Delavska Pravica Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Posamezna številka Din I*—. ~ Cona: za 1 mesec Din 4'—, za četrt leta Din 10.'—, za pol Uta Din 20'—; za inozemstvo Din 7 II Ali - ali ? Razmere na svetu se danes z neverjetno naglico sučejo in razvijajo. Kar je bilo včeraj še milijonom evangelij, je jutri zanič in brez vsake vrednosti. Svet se v krčevitih sunkih lovi, sedaj na desno, sedaj na levo in išče — resnice. Ta gon po resnici za pošteno in pravično ureditev sedanjih razrvanih gospodarskih razmer je tako močan, da se zanjo bore narodi celega sveta. Ali pa imajo narodi v borbi za znosno ureditev sodobnih gospodarskih vprašanj sploh še kaj vpliva? Ali se morejo s to demokracijo, ki je tolikanj povdarjena, še poslužiti svojih pravic, oziroma ali pride še kje praktično do pomena in veljave? Ne! Mora biti odgovor, ako hočemo govoriti čisto resnico. Vsa moderna diplomacija in prav tako države same so danes zasužnjene v okove kapitalističnih mogotcev. Ta klika danes prav za prav vodi, vlada in odloča o usodah posameznih držav in tako prav za prav celega sveta. Kdor o tem še dvomi, je slep in ne vidi, da so trenja med posameznimi državami zgolj gospodarskega značaja in Rre pri tem le za nadvlado, oziroma pravilno, večji profit kapitalistov s te ali one plati. Največji poborniki za pravico in res pošteno demokratično ureditev sedanjih razmer je še vedno delavstvo. Seveda je znal kapitalizem s pomočjo različnih socialnih »Fiihrer-jev« tudi tu omajati vrste z ustvarjanjem raznih novih socialnih pokretov. Da ti pokreti ne bodo prinesli rešitve delavstvu je več kot jasno, kajti kar finansira kapitalizem, stori le zase. Tega bi se moralo delavstvo vsepovsod zelo dobro zavedati in temu primerno usmeriti tudi svojo borbo in delo. Da so se v delavske vrste vrinili plačanci kapitala, so nam dovolj nazorno pokazale razmere v Nemčiji. Zato je tudi mogoče, da je delavstvo podleglo invaziji nemškega kapitalizma. Saj je bil Hitler in še vedno je, samo njegov eksponent. S tem v zvezi se danes močno povdarja, da socialdemokracija še živi. Da, socialdemokracija, oziroma borba za pravičnejšo ureditev sedanje družbe, kar besedi pomenjata, še živi in bo živela vse dotlej, da se to v resnici tudi uredi. In te množice, ki so prisegale na prapor socialne demokracije se bodo dalje borile v tem pravcu, bolj ali in asu j kje drugje, kaikor jim bo to pač dopuščal kapitalizem, kateri jih ima sedaj prav za prav v popolni oblasti. Umrla in izginila je prav za prav ona socialna demokracija, ki je sedela v raznih vodstvih in se bratila s kapitalisti. Te gotovo ni škoda in je prejela prav za prav za svoje delo tudi zasluženo plačilo. To, kar se je zgodilo v Nemčiji in se godi sedaj v Franciji, pa se danes še marsikje dogaja samo s to razliko, da je ta buržuazna socialdemokracija še vedno na krmilu in dejansko vodi delavski pokret. Reči moram, da so vprav slični voditelji tudi največ vzrok, da ne pride v delavskih vrstah do enotne fronte v borbi za pravice, katero je že pred davnim časom zase stvoril kapitalizem. Prepričan sem, da se bo delavstvo slej ali prej dokopalo do spoznanja, da je borba proti krivicam in neznosnim gospodarskim razmeram mogoča le v enotni in skupni fronti vsega delavstva. Toda od spoznanja je treba preiti tudi k dejanjem, da bo Beseda meso postala . . . Nesporazum (Odpoved še ne sklenjene kolektivne pogodbe) Jesenice, 3. februarja. Vodstvo KID je 30. januarja t. 1. pismeno sporočilo na naslov večinske organizacije, da z istim dnem odpoveduje zapisnik z dne 27. februarja 1933. Dogodki, ki so se vse leto 1933 dogajali, nam dajo misliti, da gre v tem primeru za nesporazum. (Ce morda za to odpovedjo ni drugačnih namenov.) Meseca decembra minulega leta je preteklo že leto dni, ko je bila od posebne komisije, kateri je predsedoval bivši sreski načelnik v Radovljici g. Vidmar, smatrana odpoved obstoječe kolektivne pogodbe s strani delavstva upravičena. Ukinili so se takoj 4, 5 in 6% odtegljaji. Pričeli so se običajni razgovori o korekturah akord, postavk. Dne 27. februarja pa se je na zaključni razpravi napravil zapisnik, s katerim se potrjuje, da so vsa obratna vprašanja zaključena in so bili vanj vnešeni tudi vsi rezultati vseh dotedanjih razgovorov. Ta zapisnik so faktično zastopniki podjetja, kakor delavstva, podpisali. Nikdo od navzočih zastopnikov de- lavstva pa ni smatral, da je ta kratek zapisnik kolektivna pogodba odnosno da so s tein zapisnikom urejene tudi ostale določbe kolektivne pogodbe. Da se v tem niso prav nič motili, potrjujejo nadaljnji dogodki. Deloma na željo delavstva, deloma s strani tovarne so se kmalu pričeli zopet razgovori za korekture akordnih postavk in se nemoteno vršili dalje prav do meseca decembra. Pri razgovoru me-seca decembra 1933t kateremu je prisostvoval tudi zastopnik Delavske zbornice g. Kopač, so se prav za prav šele zaključili razgovori o plačilnem razmerju po obratih in se je ob tej priliki izrazila od strani zastopnika delavstva želja, naj se v krat-i kem vrši zaključna razprava o splošnih določbah kolektivne pogodbe. O. ravnatelj Dostal je takrat obljubil, da se bo čim prej vršila razprava. Vodstvo je to razpravo sklicalo za 12. januar. Delavski zastopniki so