ti
■ "VV
S FL
'WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR J FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR S _ WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI- ■ B VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE S FOR ALL."
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen* dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
^aiiiiiiBiiiifeniiiiiiiiiBiiiiiiniiiig
THE ONLY SLOVENIAN DAILY ■ BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO 5 J THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 | SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA
»■■■■■■■■■■ul
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) AUG. 6th, 1923.	ST. (NO.) 183
Single Copy 3».	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Clevelandt O.. under the Act of Congress of March 3rd 1879.	Posamezna številka 3c.
PETEK PROGLAŠEN ZA DAN B^JS? ROBNEGA ŽALOVANJA.
SODI SE, DA BO DAUGHER-TY RESIGNIRAL. DEMO-KRATI IMAJO UPANJE V COXA.
predsednik Coolidge za stalno naseli v Beli hiši. Na svojih mestih bo ostalo najbrže še precej drugih Ohijčanov, toda v splošnem
PREDSEDNIK COOLIDGE JE ODREDIL, DA SE DO POKOPA POKOJNEGA PREDSEDNIKA PRE-' NEHA Z VSEM URADNIM POSLOVANJEM. NE- Washington 4 avg _ Smrt
CE RAZMOTRIVATI POLITIČNIH VPRAŠANJ. Hardinga znači, da Ohio preneha
__j biti središče političnega zanima-
Washington, 4. avgusta. - Mesto Washington se je jnja' kot jepbi,a ^om zadnjih 29
j„	.	.	i . ! mesecev. Prvi dogodek po po-
aanes pripravljalo, da dostojno sprejme zemeljske ostan- grebu Hardinga bo morda resig. ke predsednika Hardinga. Predsednik Coolidge je odredil! nacija justičnega tajnika Daugher-državen pogreb, ki bo sicer priprost, toda slovesen. Tu- tyja, ki je bil naj ožji prijatelj podi ostali visoki vladni uradniki so na delu na pripravah, ko j nega predsednika, da se čim primerneje izrazi žalost in čast naroda za po- George Christian, osebni taj-kojnika. Pogrebnih ceremonij se vdeležijo predsednik j J^^1"8^^ ^ Coolidge, predsednik vrhovnega sodišča W. H. Taft in rugo no mes ° se drugi visoki vladni uradniki.
Predsednik Coolidge je danes podal na narod pro-klamacijo, uradno obveščujoč narod o smrti Hardinga. V proklamaciji se obenem določa petek 10. avgusta, ko *e bo vpliv države s smrtjo predlo truplo predsednika položeno k večnemu počitku, dan narodnega žalovanja. Podpisal je tudi predsednik u-kaz, glasom katerega se odreja zaprtje vseh vladnih de-Partmentov od prihoda predsednikovega trupla pa do njegovega pokopa.
Odredil je obenem, da se do 1. decembra ne vrši nobena uradna zabava in da se vsi formalni obiski organizacij v Beli hiši do 3. septembra, to je do zaključka 30-dnevnega narodnega žalovanja, prenehajo. Tekom te dobe 'bodo tudi zastave na vseh zveznih poslopjih širom de-2ele in na vseh bdjnih ladjah visele v znak žalovanja na Poldrogu.
Truplo predsednika bo v sredo dopoldine odpeljano iz Bele hiše v Kapitol. Ko se bo v zastavo ovita krsta pomikala iz Bele hiše po Pennsylvania ave., jo bo spremljalo tisoč vojakov, katerim bo načeljeval general John J. Pershing. Za avtomobilom, noseč Mrs. Harding in člane družine, se bo peljal predsednik Collidge, člani kabineta ,najvišje sodišče, nato pa senatorji in kongresma-ni. Za tem bodo sledili predstavniki raznih organizacij.
Coolidge obdrži stari kabinet.
Coolidge je v svoji prvi javni izjavi, odkar je prevzel predsedništvo, dal razumeti, da bo obdržal isti kabinet kot ga je sestavil pokojni Harding in da bo v splošnem sledi'l programu, katerega je imel začrtanega Harding.
Da kabineta ne bo spreminjal.
Amerikanci o napredku v Jugoslaviji
I -
| Washington, D. C. — (Presbi- ; i-o SHS.) Veliki amer. list "The New York Times", ki je v svojem pisanju o naši državi vedno kazal popolno nepristranost, je v svoji številki od 29. julija t. 1. v članku,v katerem igovori o razmerah v naši državi, med dru gim navedel sledeče:
Be«š „,p„ved»je VLAK, XI VOZI TRUPLO HARDINGA, BI
— n SK0Rg ponesrečil
CESKI PREMIER PRAVI, DA BO NEMČIJA PODVZELA INICIJATIVO.
)e razvidno iz tega, ker ni ho-te' sprejeti resignacije, katero je Položil mornariški tajnik Denby.
Stvari ostanejo kot so", je ^eial Coolidge. "Jaz želim, da Ves kabinet ostane še nadalje na mestu." °vi predsednik neče dvoriti o politiki.
Washington, 5. avg. _ Prednik Calvin Coolidge je danes ,k°ro ves dan ostal v svojem ho-apartmentu ter je sprejel e t>ar obiskovalcev. Popoldne se Zglasil pri njem senator Bra-, e8ee iz Connecticuta, toda ko °b 5. uri odhajal, se je izja-Vl'* da obisk ni bil1 političnega '^ačaja, akoravno je znano, da Brandegee pripadal gTupi, ki nasprotovala Ligi narodov ter Opirala
Hardingov načrt za sve-^°vno razsodišče. Pri predsedni-^ *ta se mudila danes tudi držav-1)1 tajnik Hughes in njegova že-toda kot se zatrjuje je bil o-,8k v zvezi izključno s pripra-Varni za pogreb Hardinga. Da se ^l&nji svet zanima, kakšno pot 0 zavzel novi predsednik v zu-a»ii politiki, kažejo brzojavke iz fa*nih evropskih mest. Elko.
Nevada, 4. avg. — Da-ie vlak, na katerem se naha-^uplo pokojnega predsednika, V°*'l skozi vroče zapadne pusjp-,Jt- Mrs.
Harding je navzlic hu-' Pročini, ki vlada po teh krajih, držala
popolno kontrolo nad i °J z ono odločnostjo, ki jo je od predsednikove naprej. Tekom dneva je Ur neprestano gledala skozi w na neprestano menjajoče krajine.
Voz, v katerem se nahaja krsta s truplom predsednika, je isti v katerem je potoval Harding na svoji poti iz Washingtona proti zapadu. Težka krsta, ki stoji sredi kompartmenta, je zapečatena ter bo ostala tako do prihoda v Washington. Na vl'aku se nahaja tudi justični tajnik Daugherty, ki je bil skozi trideset let jako intimen prijatelj pokojnega predsednika.
Ko je Daugherty dospel' v San Francisco, se je Hardingu bolezen ravno nekoliko obrnila n; bolje, vsled česar ga ni hotel nadlegovati in je svoj obisk odložil za soboto. Tako se je zgodil'o, da predsednika ni več videl živega.
Ko vozi mrliški vlak skozi nešteta mesta, se povsod sliši zvo-nenje nad ropotom vlaka, ki počasi drdra proti vzhodu.
-O-
V republikanski tekmi za predsedniško nominacijo za leto 1924 ni niti enega prominentnega republikanca iz Ohio. Skoro vse države imajo svoje sinove , katerim bodo skušale priboriti predsedniško nominacijo, Ohio pa je s smrtjo Hardinga, ki bi bil najbrže zopet kandidat, ako bi bil živel, ostala brez predsedniškega "materijala". Da niti senator Williams niti Fess nimata najmanjše prilike prodreti,, se splošno priznava.
Hardingova smrt pa bo morda pomagala Coxu priboriti demokratsko predsedniško nominacijo, kajti Coxovi pristaši bodo argumentirali, da bo Cox pTav gotovo dobil večino ohijskih glasov neglede na to, katerega kandidata postavijo republikanci. Velebiznes razmotriva učinek Hardingove smrti.
New York, 4. avg. — Tukaj-šni vodilni kapitalisti resno razmotriva j o učinek, ki ga bo imela smrt Hardinga na ekonomsko bodočnost dežele.
