in seiner Heimat der sdir talenlierte und wohl-gesittete Scbuler der IV. B Classe, Matthiius Estrin. Samstag. den 0. Mai wurde filr ihn in der Gymnasialkapelle eine lil. Seelenrnesse gelesen.
Am 10. Juni farni im Beisein der Herren: Canonicus Dr. Johann Križanič, Milgliedes ucs D. Seli. K., Canonicus I)r. Johann Mlakar, des Direetors der h. o. k. k. Staalsoherreal-scinde Gustav Knobloch und vieler h. a. Professoren die Priifung aus der steierm. Geschichte slatt; an derselben betheiligten sich die Schtiler der IV. Classe: Asie Johann, Debelak Josef. Graschitz Karl, Sernec Dušan. Stajnko Marcus, 'Filler Victor, Vaz/.az Ludwig und Zemljič Milan und gaben durch ibr vorzflgliches Wissen Kunde von dem besonderen Eifer, den sie auf dieses Studium verwendet hatten. Die hesten Leistungen waren die der Schiller Filler Victor und \ azzaz Ludwig, denen die vom liohen Landesausschusse gewidmeten Preismedaillen zuerkannt wurden. Da jedoch nudi die seclis tibrigen Bewerber vorziigliche, oder doch rechi gute Kenntnisse an den lag legten, wurde ihnen hietiir die verdienta Anerkennung ausgesprochen und sie erhielten, und zvvar: Stajnko Marcus 2 Kaiserducaten aus den Jahren 1755 und 1788. ein Geschenk Sr. ftirsth.Gnaden, des Herrn Dr. Michael Napotnik, Ftirstbischofes von Lavant; Debelak Josef und Sernec Dušan je einen der von dem Herrn Vicebiirgermeister Dr Hans Schmiderer und vom Director gespendeten Ducateli, Ašič Johann und Zemljič Milan je 10 Kronensltlcke, Geschepke des Herrn Canonicus Dr. J. Mlakar und des Herrn Landtags- und Reichsrathsahgeordneten Prof. Franz Bobič, und endlich Graschitz Karl ein vom Herrn Fach-lehrer Prof. Franz Horàk gewidmetes Preisbuch. Die Geschenke vertheilte der Herr Canonicus Dr. J. Križanič nach einer warmen Ansprache an die Schiller.
c,	Juni wohnten die dienstfreien Mitglieder des Lehrkòrpers dein in der Domkirche
itir weiland he. Majestfit, den Kaiser Ferdinand 1. celebrierten Trauergottesdieuste bei.
4!)
Vom ìì. Juni his; 7. Juli wurden die miindlichen Versetzungspriifungen, vom 8. bis 11. Juli die Classification vorgenommen. Bei derselben erhielten die erste Classe init Vorzug folgende Schiller: Filčič Franz, Marcovich Rudolf und Schwaighofer Karl der T. A: Dolinšek Eduard, Kostrevc Josef und Kramberger Martin der I. B; Goschenhofer Heinrich und Zepitsch Josef der li. A; Ban Adam, Černjavič Jakob, Kidrič Franz, Kolarič. Josef, Monetti Franz, Pečovnik Adolf und Tkavc Anton der li. B: Kalten-brunner Roderich der III. A; Berk Anton, Fišinger Josef, Jehart Anton, Pinter Anton und filler Franz der III. B; Borštner Johann, Schlauss Karl und Spari Anton der
IV.	A; Ostrž Franz, filler Victor und Vazzaz Ludwig der IV. B; Kratter Friedrich, Lukman Franz, Sedlar August und Voglar Franz der V. Gl.; Kranjc Andreas, Ma-thiažič Gottfried, Pupacher Franz, Batej Franz und Wraber Max der VI. CI.; Bosina Johann, Božič Anton, Kosi Jakob, Kukovec Alois, Litnovšek Josef, Mally Arnold, Slavič Matthias, Stergar Anton, Vajda Franz, Vargazon Matthaus und VVressnig Franz der VII. Gl.; Fasching Johann und Pschunder Ferdinand der Vili. CI.
