------    178    ------
Noviear iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Zbornica poslancev je pretekli teden obravnavala proračun državnih stroškov za letošnje leto in ga dovršila razun ene točke, to je, obresti za državni dolg,   kterega se  ni hotla  lotiti,   dokler se
ne ve, kako se bo sklenilo o finančnih ministerskib predlogih, ki še zdaj niso prišli na vrsto, in o kteri je po dunajskih zelo   vladinih   časnikih   velika   zmešnjava in sicer taka, da niti zbornica še prav ne ve, kaj bode sklenila zarad  novih davkov,  niti  ministerstvo   ne ve, pri čem da je.    Se ve, da podirati konkordat je bilo lahko in ploskanje  liberalcev za to gotovo;  al zidati zdaj Cislajtanijo  na zdrave  finančne noge,  to je vse kaj druzega,   in kdo  ve,  kdo bode   zdaj  ploskal. Proračunu letošnjih državnih  stroškov   in   dohodkov pa se res že mudi,  kajti polovica letošnjega leta bode kmalu pri kraji.   Stroški so prevdarjeni na 332 milijonov in 24.043 gold.,  dohodki pa na 284 milijonov in 245.907 gold., tedaj zmanjka konec leta v državni kaši 50 milijonov in 778.136 gld.  Zbornica je — razun gori omenjene točke — dovolila skor brez razprave vse, kar zahteva ministerstvo:   za  cesarjevo hišo 3 milijone in 420.000 gold., za državni zbor 427.000 gold., za državno svetovalstvo 52.000 gold.,   za ministersko sveto-valstvo 90.000 gold. Ministerstvo notranjih oprav potrebuje 3 milijone in 275.000 gold.; ministerstvo šolstva in bogočastja 4 milijone in 900.000 gld. (pač ubogo malo za šolstvo, tako važno narodom avstrijskim memo tega, da vojaštvo državi vzame 73 milijonov!) Ravno tako ubogo malo je 616.300 gold.,   ki  jih  ministerstvo kmetijstva   dobi   za   potrebo   kmetijstva.     Poslanec Plankensteiner primerja Avstrijo z druzimi državami in posebno s Francozko,   kjer so enake okoliščine državnega dolga in silni vojaški stroški, kjer pa se je 1866. leta vendar za kmetijstvo ohranilo 3 milijone in 570.000 frankov.   Ministerstvo pravosodja potrebuje 9 milijonov in 21.784 gld., kupčijsko pa 12 mil. in 555.000 gld. itd.-Ko so  v tej   seji  bile denarne potrebščine ministerstva za bogočastje in nauk na vrsti,  je  zahteval   češki poslanec B a n h a n s, naj se napravi na Češkem za češko narodnost posebno, čisto češko vseučelišče; dr. Pajer je zahteval za laško  narodnost  svojo   posebno pravno akademijo; a Luka Svetecje zahteval v imenu Slovencev,   naj vlada v smislu §. 19 osnovnih drž. pravic skrbi,   da   bo   tudi   slovenska  mladina  priložnost imela, da se v viših učnih predmetih v svojem jeziku, izobrazi.    Na to je odgovoril minister Hasner med drugim od besede do besede tako-le: Razodelo se je vladi nekoliko željd,   na ktere  vse  mi  bo  mogoče ob enem odgovoriti.    One se opirajo na zahtevo, v osnovnih državnih postavah izrečeno, namreč da se uresniči načelo, da so vse narodnosti ravnopravne, in da se nobena njih ne more siliti,   da   bi   se jezika druge narodnosti učiti morala.    Vladi je, to se samo razume,   dolžnost,   temu načelu na tanko, na vse strani pravično, zadostiti;   napake v prejšnjih časih  storjene,   odpraviti,   in gledati, da odslej vsem pravičnim željam zadovoli.
— Ministerstvo za nauk in bogočastje je ukazalo, da se vprihodnje v nobenih šolah več ne bojo konec leta delila dozdaj navadna šolska darila (premije).