Njih največja bojazen je, dali bo Coolidge v stanu kontrolirati senatorje La Folletta, Johnso-na, Brookharta in druge senatorje iz zapada, ki so v odprti borbi proti vele-bizniškim interesom. Tu se sodi, da bo nenadna smrt Hardinga trgovino in industrijo za kratek čas nekoliko ustavila, bodočnost pa da odvisi od stališča, ki ga bo zavzel Coolidge.
Ban/lcirji in industrijalni mag-nati so trdno prepričani, da bo Coolidge skušal slediti programu Hardinga, toda vprašanje je, da li se mu bo posrečilo kontrolirati La Folletta in njegove pristaše. Neki bankir se je izrazil, da pričakuje od strani la Folletta in pristašev v prihodnjem zasedanju kongresa generalnega napada na velebizniške interese. Interesi i na Wall Streetu so mnenja, da bo borba za republikansko predsed-
_	, , ,, ,rv . ! niško nominacijo kot posledica
—Ropar obstreljen. Včeraj zgo- ,,	. . ,
, . . , .. v , _ , _ , Hardingove smrti lako burna, ter daj zjutraj je cul Santa Custan- , ,
o,	«	,	ida bosta za to predvsem skrbela
eo, 3316 Scovill Ave. neko ropo- i ... r n . • w
senatorja La rollette iz Wiscon-
tanjg na dvorišču. Vzel je revolver in šel gledat kaj je- Kar zagleda nekeiga moškega, ki je ravno lezel čez plot. Izstrelil je pet strelov in zadel neznanca v hrbet. Takoj nato je zvedel, da je bil par minut kasneje vprizor-jen pred njegovo hišo rop in da
sin ter Johnsona iz Minnesote.
-o-
ŠALA JE POVZROČILA SMRT.
Portsmouth, O. 5. avg. — Ko se je 161etni Steve Weddington danes peljal v avtomobilu, je ne-
je zadeti moški ropar. Piše se ki neznanec v šali zaklical nad
»Robert Wright in je star 28 let.
—Vse člane in članice dram-dr. "Ivan Cankar" se opozarja, da se vdeležijo nocoj redne mesečne seje. Vrši se kot običajno
njim, da je izgubil eno kolo. Ko se je fant nato naignil preko avtomobila, da pogleda, če je res izgubil kolo, ga je pri tem neki mimovozeči avtomobil tako uda-
v Slov. Nar. Domu. Pričetek ob ril v glavo, da je bil na mestu osmi uri zvečer.	I ubit.
''Po povpraševanju v bankirskih krogih, se je dognalo, da se razmere v Jugoslaviji znatno boljšajo. Neki bankir je izjavil, da je Jugoslavija po svoji moči za Cehoslovaško prva država v j Srednji Evropi-
"Jugo|blavf|a dela ^edaji od-dločne napore, da zviša svoje dohodke. Po sedanjih razmerah so kmetje večina izvzeti od plačevanja davkov, medtem ko mora mestni element v glavnem nositi davčno breme. Težave glede ureditve tega vprašanja leži v politični moči kmetov, katerih glasovi odločujejo pri volitvah."
-O-
Praga, 5. avgusta. — Češki ministrski predsednik Benes , kj se je pred kratkim posvetoval s francosko vlado, je danes dal pozitivno napoved, da se bo ! ruhrski problem rešilo potom ! j nemške inicijative.
SAMO POČASNOSTI VLAKA JE PREPISOVATI, DA VLAK NI SKOČIL S TRACNIC, KO JE ZDRKNIL 0BR0C Z LOKOMOTIVSKEGA KOLESA.
Prmier Beneš je prepričan, da j Anglija ne bo pouvzela nikakih rost, ko se je bližal postaji nadaljnih korakov in da je di-jchapell, 68 milj zapadno od tu-rekten kompromis S Francijo ne- kaj, na 12-milj na uro, s kakršno izogiben.	< hitrostjo mrliški vlak vozi skozi
Duesseldorf, 5. avg. — Včeraj 'r°staje, kjer se ne ustavi. Tedaj
North Platte, Neb., 5. avg. — Malo je manjkalo, da se vlak, ,na katerem se nahaja truplo pokojnega predsednika Hardinga, danes ob 4. uri popoldne ni ponesrečil.
Vlak je ravno nižal svojo hit-
Kako nasedajo...
Na Ellis Islandu se je primeril sledeči slučaj:
Neki jugoslovanski državljan, ki je imel pasport za Francijo, je hotel priti v Zedinjeaie države- Sel je k neki agenturi v Hav-ru, kjer so mu nasvetovaJi, naj si nabavi mehikanski vizum, da
je bila v neko francosko godbo vržena bomba, vsled česar so francoske oblajsti podvzele na-daljne represivne korake. Odredilo se je zaprtje vseh kavarn, gledališč in kinomatografov šb 10. uri zveečer. Po 11. uri pa se ne sme nihče več pojaviti na ulici.
Granato je vrgel nemški dijak Rabt, ki bo najbrže obsojen na smrt- Rabt zločin zanikuje, toda več nemških prič pravi, da ga je videlo pri izvršitvi čina in v njegovem žepu se je našlo tudi ! del granatnega mehanizma-Nemška javnost obsoja ta čin
bi izgledalo, kakor .da mu je cilj potovanja Mehika!"
so bile nenadoma vržene v operacijo zračne zavire in kolesa vlaka so se z velikim ropotom in škripanjem ustavili. Pronašlo se je namreč, da je dva palca debeli obroč na enem izmed koles velikanske lokomotive, ki je vlekla vlak, zdrknil že skoro popolnoma iz kolesa in da je malo manjkalo da ni padel doli. Železničarji so po proučitvi kolesa izjavili, da ako bi bil vlak vozil z brzino 40 milj na uro, tedaj bi bil obroč gotovo padel s kolesa, nakar bi bila lokomotiva nedvomno skočila s tračnice in prevrnilo bi se bilo najbrže tudi več prednjih vagonov
terorizma prav tako kot franco- j v'aka.
ska.
Belgija se spominja nemške
invazije. Bruselj, 4. avg. — Dev^tletni-co nemške invazije v Belgijo se
je praznovalo tu danes oJ> polde-iNeiJ >e sedel na oni 8trani ,oKo" brftXttTT^U uri dopoldne;"Za hekaj časa motiv<5- ^^^»M^
Da se je nesrečo preprečilo, gre največ zasluge strojevodji Jos Schaggertu iz North Platte in strojevodji Barney O'Neilu, ki se ie tudi nahajal na lokomotivi. O'-
se je ustavil ves promet, medtem ko so ljudje med zvonenjem, piskanjem siren ter pokanjem topov stalj po cestah z odkritimi glavami.
--O-
Wilson se vdeleži Hardingovega pogreba.
SE BO VDELEŽIL POGREBA, "V KOLIKOR MU BO MO-MOČE".
ko je njegovo izkušeno uho občutilo, da z enim izmed koles lokomotive nekaj ni v redu, nakar ie zaklical rednemu strojevodji Schaggertu, da naj vlak nemudoma ustavi. Ko se je to napravilo je preiskava dognala, da se O"-Neilovo uho ni zmotilo in da bi se bilo gotovo zgodila nesreča, a-ko bi se ne bilo vlaka brž ustavilo.
Pogreba se vdeleži okrog 100,000 ljudi.
Marion, O., 5. avgusta. — Za pogreb predsednika Hardinga, ki se bo tu vršil v petek, se pričakuje tukaj več kot 100,000 ljudi iz vseh delov Zedinjenih držav. Danes sta odpotovala v Chicago, dr. C. W. Sawyer, sin osebnega zdravnika pokojnega predsednika in pa dr. George T. Harding iz Co-lumbusa, brat pokojnega predsednika, kjer bosta počakala mrliški vlak, ki je na poti v Washington. Tam bosta zvedela želje Mrs. Harding glede pokopa, prisostvoval mrliškim obredom vjnakai, se Wa takoj povrnila v
Kapitolu, bo odvisno najbrž od! Marion O tačasnega njegovega fizičnega stanja.
Predsednik Coolidge je včeraj Wisona formalno povabil, da
, se vdeleži obredov, toda po kon- jatelji pokojnega predsednika ce —V včerajšnjih prometnih ne- fereinci med pobočnikom bivšega nijo njegovo premoženje od zgodah so bile ubite širom drža- predsednika in njegovim osebnim $700,000 ve Ohio štiri osebe, 03emnajst pa zdravnikom, da njegovo zdrav-jih je zadobilo znatne poškodbe, stveno stanje tega ne dovoljuje. —Ker je vozil šestintrideset Pozneie Pa ie bivši predsednik milj na uro je bil obsojen v so- Dodal naznan'I°. se pogreba boto Jerry Vapenik, stanu/bč na i rdeleži v kolikor mu bo mogoče. 5200 Lee rd. na 5 dni zapora v	®
prisilni delavnici in $25 dolarjev i (globe- Vapendk vozi omnibus.