Ani 15. Juli wurde das heilige Dankamt vom hochwurdigen Herrn Canonicus Dr. Johann Križanič celebriert, nach demselben der Preis der Schillerstiftung fur den gelungensten poetischen Versuch in slovenischer Spraclie dem Schiller Šlebi.iger Johann der VI. Classe uberreicht und mit der Vertheilung der Zeugnisse das Schuljahr geschlossen.
IX.	Statistik der Schiller.
					C	1 a	s e						
	I.		II	I	III.		IV.			1			/.usamnien
									V.	VI.	VII. Vili		
	a 1	b	a	1' 1	a |	b	a	b					
													
I. Zani.													
Zu Ende 1894/95. . . .	36	75	27	45	27	■40	27	24	48	41	20	20	430 :
Zu Anfang 1895/96 . . . !	41	69	30	55	25	44	30	36	51	32	41	17	471
Wahrend des Schuljahres													
eingetreten . . .	. !	1	—	—	—	—	—	1		—	—	—			2
Ini ganzen also aufgcnommen .	.	42	69	.30	55	25	•4-1	31	36	51	32	41	17	473
Darunter :													
Neu aufgenoinmen u. z\v. :													
aufgestiegen . .	.	.	37	64	5	—	5	i	3	—	6	(1*)	—	—	121
Repetenten .	.	.	.	1	—	1	—	—			—		1*	—	—	—	3 1
VVieder aufgenommenu. zw.:													
aufgestiegen .	. . . !	—	—	22	52	19	40	26	35	37	31	40	17	319
Repetenten . .	.	. I	4	5	2	3	1	3	2	1	8		1		30
Wahrend des Schuljahres													
ausgetreten . .	.	.	11	16 i	5	4	3	4	1	4	4	—	—	—	52
Schiilerzahl zu Ende 1895/96:													
Otfentliche .	.	.	. j	29	53	25	51	21	40	29	32	48	31	41	17	417
Privatisten . . . .	2	_		—	1	—	1	—	—		—	—	4
2. Geburtsort (Vaterland).													
i Marburg		7	1	11	5	5'	2	4	2	6	3	7	5	58'
Steiermark (auBer Marburg)	8	49	9	45	16	36	21	28	39	25	32	><>	318
Niederosterreich ....	4	—	—	—	—	—	11	—		—		1	6'
Salzburg		2	—	—	—	—	—	—	—	—		1	! —	3
Karnten			—	1	—	—	—	1	1	1		—	—	4
Krain	—		2	1	—	—	2	—	1	1	-	1	—	8
Kustenland		1	—	—	—	—	—	—	—	—	1		—	2
Tirol 		1	1	—	—	—	—	2	—	—		—	—	4
Bohmen	21									1				3'
Mahren . 			1	—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	1
Ungarn		2	—	1	—	—	—	—	—	—	1	—	i	5
Kroatien		0'		—	1	—	—	—		—	1	—	—	2'
1 Bosnien		1		2	—	—		—	—	—				3
Summe . .	29'	53	25	5,	21*	40	291	32	48	31	41	17	417*
3. Muttersprache.													
Deutsch		23'			18	—	13'	—	22’		15	5	10	11	1174
Slovenisch		3	53	5	: 51	8	40	7	32	31	26	31	6	293
Serhokroatisch ....	1	—	1		—	—	—	—	1	—	—	—	3 1
Cechoslavisch		1	—	—	—	—	—	—	—	1	—	—	—	2
Italienisch ,		! i												1
Polnisch														1
Summe . .	i 29'	53	25	51	21	40	29	32	48	31	41	17	417’
4. Religionsbekenntnis.													
Katholisch, lat. Ritus .	.	27'	53	22	51	20	40	29	32	47	31	•40	17	409'
Evang., Augsb. Confession	-										—		
„	Helvet.	„	—	—	1	1 		1	—	—	—	1		1	—	4
Griechisch-orientalisch .	.	1	—	1						! -	-		'	2
1 Mossiseli ......	1	—	1		—			—					2
Summe . .	;	53	25	.>1	| 21	40 1	29	32 1	1 48 1	31 I	41 1	17	417’
* Ist freiwillig in die V. Classe zuruckgetreten.