ob tej priliki predložili k splošnim določbam svoje predloge. Rezultata ni bilo nikakega, ker je g. tehn. ravn. Dostal izjavil, da se mora o JUGOSLOV. STROKOVNA ZVEZA DRAMATSKI ODSEK v Ljubljani priredi v soboto, 17. februarja 1934 ob 20 t veliki dvorani Delavske zbornice DVA BREGOVA dramo iz življenja beračev v treh dejanjih Spisal A. Leskovec CENE: Sedeži 8, 6 in 4 Din. Stojišča po 2 Din Predprodaja vstopnic v tajništvu J. S. Z. na Miklošičevi cesti 22/1. med uradnimi urami K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR Maša davčna politika in delavstvo V načrtu novega finančnega zakona se predvideva povišanje davka na delavske in nameščenske mezde za 1% mezdnih izplačil. Ugotovljeno je, da znaša že sedaj prilično eno šestino vseh neposrednih davkov uslužbenski davek. To znači, da so obdavčeni pri nas delavci in privatni nameščenci proporcionalno z njihovimi dohodki najbolj, četudi je jasno, da so baš v tej kategoriji dohodki na glavo najnižji. Pri tem pa je imeti pred očmi, da ostaja baš v industriji, obrti itd. vsled pomanjkljivosti davčnega aparata in velikega števila davčnih ob-vezancev najbrže mnogo več obvezancev neobdavčenih, kakor v delavski in nameščenski kategoriji. V banovinah, kjer posluje davčni aparat naj-točneie, prihajamo v resnici do rezultatov, ki so za delavce in nameščence še neugodnejši. Tako so predpisali n. pr. v dravski banovini 1. 1929 delavcem in nameščencem 47 milijonov Din usluž-benskega davka, kmečkim posestnikom 35 milijonov, hišnim posestnikom, trgovini in obrti pa 73 milijonov. Taki rezultati so le tako dosegljivi, da so obdavčeni dohodki od rnezd in plač dejansko z večjim odstotkom kot drugi dohodki. Kljub razmeroma nizki odstotni stopnji davka pri majhnih plačah je vendarle ravno pri teh plačah ta davek najbolj občutljiv. Človek, ki zasluži 800 ali 1000 Din mesečno, mnogo težje pogreša 11 oziroma 17 Din, kot drugi s plačo nad 4000 Din, ker te male plače niti od daleč ne dosegajo eksistenčnega minimuma. predloženih predlogih posvetovati z upravnim svetom. Zaključek tega pa je odpoved omenjenega zapisnika. Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da gre v resnici samo za odpoved formelnega značaja ker je dejansko v vseh poznejših razgovorih po 27 februarju 1933 zapisnik zgubil svojo pravno podlago Uverjeni smo, da tako gleda na položaj tudi tovarna. Zato pričakujemo, da se ne bo obnovilo to v čemer se je že našel sporazum, ampak, da bodo nadaljnji razgovori potekali samo v okviru dosedaj nerešenih vprašanj. _ Nai zgodi karkoli, za delavstvo je predvsem vazno, da je na straži in pazno sledi dogodkom prihodnjih dni. Poročila z delavskih bojišč Viničarski vestnih Po naših potih. Glasilo absolventov kmetijskih šol »Brazda« priobčuje v svoji prvi letošnji številki zanimiv članek pod naslovom »Hlapci moramo biti, ne bodimo pa sužnji«, iz katerega je važno omeniti za naše viničarske razmere predvsem sledeče: »Vsak hlapec ima v naših očeh poleg dolžnosti tudi pravice, vsak hlapec si sme in more sam izbirati ali menjati gospodarja, vsak hlapec sme za svoje delo zahtevati primerno plačilo, vsak hlapec je v svojem zasebnem življenju svoboden in kot človek, gospodarju enak. Le sužnjem je vse to odvzeto, le sužnji nimajo pravice! Zato je suženj, kdor služi nekomu, kogar si sam ni izbral za gospodarja! Suženj je, kdor onemu, ki ga izkorišča in tepe, liže roko in bič, ki je krvav od njegove krvi! Suženj je, kdor proda sebe, svoje prepričanje za kos kruha! Kdor za ceno svojih koristi, proda koristi in pravice svojih tovarišev. Kdor toži in izdaja svoje tovariše gospodarju, da se mu s tem sam prikupi. Suženj je, kdor svoje tovariše pretepa in priganja k delu zato, ker ga gospodar za to nagradi. Suženj je tudi oni, ki svojemu ugodju na ljubo pusti, da se izžemajo in trpinčijo njegovi tovariši, ne da bi se potegnil zanje. Vse to je suženjsko in sužnji so vsi, ki tako ravnajo! Ali se zavedamo, koliko suženjskega duha je v nas in med nami? Toda tovariši, »otresimo se suženjstva!« To je živa resnica, katero tudi voditelii ^-Strokovne zveze viničarjev« oznanjamo že desetletje sem v borbi za boljši položaj viničarskega stanu, kateri brez žrtev in našega sodelovanja nikdar sam od sebe ne more postati in da je ravno močna strokovna organizacija najpoglavitnejše sredstvo za dosego »boljšega«. Opravičena bo vedno trditev, da so največji izdajalci in lomilci naše moči in naših pravic ravno vsi neorganizirani viničarji, bodisi, ker se ne organizirajo radi svoje malomarnosti, ali iz strahu pred gospodarjem in šafarjem, da ne bi izgubili ® tem kakšno kupico »kisetače«, ali če bi morali tu in tam se ž njimi kaj raditega spoprijeti, ali pa se ne organizirajo zato, ker njim nekoliko boljše gre. Izdajice, sužnji, se morejo smatrati vsi tisti, ki se organizirajo, samo da izvlečejo koristi sebi, za druge jim ni mar, tudi vsi tisti, ki prevzamejo v organizaciji kakšno odborniško in zaupniško mesto, pa svojih dolžnosti ne izpolnu-jejo, za razmah organizacije v svojem kraju ni-čerar ne store, in so le ovira zdravemu napredku. Borcem za svoboden kmetski stan okoli »Brazde« pa morda niti ni znano, da so ravno absolventi kmetijskih šol, ki službujejo tu po naših vinorodnih krajih (oskrbniki, šafarji, nadviničarji), ravno najhujši priganjalci in izkoriščevalci viničarskega ljudstva. Zato, da imajo sami ugodje, dobre plače m vedno več premoženja, se najpodlejše in suženjsko udinjavajo vsakomur, po trebuhu se plazijo pred svojimi gospodarji, pa magari so to ino-zemci, samo za svoj lasten profit. Da celo hujši so od najslabšega gospodarja. Nešteto imamo dokazov, da bi marsikje viničarjem boljše šlo, ako ne bi imeli šafarja nad seboj, da bi njim pravi gospodar vse boljše plačal in vse več dal, ako bi tu ravno šafar tega ne preprečil, ako ta ne bi bil tisti, ki vedno kuje načrte, kje bi viničarje zatožil, da bi sebe bolj priliznil, kje bi viničarjem kaj odtegnil,, kako bi njim plačo zmanjšal in druge pravice iz-podmaknil. Jasno je tedaj, da so ravno šafarji največji nasprotniki pravičnim zahtevam viničarskega stanu, od katerega prav za prav žive ter se na vse moči in intrige branijo, da si ta ubogi delavski rod ne bi oj>omogel in se osamosvojil izpod njihove pesti. Iz takšnih razlogov ^orej sovražijo in sramotč vsakega organiziranega viničarja in njegove s trudom priborjene zakonite pravice, — strokovno organizacijo in viničarski red. Ravno v kmetski stanovski inteligenci, predvsem v oni, ki ima že svojo boljšo eksistenco, imamo viničarji in kmetski delavci, brez silno redkih izjem, tu vedno največje nasprotnike. Vzrok je pomanjkljiva vzgoja brez so-cijalne čutnosti in brez moralne odgovornosti do družbe in svojega naroda, popolnoma udani sebičnosti in po njej suženjstvu. Tovariši pri »Brazdi«, ki so se izrekli za novo gibanje slovenskega kmeta, bodo zraven krepkih besed in dejanj, potrebovali še železno metlo, da bodo najprej v svojih stanovskih vrstah pomedli v stran vse smeti, ki njim ne delajo časti in zaupanja množic, kmetskega delovnega ljudstva. Mi bodemo podpirali taka stremljenja in jx>ta, ki so obenem naša pota. Hočemo, svobodnega viničarja in kmetskega delavca, enakovrednega v vsakem oziru, odklanjamo pa vsako suženjstvo. Dovolj je krivic, dovolj krvi in brezpravnosti! Pravica, predvsem zakonita pravica, mora biti tudi nam. Iz centrale Skupinskim odborom Skupine, ki še niso določile občnih zborov, naj to čimprej store. Občni zbori se imajo izvršiti pri vseh skupinah najkasneje do 15. marca 1934. Skupine, ki so občne zbore že izvedle, naj v kolikor še niso, sporočijo centrali nove odbore. Pri nekaterih skupinah je odstotek redno pla-čujočega članstva zelo majhen. Zato skrbite blagajniki, da se to popravi. Red in točnost v vsakem pogledu. Kovinarji Jesenice. 1. plenarna seja novo izvoljenih obratnih zaupnikov. V ponedeljek 29. januarja ob 4 popoldne so se zbrali k prvemu zasedanju novo izvoljeni zaupniki. Na dne vnem redu je bilo: Porodilo o volitvah, volitev gl. zaupnika in njegovega namestnika za vse tri tovarne, gl. zaupnika za Javornik, Dobravo, izvolitev tajnika, blagajnika in razno. Seji se je odzvalo od 32 zaupnikov 31 in 1 namestnik. Tovarno je zastopal g. Gabriel, uradnik na Javorniku. Seja je potekala jako živahno, mestoma celo burno, zlasti, pri točki razno. Iz zadržanja kluba SMRJ pri predlogih sta ostala kluba mogla samo utrditi sum, da še danes kljub zanikanju močno prevladuje duh in taktika njihovega bivšega vodje. Še danes močna brezobzirnost in nerazumevanje v mnogih točkah za vzajemno sodelovanje. Predsednik volilnega odbora, Mohorič, poda uradno poročilo o uspehu volitev obratnih zaupnikov 20. januarja. Poročilo se brez pritožb odobri. Pri konstituiranju se je seja po deset minutnem odmoru nadaljevala, in je Toman kot poročevalec večinskega kluba soc. demokratov stavil predlog: Za glavnega zaupnika za vse tri tovarne Ravnik Franc, njegovega namestnika Rozman Franc, glavnega zaupnika na Javorniku Gerdej Anton, za Dobravo Buček Jože, za tajnika zaupn. zbora Toman Franc, za blagajnika Lazar Leopold. Od manjšinskih klubov sta bila stavljena za tajnika dva predloga: 1. Arnež Peter, 2. Celesnik Ivan. Izglasovan je bil z vsemi glasovi večinskega kluba prvi (Tomanov) predlog. Ravnik kot novo izvoljeni starešina je takoj prevzel svoje posle. Sledil je predlog o porazdelitvi oddelkov posameznim zaupnikom. Pri tem je nastala burna debata in šele odločna zahteva tov. Pukšiča, da naj vodi zbor novo izvoljeni glavni zaupnik in ne Toman, je omogočila, da se je zbor nemoteno nadaljeval. Stavljenih je bilo več izpreminjevalnih predlogov (Gaser, Gerdej Rudolf in Puc Matevž), katere pa večinski klub ni hotel uvaževati in je izglasoval svoj predlog. Pri slučajnostih stavi Gaser zahtevo, naj se seje vršijo po predpisih, t. j. redno vsak mesec in apelira na člane večinskega kluba, da se sej točno udeležujejo; če je kdo iz tehtnih razlogov zadržan, naj vsaj pošlje svojega namestnika, da bodo seje sklej>čne. Z neutemeljenimi očitki na naš klub se temu apelu pridružita tudi Toman in Čelesnik. Z ozirom na to izrazi tov. Gaser gl. zaupniku željo, naj se v bodoče vsakemu klubu izroči en izvod prepisa sejnega zapisnika, kar gl. zaupnik zagotovi. Radi načina sklicavanja sej je nastala burna debata in si je potem zbor osvojil sklep, da se vabila pošiljajo po pošti. Za člane kluba SMRJ pa naj ostane stari običaj, t. j. osebna razdelitev. Nato je bil plenum zaključen. Kljub temu, da so si na tem prvem