Elli,s Islandu videli, da mislite i-ti v Mehiko, Vas bodo pustili, Vi pa greste, kamor hočete," so mu dejali. Agentura je bila še tako "prijazna", da mu je preskrbela mehikanski vizum in ameriški vizum "for transit". Mož je prišel v New York in je bil točno
-ad<3 -npueisi siug bu uezapud cial Board of Inquiry je odločil, da ima biti deportiran. Mož ima v Pennsylvaniji brata, v Cali-fomiji pa dva strica. Ce bi bil izbral zakonito pot, si priskrbel affidavit, prosil v domovini za izseljeniški pasport in za pravilni ameriški vizum, bi bil sicer I Washingtno, 5 avg. — Bi-moral počakati, da bi prišel po vš; predsednik Woodrow Wilson številu že preje vloženih prošenj na vrsto, ne bi se pa bil izpostavil nevarnosti deportacije, ki jga je dokaj drago veljala. Toda rajši je poslušal agenture, katerim je le na tem ležeče, da proda eno karto več; verjel je, da ni teško priti okoli zakona, in zabredel je j j^j v nezgodo. Tako jih je zabredlo že več pred njim, in zabredli bodo še drugi, če bodo poslušali "modre nasvete" brezvestnih špekulantov. — Iz urada jug. na-selj. komisarja v New Yorku.)
-O-
je danes izjavil, da se bo vdeležil pogreba pokojnega predsednika Hardinga v kolikor mu bo to mogoče. Obseg predsednikove vde-ležbe ni znan, toda to izjavo se tolmači, da se bo Wilson vsaj peljal v pogrebnem sprevodu od hiše do Kapitola. Da-li bo
Whitfield pod ognjem prosekucije.
JE PRIZNAL. DA SE JE GLEDE NEKATERIH REČI V SVOJEM I2PRIČEVANJU LAGAL.
Premoženje Hardinga se ceni na $800,000.
Marion, O., 4. avg. — Ožji pri-
premozenje do $800,000 Hardinga se je pred zasedbo predsedniškega stola smatralo bogatinom. Sodi se, da je samo pri listu "Marion Star", kateraga glavni lastnik je bil od 1884 naprej.
--napravil okrog pol milijona do-
—Žensko truplo najdeno v goz- larjev. Harding je bil v enem ali
rzanauer, 3321 Archwood Ave. je vložil v soboto proti mestni u-pravi tožbo za $50-000 odškodnine- Ko je bil poslan vsled kršenja prometne postave v War-rensville, pravi, da je bil na zaprtem jetniškem vozu tako slab zrak, da se je onesvestil in da je
du. V nekem gozdu v bližini S. ; Euclid sta našla v soboto dva deč $50.000 odškodnine. Geza Al- ka mrtvo truplo neke mlade ženske. Dečka sta hodila ob potoku, ko sta naletela na truplo v o-kolici Snow in Elliot rds. Tamkaj hodi redkokdaj kak človek in tako sta bila dečka prva, ki sta šla skozi v soboto. Na, truplu so iznaki nasilja. Žrtev zgleda stara kakih 24 let- Deputiji iz Euclid
V	soboto se je z obravnavo Whitfielda, ki je bila v petek vsled smrti predsednika Hardinga prekinjena, zopet nadaljevalo.
V	soboto dopoldne je Whit-filed najprej ponovil svojo trditev, da je bil Greffin ustreljen v nesreči ter je pred poroto s po močjo dveh stolov ter svojega odvetnika, ki je markiral Grief-fina, pokazal, kako je prišlo do tega, da je bil Griffin ustreljen. Po zaključku izpričevanja pa je nastopila prosekycija ter ga obli-la s tako silno ploho vprašanj, da je postal \'es zmešan in da je enkrat celo priznal, da ni bilo resnično vse, kar je pravkar izpričeval.
»ir nasprotuje Whjtfieldoyi trditvi, da je bil Griffin po nesreči ustreljen, je izjava mrliškega oglednika, da je bil policist ustreljen z 45-kaliberskim revolverjem, kakršnega je imel Whitfield, in pa dejstvo, da je bil Griffin desničen, medtem ko je glasom pripovedovanja Whitfielda Griffin revolver držal v levi roki, ko ga je sunil žnjim v rebra.
Neče govoriti o Marie Price.
Na poti iz okrajne ječe na so-dnijo je Whitfield dejal deputiju Walker ju:
"Ako me danes kaj vprašajo glede Marie Price, jim bom povedal, da naj gredo k vragu. Žal mi je, kar sem govoril o nji, ko sem bil v četrtek na izpričevanju."
Tega se je tudi držal, kajti ko ga je prosekutor Stanton malo pred poldnem vprašal, če ve, kam je šlk Marie Price nekega gotovega dne, ko se je on mudil v Fort Wayne, je Whitfield na-polstoje in držeč se trdno za stol skoro zakričal:
"O Marie Price ne rečem niti besede več. P njej absolutno nečem govoriti. Marie Price je moja prijateljica ter mati mojega o-troka in napačno je, da bi govoril o nji. Ne vprašujte me o Marie Price, ker ne bom odgovoril."
Predno se je v soboto nadaljevalo z izpričevanjem, je ponovno izjavil deputijem, da se počuti bol nega in bil je res jako prepaden in izdelan. Očividno je jako slabo spal.
—O-
drugem delu svojega žMjer^a _Nocoj ge ^ y Sloyenskem delničar vsakega industrijalnega Domu izvanredna seja dramatičnega društva "Lilija". Na programu tri točke: Igrovodja se želi spoznati s Člani, prireditev 23. avgusta in nekaj posebno no-vejga.
podjetja v Marion. Ob času smrti je bil direktor Marion County Bank ter Home Building and Savings Co. Harding je napravil svojo poslednjo oporoko ravno pred svojim obiskom v Alaski.
-O-
—Samo še danes se bo vršilo
zasliševanje pri Whitfiedovi ob-
odtedaj vedno bolehen. V vozu ! village so šli nemudoma na kraj, ravnavi, nakar se bo izročilo zase je peljalo 24 jetnikov. j kjer je bilo najdeno truplo. jdevo poroti v odločitev. Na pod- k Griffina
lagi vseh predloženih dejstev v prilog in proti obtožencu bo morala porota odločiti, ali se ji zd« kriv, ali nekriv umora policista
STRAN. 2,
"ENAKOPRAVNOST*
AUGUST 6th, 1023.



ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland, Collin wood, Newbursh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. S5.5C1
3 mo. $2.00.
United States ......................I year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00
Europe and Canada .......................... 1 ve« $7.50. 6 mo. W*
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c._
Lastuie in izdaja ga i	Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, O. PGNDELJE K (MONDAY) AUG. 6th, 1923.
cu,:; - .104
Randolph 5813
NOV DODATEK K USTAVI.
Zakoni, ki regulirajo družinsko življenje, so brezdvo-mno največje važnosti za dobrobit celokupne družbe. Pod te zakone spadajo predvsem zakoni, tikajoči se formalnosti poroke in razporo'ke. Ko so očetje ameriške republike sestavljali njeno ustavo, so na vsak način ^napravili veliko delo. Toda tudi sami so se zavedali, da bo s tekom časa treba napraviti kaka popravila in dodatke: V tem oziru lahko primerjamo ustavo Zedinjenih držav strehi na hiši. Ta streha je sicer prav gotovo trdna in brani njene stanovalce pred naravnimi elementi, precej časa. Toda ko teko leta, se so v svrho samoobrambe potrebna popravila.
Pri ustavi Zedinjenih držav so mogoča taka popravila potom sprejema novih amendmentov ali dodatkov. Poleg prvotnih dodatkov, ki predvsem garantirajo državljanom in posaminim državam njih posebne pravice, imamo sedaj že tudi devet drugih amendmentov. Najbolj prosluli od teh je nadvomno 18., ki je sicer nespameten, toda tega ni kriv nihče drugi kot ljudstvo samo, ki je na-hujskalo po fanatikih zavzelo napačno pot, da napravi konec zlom, ki so v zvezi z nezmernim uživanjem pijače Poslednji amandment, to je devetnajsti, pa je dal ženskam iste politične pravice kot jih imajo moški. O modrosti tega koraka ne bo menda nihče dvomil.