					C 1 a		s s	e				I	
	I. I		11.		III.		IV. 1		I	!	I		
		i		1					V. i	VI. i	VII.	Vlil	
5. Lebensalter.	a	i* i	a	b 1	a. |	b	a |	G			1	1	
11 Jalire 		7'	2			_			_						9'*
12 „ 		14	9	5		—	—	—	—								28
13 »		;	4	13	7	15	3	1	_ i	—	-					43
11	»		j	1	17	7	13	7	7	3	3	-				;				58
15 » 		3	6	5	11	6'	14	31	(i	8							62'
](i » 			—	5	1	9	5	9	11	3	12	2					57
17	n			—	—	—	2	—	5	8	7	12	5	6			45
I8 n			—	1	—	1	—	4	3	9	7	6	9	4	44
^ n			—	—	—		—	—	1	2	7	10	6	5	31
20 n										2	2	8	13	4	29
21	n														4	!)
22 „ 		—	—	—	—	—											2		2
23	„															
24	„			—												
25 n														—	—
Summe .	.	29 -	o3	25	51	211	40	29'	32	48	31	41	17	417'
6. Nach dem Wohnorte													
der Eltern.													
Ortsangehorige ....	18	3	14	5	9'	7	15	4	13	4	11	9	112'
Auswàrtige		tl'	50	11	40	12	33	14'	28	35	27	30	8	305’
Sunmie . . 1 .	29'	53	25	51	21'	40	29'	32	48	31	41	17	417'
7. Classification.													
a) zu Ende des Schuljahres													
1895/96.													
| I. Fortgangscl. mit Vorzug	3'	3	2	7	1	5	3	3	4	5	11	2	49'
| I. Fortgangsclasse . .	.	15	41	19	33	16'	30	20'	28	39	20	30	15	
Zu einer Wiederholungs-													
priifung zugelassen	9	2	2	6	2	2	1	1	4	4					33
II. Fortgangsclasse . . .	2	4	2	4	2	3	4		1	1			23
j III. Fortgangsclasse. . .	0'	3	—	1	—	—	1	—				_	5‘
Zu einer Nachprtifung zu-													
gelassen											1	—-	—	i
Summe . .	29'	53	25	51	211	40	29'	32	48	31	41	17	417'
b) Nachtrag zum Schuljahr													
1894/95.													
Wiederholungsprilfungen													
waren bevvilligt . .	.	4	7	1'	3	2	2	—	2	11	—	4			30'
Entsproclien liaben .	.	.	i	3	1'	—	2	2	—	2	6			2			19'
Nicht entsprochen liaben													
(od. nicht erscbienen sind)	3	4	—	3	—	—	—	—	5			2			17
Nachtragsprttlungen waren													
bewilligt														
Entsprochen haben .	. .													
Nicht entsprochen haben .													
Nicht erschienen sind . .													