zasedanju zaupniki izmenjali tudi trdo besedo, pa smo uver-jeni, da bo vsak zaupnik stal neomajno na braniku v vseh nalogah, ki mu jih predpisuje zakon. Jesenice. Novo izvoljeni odbor skupine, se je na svoji prvi seji konstituiral tako: Predsednik Gaser Albin, podpredsednik Brgant Franc, tajnik LičOf Franc, njegov namestnik Grebenšek Venčeslav, blagajnik Noč Albin, njegov namestnik Šobri Pavel (livar), odbornika Korošec Ivan in Bručan Jože; nadzorstvo tvorijo: Brtoncelj Ivan, Zevnik Janko in Novak Tomaž. Javornik. Težki časi v katerih živi danes delavstvo vsega sveta, kar nočejo miniti. Dan za dnem je slabše, namesto da bi bilo boljše. Delavstvo pri K ID ima zopet odpovedano še ne sklenjeno kolektivno pogodbo s podjetjem. Več kot leto dni so se vršili razgovori za novo kolektivno pogodbo, a danes j© vse delo zaman. Podjetje noče živeti a delavstvom v slogi, ampak hoče na vsak način jiripraviti delavstvo na to, da bi zgubilo zaupanje v svoje strokovne organizacije. Težak bo zopet boj delavske strokovne organizacije, toda ta boj je svet, saj gre za obstoj nas vseh. Delavstvo j>ri KID je dovolj zrelo in bo znalo držati to kar ima. Dobijo se pa tudi izjeme, ki ne znajo ceniti tega kar bi morali. Egoizem se je naselil tudi v inaših delavskih vrstah. Ta lnamon je največja delavska poguba. Ne pustimo, da nas tako izženia tujec na naši slovenski zemlji. To se mora enkrat nehati. Zato je naša dolžnost, da stopimo vsi brez izjeme v strokovno organizacijo in v njej aktivno sodelujemo. Le tako nam je zmaga zagotovljena. Kor. Bcla-Javornik. Nadaljevanje strokovnega tečaja bo v nedeljo 18. februarja ob 3 pojx)ldne. Predava g. Aleš Stanovnik: Kranjska industrijska družba v številkah. Na to zanimivo predavanje že danes opozarjamo članstvo. Razpored mandatov obratnih zaupnikov j>o obratih KID na Jesenicah. Sava: Za: martinarno izmena (Aschauer) Benedičič Ludovik, (VVastian) Toman Franc in tajnik, (Soklič) Čelesnik Ivan, zidarje in opekarno Rozman Franc in nam. gl. zaup., kurilnico, razbijalnico, progo in zasil. dela Jerani Martin, žično valjarno Kodrič Ivan, žičarje, lužilnico in galičarje Zejn Ivan, žično skladišče in žarilnico Markovič Ivan, hladno-delno valjarno Lazar Leopold in blagajnik, pocinkovalnico Gaser Albin, žebljarno in zavijalnico Ravnik Franc in gl. zaup., cevarno in priključene obrate Kejžar Štefan, meh. delavnico in livarje Arnež Peter, električno delavnico in kotlarno Puc Matevž, kamnolom in štalo Kajžar Jakob, žago, akordante in tesarje Pukšič Alojz, stiskalnico in škarje Celesnik Ivan. Javornik: Za: fino progo izmena (Breznik) Gerdej Anton in gl. zaup., (Schober) Noč Andrej, (Kučina) Gabriel Viktor, grobo progo (Vidic) Sire Franc, (Uranič) Gerdej Rudolf, (Langus) Praprotnik Vinko, grobo pločevino Walter Ivan, fino pločevino Smolej Joža, fino pločevino Bizjak Ivan, adiustažo Kristan Anton, meh. delavnico Kolieh Pavel. Dobrava: Za: pečni oddelek Kunsterle Franc, strugalnico Buček Jože, mize, stiskalnico in kotal-niki Mrkun Franc, mlini, ključavničarji in žarna peč Žirovnik Franc, oddelek za šibke Starič N. Kleparji Ljubljana. Strokovna skupina kleparjev, inštalaterjev in monterjev JSZ je imela v nedeljo, dne 28. januarja t. I. svoj redni letni občni zbor. Tov. predsednik je o tvoril občni zbor, ugotovil sklepčnost in se zahvalil članstvu za tako lejx> udeležbo. Nato je poročal o najvažnejšem delovanju skupine. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da se je vršilo v preteklem letu 14 odborovih sej, 7 članskih sestankov in 3 širše seje. Nadalje je sledilo poročilo, kaj je strokovna organizacija in kako se jo da izvesti. Poročilu je članstvo živahno pritrjevalo. Sledilo je poročilo blagajnika, ki je poročal o stanju blagajne. Pri tej točki ugotovi, da v blagajni ni vse tako, kakor bi moralo biti, ker je članstvo večinoma brezposelno. Nadzorni odbor je poročal, da je našel pri pregledu blagajniških knjig vse v redu in je predlagal odboru absolutorij. Sledile so volitve novega odbora. V novi odbor so bili izvoljeni: Gerlanc France, Pauer Zane, Lukner France, Zalar Janez, Frkov Avgust, Erjavc Stane, Trtnik Ciril, Grandlovec Karol, Fistrič Jože. Nato je strokovni tajnik tov. Rozman v lepem govoru orisal j>omen strokovne organizacije in navajal najvažnejše točke, kako rešiti to veliko brezposelnost v naši stroki. V imenu centrale je pozdravil občni zbor tov. Rutar, ki je navajal tlelo IS7 ki organizira strokovne tečaje, prosvetne večere’ in s tem daje delavstvu tudi izobrazbo. Tovariši, novi odbor je prevzel delo za to leto in d ie vsakomur jamstvo, da bo sel neustrašeno v svojem delu naprej. Zato, tovariši, podprite odbor s posetom članskih sestankov m z rednim plačevanjem članarine. tajnik. Papirničarji Vevče. V nedeljo 4. februarja se je vršil občni zbor skupine papirniškega delavstva. Nekateri tovariši (-ce) ste na to očividno jaozabili. To ni delavska zavednost! Centralo je zastopal tov. Žumer Srečko. Iz poročil posameznih odbornikov je razvidno, da se je skupina v pretekli [»oslovni dobi precej poživila, največ po zaslugi smotrenega dela odbora in zaujmikov. Skupina šteje sedaj 64 članov. Na občnem zboru je bilo tudi poročilo »delavskega kulturnega odseka«, ki obstoja iz naših tovarišev