Zadnji čas se je pričelo z agitacijo za več novih a-mendmentov, in eden izmed teh se tiče tudi družinskih razmer, na katere smo opozorili v prvem odstavku.
Gre se namreč za tem, da bi se napravilo nov zvezni poročni in razporočni zakon,, ki hi bil veljaven v vseh državah Unije. To pa bj 'bilo mogoča napraviti le potom sprejema posebnega amelndmenta k ustavi Zedinjenih držav, kajti ustava sama določa, da zamore zvezni kongres v Washingtonu delati le one zakone, do katerih mu daje pravico ustava sama. Ker'v ustavi ni nobenega paragrafa, smisel katerega bi se zamogel tako tolmačiti, da bi imel kongres moč delati zakone o poroki in razporoki, je torej treba, da se sprejme k ustavi poseben dodatek v tem smislu.
Da bi bil tak ustavni dodatek in taka zvezna postava koristna in potrebna, mora biti jasno vsakemu, ako razume položaj. Kot je danes, ima vsaka izmed 48 držav, ki tvorijo Unijo, svoje lastne posebne zakone, ki regulirajo poročne in razporočne zadeve. Vzroki za razporo-ko so v različnih državah jako različni. V South Carolini na primer sploh ni nikakih vzrokov, v New Torku je sa-
mo eden, v Ohio jih imamo deset, v New Hampshire pa kar štirinajst.
Ako bi vsi ljudje vedno živeli na enem mestu, hi zla, ki nastaja iz tega položaja, sploh ne bilo. Toda v današnjem času je preseljevanje iz ene države v drugo čisto vsakdanja stvar. In tako se lahko zgodi, vsled različnosti zakonov, da je nekdo lahko zakonito poročen v eni državi, v drugi pa se ga smatra za bigamista. Otrok, katerega se v eni državi smatra za zakonskega, je v neki drugi po postavi nezakonski. Tudi starost, ob kateri se morejo sklepati veljavne poroke, so jako različne v različnih državah. Najnižja starost za dekle je 12 let, za dečka 14, medtem ko je najvišja starost 16 za dekle in 21 za fanta. Ohio je7 sredi; dekle se more poročiti ob dosegi 16. leta, fant pa, ko spolni 18. leto, seveda z dovoljenjem starišev.
V številnih državah za poroko sploh ni nikakih pogojev glede zdravja, duševne sposobnosti, finančne neodvisnosti ali sorodnosti, akoravno je priznano dejstvo, da otroci starišev s prenosljivimi. boleznimi, podedujejo kal bolezni in da poroke med bližnjimi sorodniki niso dobre za potomstvo.
Ako bi se poroke in razporoke spravilo v področje zvezne vlade, tedaj bi se odstranile vse neenakosti, ki povzročajo velikanske neprilike in vsak korak napredka, ki bi se ga napravilo, bi bil veljaven za vse Zedinjene države, ne pa kot je sedaj, ko imajo nekatere države že jako dobre in moderne zakone, druge pa zastarele in povsem neodgovarjajoče današnjemu času.
Izkoriščevanje priseljencev.
Sleparije, izvršene na račun 1 priseljencev so v zadnjem času ' vzbudile zanimanje poklicanih (faktorjev za boljše zakone v varstvo novodošlecev. Ako naj se vede uspešna borba proti izkoriščanju priseljencev, je pred vsem važno, da se ta borba vodi v glavnem pristanišču prihoda, t j- v New Yorku, kjer se izkrcava velika večina priseljencev in kjer mnogo izmed njih ostane za stalno..
V svojem zadnjem zasedanju je legislatura države New York naložila skupnemu odboru obeh zakonodajnih zbornic (Joint Legislative Committee), naj preiskuje izkoriščanje novodošlih priseljencev potom goljufivega prodajanja veznih listkov (šifkart), denarnih nakaznic (money of-ders), zemljišč (real estate) in druge vrste zvijač in prevar. Predsednik tega odbora je držav ni senator S. A. Cotillo, ?i je sam priseljenec in poznavalec razmer, ki jih odbor mora preiskovati.
Preiskovalni odbor poziva na sodelovanje vse činitelje, ki se zanimajo za boljše varstvo priseljencev pred raznimi pijavkami. Na nekem shodu, katerega so se vdeležili zastopniki raznih društev za varstvo priseljencev in narodnostnih organizacij,
■uredniki tujezemskih časopisov in konzuli inozemzkih držav, je senator Cotillo povedal o nekaterih skušnjah, ki jih je sam imel glede izkoriščanja priseljencev-Le dan poprej mu je neki italijanski naseljenec povedal, da so mu zaračunali $10 za prenočevanje v nekem prenočišču na East Side, kjer je moral spati s štirimi drugimi v isti sobi. Drugi priseljenec je staVjil svoj ,podpis pod izjavo, s katero se je odpovedal lastnini v vrednosti $1000, meneč da se zahteva njegov podpis za nakup šifkarte. Govornik je rekel, da pozna mnogo ljudi, ki so vložili svoj denar pri kakem dozdevnem bankirju in kasneje našli, da jo je ''bankir" kam pepihnil. Povedal je tudi o zemljiških aigentih, ki so prodali priseljencem močvirja v Floridi, in o javnih notarjih, ki izkoriščajo novodošle priseljence svoje lastne narodnosti z ogromno pretiranimi pristojbinami- Mnogo izmed teh žrtev postane ogorčenih proti tej zemlji, ker je kaka pijavka izkoristila njihovo neznanje jezika in navad.
Drugi govorniki so omenili izkoriščanje iz strani hotelskih pri ganjačev (runner) in voznikov taksijev; ti-le dostikrat prežijo ha novodošlece, ko se izkrcajo iz Ellis Islanda, in jih peljejo tako doligo okoli, dostikrat večkrat okoli istega "bloka", v kraj, ki je morda le par korakov daleč. Zastopnik neke delavske organizacije je poročal o brezsrč-
nem izkoriščanju s strani agentov neke posredovalnice za delo, ki so pošiljali najete delavce v neko restavracijo in si delili dobiček z gostilničarjem. Urednik nekega tujejezičnega časopisa je poudarjal potrebo boljše-[ga zakonitega nadzrovanja eks-presnih kompanij in njihovih a-gentov.
Odbor bo začel z javnimi zaslišanji v jeseni. Medtem je senator Cotillo imenoval posvetovalni svet (advisory council), ki naj pomaga v tej preiskavi.
V zadnji seji je izvršilni odbor tega posvetovalnega sveta sklenil ustanovitev pododborov za preiskovanje nekih posebnih vrst izkoriščanja. Ustanovljeni pododbori, ki naj se bavijo vsak posebej z vprašanjem pošiljanja denarja, šifkartašnic, javnih notarjev,- prodajajanja zemljišč, sodnih tolmačev, profesionalcev, naturalizacije, posredovalnic za delo, posojilnih oderuhov, oglasov in patentnih zdravil.
Tekom prihodnjih treh mesecev se bo odbor prizadeval dobivati čim več mogoče podatkov o izvestnih slučajih izkoriščanja. Poedini pododbori bodo pretreso-vali podatke, padajoče v njihov delokrc.g.
Društva ali posamezniki, ki i-majo podatke v tem pogledu, sto rijo le dobro delo, ako obvestijo Council of Immigrant Education, 244 Madison Avenue, New York City, kjer ima ta preiskovalni odbor svoj sedež. Vsakdo, ki ima kaj opravljati z priseljenci, zna za slučaje izkoriščanja, ali, ako niso- ti slučaji zabeleženi črno na belem, ne more priti iz njih nič koristnega za prpeprečitev na-daljnega izkoriščevanja-
Priporoča se, da se navedejo nekateri podatki glede osebe, ki je bila izkoriščana, kot n. pr. rojstni kraj, narodnost, vera, koliko časa je v tej deželi, da-li zna citati in pisati aigngleško, starost, spol, poklic, kakor tudi podatki glede prevare, kot na pr-kako je žrtev prišla v dotiko z izkoriščevateljem, popis transakcije, za koliko je bil dotičnik oškodovan, njegov trud za od-škodbo, itd-
Najboljše je, da bodi vsak slučaj naveden v posebni poli in da se pošljejo tri strojepisane kopije.
nes ostati zvest veri naših pra-dedov v sladko kapljico, mora biti že precej podkovan v 1'irian-ci.