Darnach ist das Endergebnis													
ftir 1894/95:													
1. Fortgangsclasse m. Vorzug	3	5	i 3	8	3	; 4	1 2	2	4	6	—	3	43
I-	n	•	•	•	•	20	48	18'	l 32	21	, 31	20	18	32	35	17	17	3093
! II.	„	. . . .	10	18	3	4		! 4	1 5	3	11	—	3			61
III		3	4	! i	1	2	1	I -	1	1								1i
Ungepruft blieben .	.	.						-				—	—	—	
Summe . .	36	75	25' 1	45 1	26' 1	r	i 27 1	24 1	48 1	41	20	20	427' 1
Classe
8. Geldleistungen der Schliler.	I.		ii.		111.		IV.		V.	VI.	VII.	fin. 1	insti in nini
Das Schulgeld	a	b	a |	1)	a |	b J	a	b			L			
zu zahlen waren	' T							I		1		II	
verptlichtet im 1. Semester *)	37 a)	57 c)	14e)	11	IO	0	n	5	18	0	12	o-	199
im II. Semester *, Zur Hiilfte waren ,	24b)	20d)	Iti)	17g)	lOh)	lli)|	12	lik)!	181)	9	8	8	102
befreit					I								
. im 1. Semester	—	—	—	1	—	—	—	—	2	—	—	—	3
im li. Semester tìanz befreit waren :			1	—	1	2		 j	—	.	2		—		6 :
im I. Semester	5	12	10	40	15	38	10	31	32	25	29	Il	270
im 11. Semester	12	il	15	37	12	32	19	23	32 i	22	33	9	290
Das Schulgeld betrug im ganzen j im i. Semester (1.	510	795	195	217*50	150	90	210 1	75	285	90	180	90	2887-50
im II. Semester tl.	330	211-50	105	211-50	120	135 i	ISO	150 !	255	135 !	120	120	2145-—|
! I	810	1012-50	300 |	435	270	225	390	225	540	225	300	210	5032-50
Die Aufnahmstaxen													
betrugen .	.	11. j Die Lelirmittelbei- |	79-80	131-10	12-00	—	10-50	4-20	0-30		14-70	4-20	—		200-70
triige betrugen 11. Die Taxen l'Or	42	09	30	55	24	41	30	30	51	32	41	" 1	471-
Zeugnisduplicate													
betrugen .	.	11. i	—	2	0	—	2		—		—	2	2	8 1	22- —
«	Summe fi. 1	121-80	205 10	Ì80055-—		30-50	48-20	30 30 30-—		05-70	38-20	13’—	25-—	759'70
9. Besuch des Unter-												’	
richtes in den relat.-oblig. und nicht obli-gaten Gegenstànden.													
Zweite Landes-													
jsprache (Slovenisch)													
1. Curs	—	—	8	—	—	—	a	—	2	—	—	—	13
II. Curs	—	—	—	—	1	—	1	—	—	1	3	—	0
111. Curs		—	—	—	—	—	1	—	4	—	2	' 1	8
Franzòs. Sprache .	I _	—	—	_	—	1 “	2	—	4	»	7	—	21
Kalligraphie .	.	. Freihandzeichnen	Hi	23	3	7									49
I. Curs	1-	4	3	—		2	—	—		—	—	—	13
11. Curs	_	—	—	1	4	2	1	1	1 —	1	—	—	IO
111. Curs	. 		—	—			—		3	2	3	*	1	11
Turnen :	1. Curs	! s	0	0		1	—		—		1 —		Ì 		20
II. Curs	—	—	7	3	3	7	8	3	i 		—	—	—	31
111. Curs	—	—		—	Ì 			—	—	8	3	0	4	21
Uesang:	I. Curs	2	23	—	Il	—	5	—	1	2		—		47
II. Curs	1	—	3	7	1	8	1	1	—		j				22
III. Curs	—	—	—	—	—	1 		—	I —	«	1	8	i 		il
istenographie: I. Curi	> —	—	—	—	—		15	10	22	3	—	—	
11. Curi Steierm. Cescbiclite	5j -•	j 		! —	—	—	—	—	—	ti	0	3	—	1.)
	-	—	| —		—		0	10	—	j 			—	10
IO. Stipendien. Anzahl der Stipen							1		Orni		|		
dien im I. Sem.”)		—	1	2m	—	3		1		4	10	1	
ini II. Sem.		—	1	2m)	—	3	1	1	iOmj	4	10	—	
Gesammtbetrag im													Iti 17*50
1. Sem. il.				! 75	75		150	sn	)! 50	113-5	>| 239-5	); 475	50	
li. Sem. 11.	' 		_	j 75	' 75		150	8H5	li 50	163-5	t 239-5	1 475	—	1017-50
Zusammei	1)| 			150	, 150	| —	300	179	100	1 877	479	| 950	50	3235-
h) 3,
*) Davo» sirid vor der Zablung des Hchulgeldes aungotreten: i) 2, k) 1, 1 > lì Sthuler.