pri tukajšnji »Prosveti« ter skrbi za tedenske diskusijske večere, katere obiskuje povprečno 30 ljudi, in pripravlja gradivo za delavske kulturne večere, kateri se vršijo vsake štiri tedne v D M. v Polju in v Sostrem. Pri volitvah je bilo nato izvoljenih v odbor nekaj novih tovarišev, ter so v odboru sedaj sledeči: Sotlar Henrik, Pogačnik Feliks, Kamšek Ivan, Strgar Angela, Završnik Jože, Cemažar Ferdinand in Hočevar Anton. V nadzorstvo sta bila izvoljena tov. Režek Edvard in Pangeršič Ivan. Nato nam je tov. Žumer orisal jjoložaj centrale, zmisel strokovne organizacije, iz katere se morajo gledati vsi problemi v javnem življenju, dalje jroložaj zagrebških tovarišev, volitve v Delavsko zbornico in nas končno bodril k vztrajnemu delu v borbi za delavske pravice. Pokazala se je tudi jiotreba ustanovitve podpornega sklada, kar pa naj pripravi odbor z zaupniki in izvede na mesečnih članskih sestankih. Po krajši debati o našem programu je tov. predsednik zaključil dobro usjreli občni zbor. Oblačilno delavstvo Domžale. Vsemu članstvu se sjr*roča, da se bo vršil v nedeljo 18. februarja ob pol 10 dopoldne v Društvenem domu v Grobljah redni letni občni zbor strokovne skupine oblačilnega delavstva. Po- lega običajnega dnevnega reda bo poročal zastopnik centrale iz Ljubljane. Občni zbor je za razmah in usp>ešno delo organizacije zelo važnega j»omena. Članstvo se vabi da se občnega zbora j>olnoštevilno udeleži! Predstava »Za srečo v nesreč o«, ki jo je uprizorila naša skupina, je izpadla vsestransko zelo zadovoljivo. Dvorana Društvenega doma je bila nabito polna. Igralci so v splošnem svoje vloge zelo dobro rešili. Odbor skupine se tem jx>tom zahvaljuje za obilni obisk, kakor tudi vsem igralcem, ki so se potrudili, da je igra lepo uspela. Čisti dobiček predstave je namenjen za pomoč brezposelnim članom. Lesno delavstvo Rimske Toplice, človek bi mislil, da pri nas v Rimskih Toplicah vse spi in da sploh nič ne delamo, a ravno nasprotno se je izkazalo na našem občnem zboru, kateri se je vršil 21. jan. f. 1. Članstvo se ga je udeležilo polnoštevilno s par izjemami, kar pa nima pomena. Izvolil se je odbor iz sledečih tovarišev: predsednik Vengust Ferdo, podpredsednik Lapornik Jernej, tajnik Pečnik Jer-nei, blagajnik Majcen Ivan, gospodar Ulaga Anton. Po sklejru zadnje odborove seje se članstvo naproša, da se v svrho informacij: glede dela, dopusta, pritožb in vseh drugih zadev, obrača do odbora in obratnih zaupnikov, ne pa do blagajnika, ker blagajnik ima itak dosti posla s svojo funkcijo. Toliko v vednost prizadetim. Tekstilno delavstvo Litija. Na svečnico 2. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor naše skupine JSZ. Občni zbor je pose-tilo članstvo v kolikor je do sedaj organizirano. JSZ je zastopal na občnem zboru tov. ,T. Langus dz Ljubljane, ki je v svojem lepem uvodnem govoru orisal razvoj strok, organizacije, njen namen, v čem se razlikuje od drugih organizacij itd. Članstvo mu je za njegove besede hvaležno in želi, da bi se še večkrat pojavljal v naših vrstah in nam kaj lepega povedal. _ e V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Primožič Franc, Lcnaršič Joško, Uazboršek Viki, Tič Marija, Zaplata Feliks, za namestnike: Šinkovec Tin-ca, Jošt Beti, Rrežnik Antonija. Občni zbor je potekel v popolnem redu in je bil zaključen ob 5. Tistim pa, ki govore o naši organizaciji, češ, da ni delavska,-povemo tole: >Naša organizacija je strogo nepolitična in samo delavska. Princip njen ni samo pobiranje članarine, marveč ona je borbena organizacija, ki hoče ustvariti vsakemu delavcu položaj, ki je človeka vreden.« — Da si bomo popolnoma jasni, povemo še to, v čem se naša organizacija loči od drugih: »Naša organizacija se razlikuje od drugih tovrstnih v tem, da vidi v človeku res človeka takega kakor faktično je, t. j. človeka, ki ima poleg telesa tudi neumrjočo dušo.« Druge organizacije vidijo v človeku samo materielno stran, t. j. samo človeka iz mesa in krvi ali z drugo besedo človeka, čigar bitje in žitje preneha s smrtjo. Mi katoličani pa vemo, da nismo rojeni samo za golo posvetno življenje, ampak še za višje cilje, ki nam jih je odločil Bog. To so torej razlike med našo in drugimi organizacijami. Delavstvo ima danes težko staiišče. Kapital ga izrablja na vseh koncih in krajih do mile volje. Ali bomo vedno moderni sužnji. Organizirajmo se in pokažimo, da so časi, ko je bila peščica ljudi, ki so bili gospodarji, vse drugo pa je^ bila uboga raja, sužnji, že davno minuli. Kdor hoče biti v 20. stoletju suženj, prosto mu, mi pa se bomo zavedali, da smo enakovredni člani človeške družbe. Za prijazen nasmeh, za puhlo besedo v tovarni ne bomo prodajali samega sebe ali svojih tovarišev. Nobeden nam ne da nič zastonj, če zaslužimo (saj to je včasih jedva za golo življenje), moramo trdo delati. Žuljave so naše roke, upognjeno naše telo, vendar duh naš še ni ubit, še je prožen, še vedno lahko samostojno mislimo kdo nam bo stal ob strani in kazal pot naprej ali, kdo nas prodaja kapitalu. Strnimo se zato vsi v vrste JSZ in vsak bo lahko kmalu videl, da korakamo navzgor, če tudi le korak za korakom, a navzgor je, in ne navzdol, kakor je šlo nedavno kar v skokih. Naj nikdo ne misli, da bo, če se organizira, že