Vendar pa se mi zdi, da bi bilo še bolj primerno, če bi se prohi-bicijo izročilo v oskrbo ministr-stvu za notranje zadeve. Nihče ne more oporekati, da je suša jako resna notranja zadeva.
Diplomati že pet let mir delajo in pravijo, da bo jako trden. Bo namreč iz samih kano-nov in bajonetov skovan.
Neka gospa je tekom obiska pri prijateljici položila zobe na stol in jih tamkaj pozabila. V svoji pozabljivosti se je kmalu nato v,sedla na stol, a je takoj prestrašena odskečila, kričeč: "A j, aj, a j! Ugriznila sem se!"
Na nekem pokopališču je v miru počival trgovec z mešanim blagom. Njegova žalujoča soproga, ki je očividno verovala v uspešnost reklame, mu je postavila lep kamenit spomenik s temle napisom:
"Tukaj počiva g. Josip Kimovec, trgovec.
Njegova neutolažljiva soproga nadaljuje trgovino pokojnega
5217 Wilson Ave. Dobro blago! Solidna postrežba!
Ženske prenašajo bolečine mnogo lažje kot moški."
"Kdo pa vam je rekel to? Kak zdravnik?"
"Noben zdravnik, temveč — čevljar."
Oglašujte v Enakopravnosti!
CEKI
Tyjczemske denarne nakaznice M kabelske pošiljatve izpljačijive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte na podrobnosti.
AMERICAN EXPRESS COMPANY
2048 E. 9th St., Cleveland.
Phone: Cherry 1260. Station 22.
Prištednja na čevljih.
Laboratorij za usnje in PaP!t v poljedelskem departmentu zvezne vlade je izračunal na P° gi točnih podatkov, da vsak >z'
med nas porablja povprečno tri
111 se j pare čevljev na leto. Skupni tro^
šek vsega prebivalstva Združen
leto
K šefu je prišel sluga pritoževal:
"Gospod Šef, vaš tajnik mi je Držav za čevlje znaša na pravkar dal brco, a jaz ne ma- približno 1500 miljonov dolarjev-ram, cla mi daje vaš tajnik brce.' Ako bi povprečna osebna raba zna ' Zakaj ne, jaz sem itak preob- šala le dva para in pol mesto tre ložen. — Mar misliš, da naj vse , parov, bi znašala letna prišteli® j sam storim?" se je glasil prese- nič manj kot 200 miljinov dolar-, neti j i vi odgovor.	: je v.
! bi bi'
bi
Po mnenju kemičarjev to
i Poroča se, da se je videlo v ]0 prav iahko mogoče, ako ' ! Chijskih rekah krokodile. Kar majce Več pazili na svoje 1 daje misliti, da je dosti prohibi- j imamo nekaterih prav enostav-cijskih agentov na počtnicah- nih pravilj ki podaljšajo živi)*'
McAdoo je mnenja, da bi pri- nje čcevljev in z,nizajo prihodnji demokratski predseiniški n],e" Enostavna kakor so t
kandidat moral biti "zmerno ra- ;vlK se prav dobro izplaca "Ko dikalen". - McAdoo je očividno U se po njlh" Ta pravlla. fn0 na za toliko radikalizma v politiki kup,te čcvlje' pazite sk.r.Q. £e-•kot v pivu - pol procenta nam- lto; rla vam dobvro prisfjC). ' vaŠi
vji, ki se natančno podajej0^
no^, izgledajo boljše, so
boli
oba tra-
V ohijski državni jetnišnici je idobni in trajejo dalje. Rabite
zaprtih 38 avtomobilskih tatov, ;P»ra, menjajoč ju po vrstr. toda samo eden konjski tat. —j jejo vam dalje, ako to st°r'te'
Vse po času!
Prohibicija se v Ameriki nahaja pod upravo zakladniškega tajnika, ali kot bi rekli po naše, finančnega ministrstva. — Precej umestno, kajti kdor hoče da-
Držite svoje čevlje čiste in pokrtačene. Otirajte čevlje
dobr° ka-
Tcjga bi se morali zavedati kim oljnatim mazilom. to po-
dali'
■stari očandi, ki se jezijo, češ, da I ša"živl'jenje' u7nja.'snažite Pfat" je avtomobil največja skušnjava nene čev]je ^ formj. da
za mladino. Pozabljajo pa pri !skrčijo. Mokri čevlji naj sc
vozeh, katere je mesto gasolina j vlekel konj
suš''
tem, da sami v mladih dneh tu-!- ' \	V,J' " -te jih
i-	., . ,	jo na formi ah pa napol"11
di niso bili taki svetniki, ko so , znotraj s irjem Ne n0site o*
prepeljavah svoje izvoljenke vWnih pet; pokyarijo obliko -
lega čevlja. Dajte razpoke P0l?r i viti takoj."
I «T(iTO(niiiiniiiin:uniBMiiiniir3iiinHin»amfflHininiBiHii«!iDniriiiimaatuuiiin^ K TIDmiliUIIUUMKIlIHHniUH
1 KARL MAY:
UIHC}llUKimuail«lUIIWCW»UIWU3!iHHHHK}IimUlUi:
WINNETOU
RDEČI GENTLEMAN
1111». I ■■nn«iiriTaiifiiiwir»ini:inniniini;iiii]!ninminmrinniiiinnrrai?'
n:c>!iiuniuiiisiiniaiiiUHimiuHRiHHKiniin
Splazil sem se pred vami, da preiščem hišo; to bi sc ir>i bilo tudi posrečilo, če bi ne bila tukaj dva najslavnejša moža prerije in gorovja. Old Shatterhand in Winnetou, glavar apaški, sta prišla in taborila to noč pri tej hiši.
"Slišala sta in videla, ko smo prihajali; razprostrla sta svoje mogočne roke in me vzprejela ne da bi slutil. Vjela sta me; Old Shatterhandova močna pest me je vlekla v hišo,'Bil sem njihov vjetnik. Sicer pa ni sramota, če sta me premagala ta dva, ampak čast in ponos, kateri se je utrdil s tem, da sem kadil ž njima ca-lume.:.
"Pogovarjali smo se, in sklenili, da pusti pri življenju bledoličnike, kateri prebivajo v tej hiši, seveda pod pogojem, da se odkupijo ali umaknejo v času, katerega jim določim jaz. To se je sklenilo za trdno med nami; ostati hočem pri dani besedi. Winnetou in Old Shatterhand stojita pri oknu in poslušata moje besede. Med nami je mir in prijateljstvo. Naj mi slede moji bratje, kajti mi se povrnemo v naše wigwams."
Gre in zgine s svojimi ljudmi za plotom. Mi vsi s zapustimo hišo, da pogledamo za njimi in se prepričamo, če so res odšli.
Vsi odidejo; uverjeni smo, da se ne povrnejo. Zato
peljeva najine konje zopet v ograjo in leževa kot prej. Prekupec Rollins pa je bil posebno nezaupljiv; še! je za njimi in jih dolgo zasledoval. Pozneje geveda zveva, da je bil uzrok popolnoma drugi. Ne veva, kdaj se vrne; ko zjutraj ustaneva, ga najdeva pred hišo. Z naselhi-kom sedi na štoru, kateri je mesto klopi.
Corner nama želi dobro jutro, a vse kaj druzega kot prijazno. Jezil se je nad nama, ker je bil prepričan, da bi bilo brez dvoma ugodneje zanj, če bi bili vse rdečnike potolkli. Zdaj se mora umakniti ali plačati. Sploh se mi pa ne smili preveč; zakaj pa rine v tuje o-zemlje. Kaj bi rekli v Illinoisu ali Vermontu, če bi prišel kak Sioux-Indijanec s svojo družino tje, se naselil in rekel: "tukaj mi ugaja, to je moje!"
Midva se ne prepirava; zahvaliva sc za postrežbo in odideva. •
Prekupec gre seveda z nama. Vendar je tako, kot bi ga ne bilo. Ne jaha v vrsti, ampak precej za nama, primeroma tako, kot sluga za svojim gospodarjem, kateremu skazuje na ta način svojo čast. To se ni nama zdelo prav nič sumljivo; še ljubo mi je bilo, ker sem se zamogel neovirano pogovarjati z Winnetouvom.