**) ini Jo ein Naturalstipendium.
a) 3, 1») 2, c) 4, d) <i, e) 1, f) 3, g) 3,
X.	Maturitàtspriifung.
Bei der am 24., 25. und 2fi. Juli 1895 unter dem Vorsilze des Mitgliedes des k. k. steierm. Landesschulrathes, Herrn Canonicus Ur. Johannes Križanič, abgehaltenen mtindlichen Maturitàtspriifung wurden sàmmtliche Abiturienten fur reif erklart, namlich:
Name	Gebuitsort	Vaterland	Lebtns- altcr	Dauer der Gymnasial-studien	Gevvahlter; Beruf 1
Beiti Ferdinand	Schleinitz	Steiermark	21 J.	10 Jahre	Eisenbahn dienst. i
Dernovšek Karl	Kaka	Krain	20 „	8 ,	Pbilosoph.l
Dolar Anton*	Ottendorf	Steierinarb	20 ,	8 „	Philosoph.
GrotSnigg Oskar*	Deutscbbrod	Bohmen	19 „	8 ,	Jus
Haus August*	Marburg	Steiermark	18	8 „	Postdienst
Huber Karl	Kranichsfeld		19 „	9 -,	Jus
Krener Budolf	TiifTer		20 „	8 „	Theologie
Kukovec Florian*	Lešnica		‘20 ,	8 n	Tbeologie
Langerholz Johann	St. Marein b. Erlachstein		18 „	8 ,	Theologie
Lušin Franz	GroB-Kanisza	Un gam	20 „	10 „	Medicin
Malajner Karl	Rogeis	Steiermark	‘21 „	8 „	Theologie
Minafik Alfons	Smolnik		18 „	8 B	Jus
Osvatič Franz	Gerlinzen		21	8 »	Theologie
.Skerbs Roman*	Smolnik		21 „	8 -	Theologie
Spitzy Anton	St. Leonhard		‘20 „	8 ,	Medicin
Stegenšek Augustin*	Tevče	.	20 „	8 »	Theologie
Steyskal Julius, Ritt. v.	Triest	Kiistenland	19 ,	9 „	Militar
Vavroh Alois	Marburg	Steiermark	19 ,	. 8 ,	Jus
Vogrinec Johanu	Kanadorf	’	20 „	8 „	Theologie
Zičkar Marcus*	| Metenvrh * Reif mit Auszeichnung.		T>	19 ,	i 8 ,	Theologie
lui Soinmerterrnine 189(i unlerzogen sich sàmmtliche 17 Schiller der Vili. Classe dem Maturitàtsexamen ; die schriftlichen Prùl'nngen wurden vom 8. bis 13. Juni vorgenommen und hierbei folgende Tbemen zur Ausarbeilung vorgelegt:
1.	Aus dem Deutschen: „Die Vaterlandsliebe ist die (Juelle der edelsten Thaten“. (Aus der Gescbichte zu beweisen.)
2.	Zum Ubersetzen aus dem Deutschen ins Lateinische: „Die Feldzuge der Komer gegen Britannien" (Dr. Hermann Knautli, Obungsstucke zum Ubers. in das Lat. fur Abitui'., VVien, 1890, Nr. 15 u. 16 [mit Auswabl]).
3.	Zum Ubersetzen aus Latein: Cic. pro Sestio c. 08 u. 09. (Homines Graeci, . . . me intuentem).
4.	Zum Ubersetzen aus dem Griechischen ins Deutsche: Xenophon: Hellenica, III. 4, 11—13 ilici. (’AVrsi dì fiiya . . . oi fidqfiaqoi).