jutri bolje. Ne, vsak ve, da je to nemogoče, ker šli smo predaleč nazaj (po čigavi zaslugi?), vendar enkrat moramo kvišku, ker sicer bo še slabše. — Vsak čuti na svoji koži kako je bilo včasih, dasi tudi takrat ni bilo najboljše — in kako je sedaj? Zato menda ne bo nobenega, ki bi obrnil naši organizaciji hrbet in oviral s tem še nas, pri našem trudu za boljšo eksistenco. Dovolj smo močni, če bomo skupni in nikogar se nam ni treba bati. Onim pa, ki prav tako trpijo kakor mi, pa nas za par puhlih besed ali hinavski nasmeh izdajajo in prodajajo, povemo, da se sramujemo,^ da smo si tovariši pri delu. Preziramo jih in obžalujemo, da se dobe med sotrpini tudi Judeži. Vedo naj jia, da gremo kljub temu po svoji ravno začrtani poti ne oziraje se na desno ali levo svojim ciljem nasproti. Niso ti cilji tako blizu in treba bo preko mnogih ovir, a na potu smo, ne straši nas nič, ker nismo bojazljivci, zatorej le naprej. Držimo se izreka: »Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Člani, ki ste se organizirali, delajte svoje pionirsko delo naprej. Precej je ledine, ki jo bo treba preorati, da bo žetev obilnejša, zato ne držimo križem rok, vsak naj gleda, da pridobi ne samo enega, ampak kolikor mogoče članov, tako, da nas bo na prihodnjem občnem zboru polna dvorana. Kranj. Naša strokovna organizacija v kranjski tekstilni industriji prihaja do vedno močnejšega razmaha. Delavstvo sjroznava, da bo samo potom organizacije uveljavilo svoje j»ravice ter da se bo le z organizacijo priborilo ono mesto, ki mu v družbi pripada. Danes ni skoraj nikogar med delavstvom, ki bi se ne zavedal, kako ga kapitalizem gmotno in moralno upropašča. Le gotove okolnosti, katerih se delavstvo trenotno v celoti ne more ogniti, odvračajo delavstvo od organizacij. Te okolnosti izvirajo v glavnem iz strahu pred izgubo še zadnje skorjice kruha. Kapitalisti in njihovi poinočnifci na vse prošnje in pritožbe posameznih delavcev navadno odgovarjajo s tem, da komur ni po volji, lahko gre. Kapitalizem ujx>rablja današnjo gospodarsko krizo, katero je sam ustvaril, kot najmočnejše in uspešnejše sredstvo za teptanje delavskih socialnih, gmotnih in tudi moralnih pravic. Kranj. Pri volitvah obratnih zaupnikov v Jugo-bruni je dobila lista krščanskih socialistov 86 glasov, marksisti 276, narodni 71. Naša lista je dobila dva’ zaupnika, in sicer sta izvoljena tov. Benedik Martin in Gorjanc Franc. Oba navedena se tem potom zahvaljujeta delavstvu za zaupanje in zagotavljata, da bosta v mejah zakonite možnosti vedno in povsod stala neustrašeno na braniku interesov zajroslenega delavstva. Kranj. V nedeljo 11. februarja t. 1. ob 9 dopoldne se bo v delavskem domu v Kranju vršilo javno delavsko jiredavanje. Predaval bo g. duh. svetnik Škrbec Matija o delavskih stanovanjih. Delavstvo se vabi, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži. Nameščenci Vsem tovarišem, ki so prejeli okrožnico, podpisano od Valant Milana, Kokolja Emerika in Videniča Joška, sjjoročamo, da na njo ne bomo odgovarjali. Blato, ki ga zlivajo na druge, naj najprej očistijo raz sebe. V okrožnici je nagroma-denega toliko neresničnega, da bi bilo vsakemu dostojnemu človeku izjrod časti na to odgovarjati. Kdor zna ločiti jx>kret od umazanih ambicij, bo to razumel in okrožnico vrgel v koš. Odbor Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani. Tudi ta način nese! Neki ljubljanski trgovec je letošnjo zimo sprejel v službo pomočnika, ki se je pred letom tudi pri njem izučil. Ob nastopu službe je moral založiti dva tisoč dinarjev kot jamstvo in delati prvi mesec brezplačno. Seveda je moral okoli vseh dobrih stricev, da so spravili skui>aj dva jurja. Ce pomislimo, da se je novi pomočnik pri tej tvrdki tudi izučil, vemo, da je bil pošten in zanesljiv, drugače bi sploh ne prišel v poštev. Zakaj potem to nesramno izkoriščanje? Mar se kaže v takem ravnanju oni svetovni nazor, za katerega se tudi taisti trgovec trka na svoja prsa. Ce se pa le mora delati en mesec za večji dobiček trgovca, naj bi le-ta bil n. pr. 12. mesec, ker bi se službojemalec medtem že nekoliko opomogel radi dosedanje brezposelnosti. Iz gornjega zopet vidimo, da je slehernemu nameščencu nujno potrebna stanovska organizacija, v kateri dobiva pomoč in zaščito. Nameščenci, vsi v našo strokovno zvezo privatnih nameščencev, da se ojačimo za skupni nastop. — Nameščenec. Čemu io? »Slovenec« z dne 6. jan. 1934 je brez pravega povoda in vzroka napadel našega tov. Gostinčarja in implicite tudi J. S. Z. Gostinčar je odgovoril sam, pa tudi mi smo kot napad sam kvitirali. Zato danes nočemo ničesar ne očitati in ne jx)lemizirati. Poglejmo stvar globlje in resneje. 2e dalj časa se podtika JSZ in krščanskemu delavstvu sploh, da ne priznava papeževe okrožnice »Quadragesimo anno«. To jrodtikanje je tendenciozno in neupravičeno, kajti že na občnem zboru JSZ dne 5. junija 1932 je krščansko delavstvo priznalo »Quadragesimo anno« kot temelj in izhodišče svojega dela z resolucijo: »JSZ izjavlja javno, da so socialna načela, izražena v papeževih okrožnicah »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno« njena glavna vodilna načela. Istočasno pa tudi izjavlja, da bo vse svoje delo in trud usmerila v ta cilj, da bodo ta načela prešla tudi v življenje.