Šele za nekaj ur pride v najino vrsto, da sc pogovorimo o nameravani kupčiji. Poizveduje, kakšne so kože in koliko jih je; midva mu odgovorjava v kolikor sva vedela. Nato vpraša, kje naju pričakuje Old Firehand in kako ima kože spravljene. Pojasnila bi mu bila lahko tudi to, a nisva, ker ga ne poznava. Sploh pa ne govori rad izkušen westman o kotičkih, kjer ima shranjene svoje zaloge. Nama je vsejedno, ali nama zameri ali ne. Zdaj zopet zaostane in sicer še bolj kot prej.
Vračava 3C po tisti poti, kot sva prišla. Zato ne preiskujeva okolice tako, kot bi jo morala, če bi jo ne po-
znala. Seveda nisva neprevidna; westman se ozira skrbno celo v tistih krajih, kateri so mu znani kot rojstni prag. Neprenehoma gledava, če bi ne ugledala kje kakega sleda; vsled te previdnosti prideva okrog poldne do nekega sleda, katerega se ni dalo tako lahko zapaziti, ker je bil po možnosti zakrit.
Vrhtega sva naletela nanj baš na kraju, kjer so počivali in ni še ustala vsa trava. Ustaviva se in razjahava, da preiščeva. Medtem pride Rollins, razjaha in opazuje sled.
"Ali je to živalski ali človeški sled?" vpraša.
Winnetou ne odvrne takoj; toda molčati se mu zdi ne umestno. Zato pripomni:
"Zdi se mi, da se ne spoznate posebno na sledove. Na prvi pogled morate vedeti, kdo je bil tukaj."
"Torej ljudje?"
"Da."
"Tega ne verjamem; v tem shičaju bi bila trčiva dosti bolj potepana."
"Vi torej mislite, da so tukaj ljudje, kateri teptajo tla na zabavo, da sc jih potem lažje najde in pobije."
"Ne toda konj ni mogoče tako držati, da bi ne pustil večjih sledov za seboj."
"Tiste osebe, katere so bile tukaj, niso imele nobenih konj."
"Nobenih konj? To bi bilo čudno in naravnost sumljivo. Jaz mislim, da ni mogoče biti nobenemu človeku brez konja v teh krajih."
"To mislim tudi jaz; toda ali niste še nikdar slišali, da je ta ali oni prišel ob konja?"
"To je že res. Vi pa ne govorite od jedne osebe, ampak od več. Jeden sicer lahko izgubi konja, več pa —
"Dela se izredno pametnega, dasi ne razume dosti,
kot se kaže. Winentou se obrne k meni in vpraša^ "Ali ve moj brat Old Shatterhand, kaj pomenJa
ta
sled?'
i tne1'

"Da."
"Trije bledoličniki so bili brez kbnj; niso pušk, ampak samo palice. Odšli so od tukaj tako,da šla drugi in tretji po stopinjah prvega; zadnji je zaje zakrival sled. Slutili so torej, d jih bode kdo
zasledovanem se tudi tako zdi. Praviš, da niso imeli °r
žja."
.i	1i VI'
"Vsaj pušk ne. Tukaj so počivali; mi bi mora1
deti sledove pušk."
'Hm! Čudno! Trije neoboroženi bledoličniki
te) iih
nevarni okolici! To si morem pojasniti le s tem, je kdo napadel in oropal."
"Moj beli brat misli kot jaz. Ti trije ljudje s° opirali na palice, katere so odlomili; to se vidi P° knjah v tleh. Ti potrebujejo vsekakor: pomoči.'
"Ali želi Winnetou, da jijn pomagamo?"
"Glavar apaški pomaga vsekemu, kdor ga brez razlike, ali je bel ali rdeč. Vendar pa naj 1 Old Shatterhand, kaj se stori. Jaz bi pomagab mam pravega zaupanja."
"Zakaj ne?"
se lu-

ra
b>.
dl°cl
m'
j,- ^e'
"Ker so se ti bledoličniki malo sumljivo ved
lo so se trudili, da zakrijejo svojo sled za seboj-
pa niso zakrili sledu tukaj, kjer so počivali?'
"Mogoče so mislili, da nc utegnejo. Mogoče so
pa ^
slili pokazati, da se sme vedeti za kraj počitka, ne smer, kamor so jo udarili."
m1'
"Znabiti je tako, kot pravi moj brat; v tem	jJ
ju pa niso dobri westmani, ampak neizkušeni Pojdimo za njimi, da jim pomagamo."
AUGUST 6th, 1923.
"ENAKOPRAVNOST1
stran 8
Spisal dr. Ivan Tavčar.
JANEZ SOLNCE.
Prijatelji so pričakovali, da se du, da se je napravil prostor ranjen lev. Ali v njih str men je je ostal vsaj na videz miren in skoraj tiho je izpregovoril:
"Gospod Solnce!" — in hlastal je po sapi, kakor bi ne imel zraka v pljučih — "ko bom ležal na smrtni postelji, in če doživim sto let svojega življenja, ne bodem vam tega trenutka odpustil in pozabil! Svojo dušo in večno svoje zveličanje Vam zastavljam, da bodete nekdaj obža-■ lovali te besede. Obžalovali, pravim Vam! In vi, prijatelji", — tu je obrnil k družbi svoje oko, ki je bilo čisto tako, kakor oko ponosnega in ošabnega ministra, njelgovega očeta, — "menim, da niste čuli 'lahkomišljenih besed, ki jih je ravnokar izpregovoril gospod Janez Solnce. In če ste jih čuli, upam, da ste jih sedaj že pozabili, kakor bi jih nikdar čuli ne bili. Za vse vrage peklenske upam, da ste jih pozabili! A sedaj, gospod Solnce, pričnimo!"
Poklical je prijatelje, da so mu odpeli oklsp. Ko se je zluščil iz železja, se je kazalo njegovo, v žamet zavito telo v nekaki žen-skcmilobni krasoti. In ko je odložil čelado, so se mu vsuli rumeni lasje kaker zlato po plečih. Ves čas je grizel ustna ter med zobmi mrmral (kletvice. Kaclar sc mu prijatelji odvzeli želez je, Je potegnil m<?č iz nožnic ter ga zavihtel okrog glave, da je po zraku zazvenelo.
"Sedaj sem tako opravljen, ka kor Vi. -Na delo torej, gospod! Solnce!"	i
Prijatelji so sejpotisnili k vho- j du, da se je napravil prosttor | sredi jezdarnice. Tesnost je si- i lila vsakemu v srce, ker je vsak-; do čutil, da se bode tu borilo za i življenje. Mnogo se jih je kesa- j
lo, da so .se spuščali v nevarno to podjetje.
Janez Solnce in Juri Ljude-vit sta ostala sama na mestu- Z golimi meči v rokah sta se opazi vala nekoliko časa. Vsakdo je hotel v pogledu svojega nasprotnika presoditi njegove nakane. Potem pa je Jurij Ljudevit dvignil svoje orožje ter ga nameril po nasprotniku, ki pa se je bliskoma postavil v bran. Culo se je, kako je bil meč ob meč. Konja sta se spenjala, tolkla ob tla s kopiti, da je švrkal na vse strani pesek in da se je pričel dvigati gost prah. Končno je opazila tudi žival, da se gospodarja sovražita: pričela sta konja to-gotno rezgetati ter se grizti, da so pene pršile naokrog.
■Oba viteza sta bila izvrstna borca. Izkušala sta prekaniti e-den drugega, a oba brez pravega uspeha. Janez solnce je dobil malo prasko na lice, in krvave kaplje so mu lezle po razbeljenem obrazu. Ljudevit Juri pa je iztaknil lahen udarec na levo roko blizu rame, da se je pretrgal žametni rokav in da se je pod žametom belo platno takoj napojilo z rdečo krvjo.