5.	Aus der Mathematik: 1. Die Winkel «s und fi eines Dreiuckes sind durch die Gleichungen
■j^ 0 sin CC “f~ sin fi ,_	(s'n — sin ^fi'j — 32
und der Inlialt dnrch f — 18.295. . m! gegeben. Wie grotl ist der Umfang des dieserà Dreiecke umgeschriebenen Kreises? 2. Lineili geraden Kegel volli Volumen v làsst sich eine Kugel so umschreiben, dass der Mittelpunkt derselben die Hiilie des Kegels stetig tlieilt. Wie grofi ist das Volumen und die Oberflàche dieser Kugel und welchen YVinkel schliefit eine Seitenlinie mit der Grundflàche des Kegels ein? 3. Durch den Punkt P (5, — 3) innerhalb des Kreises x1-|_y7=6t' soli eine Sellile gezogen werden, die in diesem Punkte halbiert wird. a) Welehes ist die Gleichung derselben? b) Welehes sind die Coordinateli der Durchschnittspunkte? (Zeichnung.)
0.	Aus dem Slovenischen : a) fur Slovenen: Ciril in Metod, slovanska blagovestnika, b) fur Deutsche:
„ Dokl er vstaja gorko solnce,
Zemlja ima sad in cvet;
Dokler sije blaga sreča,
Z nami brati se ves svét,*
54
Die miindliche Maturitàtsprtifung wurde am 30. Juni und am 1. Juli unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspectors, Herrn Dr. Johann Zindler, abgehalten. Dei derselben xvurden sàmmtlicbe 17 Abiturienten fui- reif erklart, nàmlich :
Name
1 Geburtsort	Vaterland	Ltlmns- aller	Dauer der (ìyinnasial-studien	Gewahlter Beruf
St. Lorenzen	Steiermark	19 J.	8 Jahre	Medicin
Leibnitz		19 „	9	»	Medicin
I Marburg	»	31 »	9	»	Medicin
Marburg		19 „	8 „	Jus
Marburg		^1 ,	9 »	Militar
Wiener-Neustadt	Nied.-Osterr.	18 ,	8 „	Jus
Marburg	Steiermark	18 ,	8 »	Medicin
Drasendorf		20 „	8 „	Jus
Littenberg		20 „	8 „	Jus
1 Marburg		18 „	8 ,	Medicin
Cadram		“21 ,	8 „	Medicin
j St. Georgeu		19 .	9 „	Theologie
St. Leonhard		18 „	8 .	Medicin
Brunndorf	Jl	21 „	8 ,	Philosophie ! (Math.u.Phys.)ì
Kapfenstein		“20 »	8 .	Theologie
Negau		20 „	8 „	Theologie
1 Budapest	Ungarn	19 „	i 8	„	Medicin
Fasching Johann*
Feigl Wolfgang Fischereder Olto Granitz Karl Hadwiger Franz Huber Franz Jentl Bernhard Klassinz Anton Kociper Anton*
Lauter Paul Leskovar Josef Lorenčič Vincenz Petrovič Ambros Pschunder Ferdinand*
Schogler Johann Vogrin Johann Zeman Anton
* Reif mit Auszeiehnung.
XI.	Aufnahme der Schuler fiir das Schuljahr 1895/96.
Das Schuljahr 1896/97 wird am 18. September 1. J. urn '/,8 Uhr mit dem 111. Geistamte
in der Aloisikirche eròffnet werden.	... „	,
Die Aufnahme der Schiller in die erste Classe wird am lo. Juh, temer ani lo. Sept. von 9—Pi Uhr im Lehrzimmer der II. B CI, die der ubrigen neu eintretenden am 16. Sept. um die gleiche Zeit ebendaselbst statlfmden. Die Aufnahme der Schuler, welche der Anstalt sclion angehòrt haben, erfolgt am 16. und 17. September von 9 li Uhr im Lehrzimmer dei