« Resolucijo je bila priobčila tudi »Delavska Pravica« z dne 9. junija 1932, torej je bila tudi javno razglašena. Te resolucije ni nikdar nobena organizacijska inštanca JSZ preklicala in je še danes v veljavi za vse članstvo JSZ. To je eno. Drugo pa je. Tendenciozen napad na tov. Gostinčarja in JSZ naj bi moralno kril neupravičenost obstoja neke nove nameščenske organizacije »Združenih«. JSZ ne zahteva zase nikakega monopola v delavsko-nameščenskih gospodarsko-soci-alnih vprašanjih. Kajti vsled gospodarske krize in posledic individualističnega kapitalizma trpe vsi sloji naroda in vsi narodi. Zato so vsi ljudje dolžni sodelovati pri rešitvi teh problemov. Vendar pa vidimo uspešno pot do rešitve le v skupnem delu, v skupni in enotni fronti p>o sedanjem gospodarskem sistemu najbolj prizadetih. Za ljudi katoliškega svetovnega nazora je ta skupnost spričo splošnega političnega, kulturnega in gospodarskega položaja pri uas dvakrat potrebna. JSZ priznava kot temelj in izhodišče svojega dela papeževi okrožnici »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno«. Na te se sklicujejo mono-jx>lno tudi »Združeni«. Oboji izpovedujemo isti svetovni nazor. Čemu potem dve strokovni organizaciji? Komu v korist? V vsem tem .se vidi vsa absurdnost obstoja dveh strokovnih organizacij. Dve strokovni organizaciji z istimi idejnimi temelji, na istem teritoriju, v tako majhnem narodu, ko morata obe računati le na zavedno katoliško delavstvo in name-ščenstvo, smatramo za škodljivo gmotnim ciljem interesentov, škodljivo narodni skupnosti in škodljivo porastu katoliške zavesti. Zato je pač upravičena želja, da pride čim prej do enotne dčlavske in nameščenske strokovne organizacije na katoliških temeljih, a brez politične primesi in vplivov v okviru dosedanje matice J. S. Z. Nemško delavstvo brez svobode Pred kratkim so vsi časopisi objavili »delovni red« narodno socialistične delavske stranke v Nemčiji. Ali krajše, socialni program nemških fašistov. Ta »delovni red« je priobčila tudi »Borba« glasilo Narodne strokovne zveze v Mariboru. In sicer na prvi strani z debelim tiskom. Iz pripomb je pa razvidno, da si je ta program osvojila imenovana organizacija za svojega. Ker je torej ta fašistični program pridobil svoje pristaše tudi v naši državi, je prav, da si nekoliko ogledamo položaj delavstva v Nemčiji. Iz predavanja nekega profesorja v Brnu je povzeti, da kapitalizem v Nemčiji z novim delovnim redom ne bo prav nič ogrožen; nasprotno, svoj vpliv in moč nad delavstvom mu je še v večji meri zasigurana. To, kar se je še pred kratkim ponosno imenovalo »nemško delavstvo«, to je z novim delovnim redom izginilo in utonilo v državi skupnosti. Delavec v Nemčiji je postal brezpraven suženj države, imenovan niti s svojim stanovskim imenom »delavec«, ampak pod imenom »Belegschaft«. Medtem je ko je kapitalist-podjetnik tudi še v novem redu samostojen »fiihrer«. Oglejmo si še nekoliko položaj delavstva po prevzemu moči hitlerjancev. Delavstvo je izgubilo svoje svobodne strokovne organizacije, svobodo govora in tiska, svoje časopisje, tiskarne, zadruge in premoženje so mu zaplenili. Izgubil je vse pridobitve socialne zakonodaje, ki si jo je priboril z velikimi žrtvami v dolgoletnih borbah, obratne zaupnike, obratne svete itd. Nima več pravice sklepati svobodno' kolektivne pogodbe, ne voditi mezdnih gibanj itd. Novi delovni red mu na videz daje neke obratne svete, ki jih sicer sam voli, ali pa mu jih postavi državni organ, in to, če so mu všeč ali ne. Zdi se, da bodo ti obratni sveti le slepo orodje v rokah podjetnika. Današnji položaj delavstva v Nemčiji je sledeč: Plače se kljub veliki nevolji delavstvu stalno znižujejo. Odtegljaji za razne prispevke kakor: organizacija, stranka, za vzdrževanje raznih SA oddelkov, brezposelni fond, pomožno Kruha in iger Strašno je gledati od gladu in trpljenja izmučene obraze brezposelnega delavstva. — In teh v Ljubljani, kakor tudi na deželi ni malo. Pa vendar nas to ne moti, da Ljubljana kakor dežela pleše do absurda. Bo kdo ugovarjal, češ, še poštene zabave se ljudem ne privošči. Od nekdaj je svet plesal in se veselil. Da, toda ne tako kot za časa rimskih palrici-jev. Razkošnih veselic in pojedin, pri vsem tem pa stotisoči gladnih, ki so bili za kos kruha in divje igre vsakomur naprodaj. . Tudi danes je še nekaj odstotkov srečnikov, ki brez ozira na trpljenje drugih plešejo do jutranjih zor in še čez. Le pojdite v zgodnjih jutranjih urah po ulicah, ko se ti »srečniki« vračajo siti veselja in zabave na svoje domove. Vse ulice so njihove, vrstijo se prizori, da je poštenega človeka sirah in sram. Kdo neki se upa oglasiti in jih prosili, da naj ne kalijo nočnega miru. Pa čitajte časopisje, kako vsi tožijo o hudih časih, kako milo tožijo ljudje, da ne morejo več izhajati, pa naj bodo to naši obrtniki, industrijci, trgovci, da in tudi deloma uradniki in delavci. Da se na takih prireditvah ne pusti samo stotak, je razumljivo. Razumljivo pa ni, da morajo drugi zato trpeti glad in pomanjkanje. Čestokrat čujemo, ko se kdo usti: Naj le še pride kdo beračit na naša vrata, ko smo mi sami siromaki. Saj so to sami delomržneži in jih je treba vse pognati v prisilno delavnico. Čiiaj in širi „Del. Pravico"! akcijo itd. znašajo brez izjem 20% delavčeve plače. Brezposelnost se rešuje s tem, da so veliki množici brezposelnim odtegnili podporo in jih s tem izločili iz statistike. Po drugi strani jih je mnogo tisočev v koncentracijskih taborih. Na tisoče so jih nagnali na »prostovoljno tlako« na posestva Junkerjev, kjer ob slabi prehrani tlačanijo za 7 Din dnevno. Seveda brezposelnost s tem ni odpravljena; nasprotno samo v mesecu decembru je število brezposelnih naraslo za novih 730.000. Očitek o rdečih in črnih zapravljivcih v delavskih organizacijah postaja spričo gospo-darjenja fašistov danes brezpredmeten in pada še v veliki večji meri na nje nazaj. Nabava uniform za razne predstavnike organizacije, kakor tudi nabava »službenih avtomobilov« v katerih se vozijo ti uniformirani predstavniki nacionalnega in izenačenega delavstva po državi, požre na stotisoče mark. Tudi nakup celega kompleksa zemljišč v Miinchenu, kjer bodo podrli kar celo vrsto hiš in na prostoru zgradili nova reprenzativna poslopja organizacij in stranke, ki bodo stale nič manj kakor 40 milijonov mark (540 mil. Din) in jih bo plačalo delavstvo; postavlja daleč v senco gospodarstvo prejšnjih delavskih organizacij. Da tudi brez korupcije ne gre je razumljivo, kljub vsemu pritisku in cenzuri prihajajo marsikakšne vesti. Tako je na pr. na Silvestrovo demonstrirala desettisočglava množica v Wiirz-burgu in zahtevala aretacijo župana, ker je poneveril denar pomožne akcije za brezposelne. Pa ta slučaj ni osamljen. Iz navedenega je razvidno, da je položaj delavstva v Nemčiji vse preje ko ugoden, kakor si to predstavljajo gospodje okoli »Borbe«. Bilo bi bolj pametno, ko bi se ti voditelji nacionalnega delavstva oprijeli rajši sociologije Masaryka, kakor pa da se navdušujejo ob idejah plemenskih Hitlerjancev. Delavstvo pa, ki zasleduje dogodke in delavska gibanja po svetu, ne bo nasedalo takim delavskim voditeljem, ki bi ga radi peljali v nemški paradiž potrebni, po drugi strani pa jemlje moralo dela voljnim nezaposlenim in zaposlenemu delavstvu. Ker se je bati, da bodo taki pohajkovalci in izkoriščevalci javne dobrodelnosti za vsako resno pridobitno delo izgubljeni, podeljuje kr. banska uprava individualne podpore le v posebnih ozira vrednih primerih (starost, onemoglost, bolezen, veliko otrok itd.). — Vse dela zmožne osebe se pa imajo zglasiti pri pristojnih sreskih načelstvih in predsedstvih občin v svrho zaposlitve pri javnih delih. Ker obseg javnih del danes še ni tako velik, da bi bilo mogoče z javnimi deli zaposliti vse nezaposleno delavstvo, zlasti pa, ker zimski čas ovira delo na terenu, je umevno, da se bodo še zmerom našli taki nezaposleni, ki bodo še nadalje nadlegovali javna oblustva in zasebnike s prošnjami za podporo. Da se pa omeji beračenje odnosno odstranijo v tem pogledu vse zlorabe po osebah, ki se bavijo s poklicnim beračenjem, se opozarjajo vsa sreska in mestna načelstva, policijska oblastva in predsedstva občin na predpise »Naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delamržnosti« (Službeni list št. 204/31 z dne 15. aprila 19313), glasom katerih si mora vsaka nezaposlena oseba priskrbeti pri občini bivališča posebno razvidnico za nezaposlene. Ako občine nimajo razvidnic na razpolago, naj si jih same priskrbe po obrazcu, ki je natisnjen na koncu cit. naredbe. Nadalje občine seznanijo vse nezaposlene, ki bivajo v občini, na krajevno običajen način s predpisi cit. naredbe, zlasti s pred-jiisi glede nabave in noše razvidnic, kakor tudi po-selskih in drugih takih obveznic knjižic ter jih opozore na posledice, ki bi jih zadele, ako si v najkrajšem času ne priskrbe razvidnic. Sreskim načelstvom in policijskim oblastvom se pa posebej naroča, naj nastopijo nasproti kršilcem z vso strogostjo v smislu določb §§ 12 in 14 cit. naredbe. Brezposelni, pojdite tedaj na občine po razvid-nice, da vam oblasti ne bodo delale neprilik. Za marsikaj nepotrebnega je tudi danes v teh težkih časih denar — za brezposelne pa razvidnice in pusta, prazna cesta. Ali se zaveda vladajoči svet, koliko krivice se dela ljudem, ki so brez lastne krivde j)Ognani, da si zdravi in delavoljni morajo prositi vsakdanjega kruha!? To in ono Kor. Bela-Javornik. Poročil se je tov. Pavle Šoberl, tajnik skupine, z gdčno. Ivanko Svetina. — Samski stan je zapustil tov. Filip Žan in stopil v zakon z gdčno. Marijo Vilman. — Obema paroma kličemo, obilo sreče v novem stanu! Javornik. V nedeljo zvečer priredi skupina pustni' večer. Na sporedu je: »Stric Maslovec in njegovi.. .«, burka v treh dejanjih, in pa »Kralj Herod«, v dveh dejanjih. Za času primerno zabavo jamčijo igralci. Radio Ljubljana. Vodstvo radijske oddajne jjo-staje v Ljubljani razpisuje za svojega desettiso-čega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabimo^ vse interesente, da čimprej postanejo naši naročniki. Desettisočega naročnika čaka zlata ura! indeks cen zagrebške delavske zbornice Indeks cen v veleprodaji (vzeto 22 artiklov, osnova 1913 =; 100) je znašal v decembru 1933 94 napram decembru 1932 108. Napram novembru 1933 so ostale cene nespremenjene._____ Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K.’ Ceč. — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: SreCko Žumer.