•Janez Solnce je bil mirnejši ter je samo pazil, da mu nasprotnik ni-mogel blizu. Tudi Juri Ljudevit se je delal mirnega, ali v srcu sta mu divjala srd in sovraštvo. Cutivši, da Solncu ne ,more nič, ga je preobdala še huje razburjenost; pričel je sekati nepazljivo, nepravilno. Tresla se mu je roka in v debelih kap-Ijh mu je lezel znoj s čela. Janez lSoln:e bi ga bil tedaj lehko pre-bodel in razsekal, da ni ukrotil samega sebe-
O priliki je Juri Ljudevit dvig nil zopet meč, da bi usekal z vso silo po nasprotniku- Pri tem se mu je zasukal ročaj, da se je po-
Make Your Trip More Enjoyable by a Refreshing Night on Lake Erie
( Your rail ticket is good on the boats)
Thousands of east and north bound travelers say they wouldn't have missed that cool, comfortable night on one of our fine steamers. A good bed in a clean stateroom, a long sound sleep and an appetizing breakfast in the morning! Steamers "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" —"CITY OF BUFFALO" Daily, May 1st to November 15th
Leave Cleveland - 9:00 P.M. 1 Eastern J Leave Buffalo . 9:C0 P.M. "1A.M./.
Arrive Buffalo
7:30 i
Standurd Time \ Arrive Cleveland - 7:30 A M.
Connections for Niagara Kalla, Eastern and Canadian points. Ask your ticket agenb or tourist agency for tickets via C & B Line. Mew Tourist Automobile Rale—$10.00.
Send for free sectional puzzle chart of the Great Ship "Sceandbcc" and 32-page booklet.
The Cleveland and BuSolo Transit Cc.
Cleveland! Ohio
The Great Ship "Secandbtc" — the largest steamer on inland waters of the world.
kazal za trenutek beli palec, ki ga je tiščal ob mečev ročaj. Ta trenutek je porabil Janez Solnce. Kakor strela je šinil z mečem onemu po držaju. Zakrhala se je ostrina, zdevši ob ročaj, ali zadela je tudi prst, tiščeč ob držaju. Odsekani palec je odletel daleč po pesku. Kakor bi bila mrtva, se je povesila roka Juriju Ljudevitu, curek krvi je šinil od nje, meč pa je zdrčal iz nje ter padel na mehki pesek. Ranjencu se je delala tema pred očmi; bolestno je zaječal, pre-meknil se v sedlu ter ob strani zdrknil k zemlji.
"Vivat Solnce!" je zakričal vitez ponosno.
Prijatelji Jurija L j ude vi t a so pazovali z veliko togo ta prigo-dek. Aricaga je takoj zopet izvlekel dolgi meč ter zarjul: ! "Vivat Aurspergus!" | Za njim je kričalo vse: "Vivat Auerspergus!" Nepreviden je bil takrat Janez Solnce, da je j v odgovor zopet zakričal: "Vivat Solnce!"
Takoj se je razljutila vsa četa; izvlekli so meče ter se zapo-j dili proti onemu v kotu. Dva I sta vzdijgnila poprej ranjenega | Jurija Ljudevita ter ga odpeljala k vhodu, kjer je bil boljši in čistejši zrak.
Janez Solnce pa se je potisnil s konjem v kot ter odbijal prve udarce. Brez dvoj be bi se Janezu Solncu slabo godilo in do smrti bi ga bili potolkli, da ni stopil v jezdarnico tedaj deželni glavar Engelbreht Tujraški.
Tisto jutro mu je maševal vla-dika Pedenski v kapeli svetega Ahaci j a v deželnem dvoru. Po maši ga je spremljal Volk Engelbreht po vicedomskih ulicah- Ker so tedaj le-o redkih prilikah izvlekli na dan- težke karose, sta hodila velika igospoda peš-
Zapustivši vicedomska vrata, sta čula nenavaden hrup in žven-ketanje orožja v deželni jezdar-nici. Vstopila sta torej V to poslopje ter z velikim strmenjem opazila burni prizor v njem. Ker i so bili plemiči pred bojem sluge odpravili, sta prišla tako nepričakovano, da ju ni nihče prej u-gledal nego takrat, ko sta že sto-! pila na peščeno areno.
Volk Engelbreht je takoj vedel, kaj se godi. Valvazor ga i-menuje mirnega gospoda, ki pa je vendar znal s primerno strogostjo razsojati, če so zahtevale razmere tako.
"Kake reči se gode tu ?" vpraša glavar srdito, " fulmina coeli, tu se bijejo z ostrim orožjem in deželnim stanovom ravno pred nosom."
Vtisek teh besed je bil velik.
Kot bi bil odrezan, je utihnil hrup; meči so se vtikali v nožnice in klobuki so frčali z glav. Najbližji so poskakali s konj ter z globokimi pokloni obsuli vladi-ko, da bi mu poljubili sveto roko.
A deželnega glavarja vse to ni utolažilo.
"Lepe reči, za svetega Odre-šenika, lepe reči!" je vpil. "In koliko vas je tu! Ti, Hohenwart, ti, Panicol, ti, Blagaj, ti, Jurič, ti, Grimšič! To vas je lepo Število ! In kakor osli na mrtvega leva se spuščate vsi na enega! No, j lehko so vas veseli vaši očetje! Vaša milost" — tu se ie obrnil k viadiki — "to je naša mladina, to so naši prihodnji stanovi! Deo gratias! Bogu bodi hvala za take plemiče! Sto na enega! Čudim se le, da se naš Ludovicus ni silil vmes!"
Obračal je srpooko po jezdar-nici ter opazil Jurija Ljudevita, ki se je bled kakor smrt slonel ob steni ter tiščal krvavo roko proti trebuhu, da bi z obleko u-stavil kri, ki je še vedno tekla iz rane.
"No, saj sem dejal," je dostavil ironično, "da bode neš Ludovicus svoje prste vtakni vmes! Ze si nekaj izteknil, kakor vidim! Da bi se ti prisadilo! Lepo čast mi delaš! Ali to sporočim Janezu Vajkardu tako gotovo, kakor imam nesmrtno clušo v sebi ! Vaša milost, ali smo že do- j živeli kaj takega! Deo gratias! | Hvala Bogu, da sem deželni glavar! Vas vse bom ukrotil ter j vam vtepel v prazne (glave pokor- j ščino do nailostivih stanov!"
"Ekselencija!" se je oglasil' tedaj Aricaga, "samo temu Soln-1 cu smo malo po nohtovih potolkli!"
'Tz usmiljenja Vas nisem videl, polkovnik! Ali toliko vam pravim, da že dolgo opazujem, kako mi zapeljujete mladino. Pa motite se, če menite, da bodem jaz, Volk Engelbreht Turjaški, vse to mirno gledal! Z mano se ne bode nihče šalil, in tudi t?' ne, moj Ludovice! Zatorej se mi je čudno zdelo, kako se mu je zjutraj mrzelo pred mašo! Kakor da mu je vsak dan dana priložnost, biti pri maši Vaše vla-.diske milosti! Božja služba je tem dečakom najmanjša briga, dasi se valjajo po pregrehi, kakor svinje po blatu. Pokaži no, kako si opraskan, amice!!'
Pristopil je k Juriju Ljudevitu ter ga pograbil za roko, ki jo je skrival v obleki-
"Kaj", je izpregovoril deželni glavar še togotnejše, "kaj, palec ti je odbil? Fulmina coeli! Pa lec ti je že vzel hudič, a clušo,
menim, ima že tudi v pesteh! Pri šel bi bil k svetemu opravilu kakor jaz, ki sem vendar nekaj več cd tebe, pa bi še nosil pet prstov na preglasni roki! Ali" — tu se je obrnil zopet k viadiki — "to preseza vse meje, Vaša milost! Malo potrpite, vi mladi vra-biči, postrigli vam bomo peroti, da bodete kričali, kakor bi se bili nažrli samo razbeljenega žeifer za! Za svetelga Odrešenika, Vaša milost, in vse to meni pred nosom, kakor da sem deželni glavar, ki ničesar ne vidi, ničesar ne sliši, ki noč in dan spi kot polh po zimi! Quos ego!"
Potem sta odšla v zladiko. Mladi gospodje so tičali poparjeni na mestu in polni kesanja so bili. Nihče ni izpregovoril besedice, ko je vitez Solnce mirno odjezdil iz jezdarnice.
"Ekselencija je prav močno razdražen!" je Spregovori nekdo v družbi.
"Da, prav močno!" so pritrjevali drugi s ponižno togo.
Tako se je končal preponosni dvoboj tistega dne.
IV.