V.	Gl. Spater findet teine Aufnahme stati.
Schuler, welche in die erste Classe aus der Volksschule aufgenommen werden wollen, milssen das zelinte Jalir nodi im laufenden KalenJerjahre vollenden und sich einer Autnahms-prtifung unterziehen, bei ivelcher gefordert wird: a) Jenes Mati des Wissens in der Religion, welches in den ersten vier Classen der Volksschule erworben werden kann. b) In den Unterrichts-Sprachen : Fertigkeit im Lesen und Schreiben der deulschen und lateinischeii Selu itt ; Kenntnis der Elemente der Formenlehre ; Fertigkeit ini Zerghedern eintach bekleideter Satze : Bekanntschaft mit den Begeln der Rechtschreibung und nchtige Anwendung derselben beim Dictandoschreiben. c) Im Rechnen: Ubung in den vier Grundrechnungsarten in
gan/.en^Zahlcn.iioiische Schfi,er haben bei (ler Einschreibung ehi vom Religionslehrer ihrer Confession ausgestelltes Zeugnis ttber ilice religiose Vorbildung beizubringen.
Einer Aufnahmsprttfung haben sich auch alle Schiiler zu unterziehen, welche \ou Gym-nasien kommen, die a) nicht die deustche Unterrichtssprache haben b) mcht dem k k. Ministerium fur Cultus und Unterricht in Wien unterslehen oder c) nicht das Offenthchkeits-recht genieBen. Schuler, welche von bffentlichen Gymnasien kommen, konnen einer Aufnahms-
PrU|unAllè‘tmm eintretenden Schiller sind von ihren Eltern oder v.ertrauens wurdigen Steli-veitretern derselben vorzuftìhren und haben sich mit ihreniiaut- oder (»ebuitsschein uni den Frequentationszeugnissen oder Nachrichten ttber das letzte Schuljahr auszuweisen uni i le Aufnahmstaxe von -2 11. li) kr„ den Lehrmittel- und Jugendspielbeitrag voli 1 fl. 30 kr. und das Tintengeld fiir das ganze Schuljahr im Betrage von 30 kr. zu entnchlen. Die nielli neu eintretenden Schiiler entrichten blos den Lehrmittel- und Jugendspielbeitrag und das Imtengeld.
Die Taxe fttr einePrivatisten- oder Aufnahmsprttfung betragt 12 fl.; ttir die Aufnahmsprttfung in die erste Classe ist jedocli keine Taxe zu entrichten.	.	. .... ,
Schiiler, welche von einer anderen Mittelschule kommen, kònnen oline schnfthche Bestiitigung der an derselben gemachten Abrneldung nicht aufgenommen werden.
Das Scimigeld betragt 15 fl. fttr jedes Semester und ist in den ersten sechs Wochen jedes Semesters in Form von Schulgeldimu'ken bei der Direction zu erlegen. \ on dei Zahluug
des Schulgeldes koimen nur solclie wahrhaft dtìrftige*) Schuler befreit werden, welche im letzten Semester einer Staatsmittelschule angehOrt, in den Sitten die Note „lobenswert“ oder „befriedigendu, im FlciOe die Note „ausdauernd“ oder „befriedigend“ und im Fortgange die erste allgemeine Zeugnisclasse erhalten haben. Die beziiglichen Gesuche sind bei der Aufhahme zu tlberreichen.
Fur das I. Semester der I. Glasse gilt die h. k. k. Ministerial-Verordnung vom C. Mai 1S90, deren wesentlichste Bestimmungen folgende silici :
1.	Das Schulgeld ist von den offentlichen Schuiern der I. Glasse im I. Semester spaieslens iin Laute der ersten 3 Monate nacli Beginn des Sehuljahres im vorhinein zu entricliten.
2.	Offentlichen Schulern der 1. Classe kann die Zahlung des Schulgeldes bis zum Sclilusse des 1. Semesters gestundet. werden:
a)	wenn ihnen in Bezug auf sittliches Betragen und FleiB eine der beiden ersten Noten
der vorgeschriébenen Notenscala und in Bezug auf den Fortgang in alien obligaten
Lehrgegenstanden mindestens die Note „befriedigend“ zuerkannt wird, und
b)	wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft durftig, das
ist, in den Vermogensverhaltnissen so beschrànkt sind, dass ihnen die Bestreitung des
Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrungen moglich sein wiirJe,
3.	Um die Stundung des Schulgeldes fur einen Schiller der 1. Glasse zu erlangen, ist binnen acht Tagen nach erfolgter Aut'nahme desselben bei der Direction jener Mittelschule, welche er besucht, ein Gesuch zu iiberreichen, welches mit einem nicht vor mehr als einem Jahre ausgestellten behordlichen Zeugnisse tiber die VermOgensverhaltnisse belegt sein muss.
Zwei Monate nach dem Beginn des Sehuljahres zieht der LehrkOrper auf Grund der bis (labili vorliegenden Leistungen der betretfenden Schiller in Erwagung, oh bei derisélben auch die unter Punkt 2, lit. a) geforderten Bedingungen zutreft'en.
Gesuche solcher Schiller, welche den zuletzt genannten Bedingungen nicht entsprechen, sind sogleich zuriickzuweisen.
Die definitive Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes fur das I. Semester wird unter der Bedingung ausgesprochen, dass das Zeugnis iiber das I. Semester in Beziehung auf sittliches Betragen und Fleiti eine der beiden ersten Noten der vorgescliriebenen Notenscala aufvveist und der Studienerf'olg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgangsclasse be-zeichnet worden ist.
Trifft diese Bedingung am Schlusse des Semesters nicht zu, so hat der betreffende Schuler das Schulgeld noch vor Beginn des II. Semesters zu erlegen.
4.	Jenen Schiilern der 1. Glasse, welche im I. Semester ein Zeugnis der ersten Glasse mit Vorzug erhalten haben, kann auf ihr Ansuchen von der LandeschulbehOrde die RUck-zahlung des ftir das I. Semester entrichteten Schulgeldes bewilligt werden, wenn sie die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes f'tlr das II. Semester erlangen.
Die "VViederholungs- und Nachtragsprilfungen werden ani 16. September von 8 Uhr an abgehalten werden.
Mit Bezug auf deu § 70 des O. E. wird den auswàrtig befmdlichen Eltern liiesiger Schuler die Pflicht ans Herz gelegt, dieselben unter eine veri assi i che Aufsicht zu stellen; alien Eltern und deren Stellvertretern aber wird auf das eindringliebste empfoblen, bezùglicli ihrer der Lehranstalt an-vertrauten Pfleglinge mit derselben in regen Verkebr zu treten, da nur durch das eintrficbtige Zusammenwirken von Schule und Hans das Wolil derJugend erreicht werden kann.
•) Der Nacbweis hiefur ist Aureli ein genanes, nicht uber ein Jahr altes, vom Geme in de- und Pfarramt ausgestelltes MittellosigkeitHzeugnis zu erbringen.

Oznanilo.
Na c. k. gimnaziji v Mariboru začne se šolsko leto 1896/97 s slovesno mašo dne 18. septembra. Učenci, kateri zelé na novo vstopiti \ prvi razred, oglasiti se morajo spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov dne 15. julija in začetkom novega šolskega leta dne 16. septembra dopoldne ob 9. uri pri ravnateljstvu s kerstnim listom in z obiskovalnim spričevalom ter izjaviti, z.elé li biti vsprejeti v slovenski ali nemški oddelek prvega razreda.
Vsprejemne skušnje se prično tudi 15. julija in 16. septembra ob 2. uri popoldne.
V Mariboru, meseca julija 1896.
Ravnateljstvo.