Po boju v jezdarnici se je zadeva Janeza Solnca prikazala v boljši luči. Ce .ie zjutraj svojo ženico spremljal v cerkev, so obstajali meščan je, si pravili na u-ho njegovo ime ter občudovali viteza, ki se je tako po robu postavil ošabnemu plemenitžNstvu.
Plemiči so se še vedno ozirali za njim, ali ne več tako srpo kakor poprej. Radi so priznali, da se ni čuditi, če krasota mlade ženice premotila srce zaljubljenemu vitezu. Na drugo stran pa so tudi pripoznavali, da se je Janez Solnce, na boj pozvan, hrabro vedel. Končno pa je vsakdo privoščil tudi Juriju Ljudevitu, ki je bil silovito ošaben ter nadležen meščanstvu in plemenita-štvu.
Jurij Ljudevit je obtičal za nekaj časa med zidov jem knežjega dvorca, in deželnih stanov preučeni medicus je zahajal k njemu- Ovijal mu je neizmerno platna okrog roke ter hiu mazili! in mazaril rano, da je bilo res čuda, če se je končno vendarle o-/dravila- Bolnik ni skoro nič gor voril ter g'e voljno prenašal vse, kar mu je nalagal zdravnik. Gledal je temno ter bil vedno globoko zamišljen. Premišljeval je, in strast po maščevanju je.^ivjala po njem.
Napočil je dan, ko je hotel deželni odbor zborovati v deželni hiši ter se posvetovati o Janeza Solnca zadvi. Vedelo se je, da bodo deželni očetje tudi besedico j izpregovorili o boju v jezdarnici.
(Dalje prihodnjič)
i
Za zdravje in žejo
K S
s
poskusite nate produkte iz katerih se naredi doma prav	M
dobrega.	Bi
Zbirka sodov, čaš, steklenic, lončene posode, zamaš-	DJ
kov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d.	£§
FRANK OGLAR	g
6101 SUPERIOR AVENUE.	ft
106 ST. CLAIR MARKET HOUSE — 8704 Buckeye Rd.	gf
in pri Anton Dolgan 15617 WATERLOO RD.	Rf
| Čistimo, likamo, barvamo, popravlja-	gj mo in predelujemo obleke.
STARA ZANESLJIVA TVRDKA
I New York	I
ita	Sta
| Dry Cleaning	g
1 Company	1
Poleg kopališča.
iS
i 6220 Sto Clair Ave. Princeton 1944-W. |
I. SMUK, poslovodja.
m
:n»liiUliil»!iiluliil«liil»l»la!iil«w
O
WOOD 453 W
Slovenski Dom,
COLLINWOOD.
Direktorske seje se vrše vsak drugi in četrti torek v mesecu.
Redne mesečne seje delničarjev vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 .uri dopoldne.
Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob priliki ženitovanj, botri j, za razne druge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vaš dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delovali v lepi vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske naselbine.
II
O
o
O
o
o
o
0
1
o
"Jaz sem zadovoljen, zlasti ker vidim, da se ne oddaljimo preveč od naše smeri."
Zajahava; Rollins se* pa obotavlja in pravi s pomislekom:
"Ali ni boljše, če se prepusti te ljudi njihovej oso-di? Saj nam itak ne koristi ničesar, če jahamo za njimi."
Nam seveda nc, ampak njim," odvrnem.
"Toda mi zgubimo obilo časa!"
"Nam se ne mudi tako, da bi "ne mogli pomagati ljudem, kateri potrebujejo najbrž naše pomoči."
To pravim z bolj trdim glasom; on godrnja nekaj. Naposled se vendar spravi na konja in jaha za nama. ^si trije gremo po sledi. Še vedno mu ne zaupam popolnoma, vendar mi ne pride na misel, da bi ga imel za tako zabitega, kot je bil v resnici.
Sled zapusti gozd in grmovje ter drži na odprto savano. Stopinje so sveže, komaj jedno uro stare. Ker Jahamo brzo, zapazimo kmalu pred seboj tiste, katere i-
v v	"
scerno. Ko jih zagledamo, so bili še kako miljo pred na-ftii. Ko prejahamo polovico te daljave, nas zapazijo. Je-den se namreč ozre in sporoči ostalim. Nekaj časa stoje °d strahu, kot se jim vidi. Potem pa jo uderejo, kot bi Se šlq_za življenje.
Mi naženemo konje in jih zlahko dojdemo. Predno Pridemo do njih, jim'zaklicem nekaj pomirljivih bese-
nakar obstanejo. Res so brez orožja, popolnoma brez orožja. Niti nožev niso imeli, da bi si udrezali palice ampak sg jih morali odlomiti. Njihove obleke so snažne. Prvi ima obvezano čelo, drugi pa roko; tretji ni ranjen. Gledajo nas boječe, skoro nezaupno.
"Kaj tako bežite, Messrs?" jih vprašam, ko pri-
demo do njih.
F V

"Ali mar vemo, kdo ste?" odvrne najstarejši. "To je vendar vsejedno. Naj bomo, kdor hočemo,
dojdemo vas takointako; zato je bil vaš beg odveč. Vendar se nas ni treba ustrašiti. Mi smo pošteni ljudje; ko smo našli vašo sled, smo jahali za vami, da vam pomagamo, če je potreba. Mi smo slutili, da niste baš v prijetnem položaju."
"V tem se nikakor niste zmotili, Sir. Slaba se nam je godila; veseli smo, da smo rešili golo življenje."
"Potem vas obžalujem. Kdo vas je tako zdelal? Beli?"
"Ne, ampak Okananda-Sioux."
"A ti? Kda pa?"
"Včeraj zjutraj."
"Kje?"	V
"Pri zgornjem Turkey Riverju."
"Kako se je to zgodilo? Ali mislite, da je bolje, če ne vprašamo po tem?"
"Zakaj ne, če ste res to, kar pravite, namreč pošteni ljudje. Ce ste, potem nam bodete že oprostili, da vas vprašamo za vaše imena."
"To zveste takoj. Ta rdeči gentleman je Winne-tou, glavar apaški; meni pravijo navadno Old Shatter-hand. Ta tretji je pa Mr. Rollins, pedlar, kateri se nama je pridružil radi kupčije."
Heigh-day, v tem slučaju je vsako nezaupanje izključeno! Od Winnetouva in Old Shatterhanda smo slišali dovolj, dasi nismo pravi westmani. To sta dva moža, na kafere se sme vsakdo zanesti. Zahvalimo Boga, da vaju je poslal za nami. Da, Messrs. mi smo zelo, zelo potrebni pomoči. Veliko uslugo nam storite, če se malo zavzamete za nas."
"Zelo radi; kar povejte nam, kako naj vam pomagamo."
"Najprvo morate zvedeti, kdo smo. Jaz sem Warton; ta tukaj je moj sin, oni pa moj unuk. Prišli smo iz oko-
lice New Ulm semkaj, da se naselimo na Turkey Riverju."
"Velikanska neprevidnost!"
"Zal, toda mi nismo vedeli. Toliko lepega smo slišali o tem kraju; mislili smo, da kar posedemo pa uživamo."
"Toda Indijanci? Ali niste mislili nanje?"
"Smo; a slikalo se nam jih je vse drugače, kot so. Prišli smo preskrbljeni z vsem, da porabimo priliko in si dobimo košček dobre zemlje. Toda piitekli smo Indijancem v roke."
"Zahvalite Boga, da ste sploh pri življenju."
"Seveda, seveda. Obetalo se nam je še mnogo hu-jše, kot se je zgodilo pozneje. Govorili so od mučeni-škega kola in drugih lepih rečeh. Konečno pa so se zadovoljili s tem, da so nam pobrali vse do obleke in nas zapodili. Imeli so menda kaj važnejšega kot smo mi."
"Važnejšega? Ali ste mogoče zvedeli, kaj?"
"Mi nismo razumeli njihovega jezika; toda glavar je nam omenil v slabi angleščini nekega Corneija, nad katerega se mislijo spraviti."
"To se vjema. Tega so hoteli napasti zvečer; zato niso imeli ne časa ne veselja se ukvarjati z vami. Edino temu slučaju sn morate zahvaliti, da ste živi."
"Toda kako živi!"
"Kaj mislite?"
"Tako življenje ni življenje. Nimamo ne orožja ne noža, da bi mogli ustreliti ali vjeti kako divjačino. Ze od včeraj zjutraj živimo od korenin in jagod; zdaj so pa še te prenehale, ker smo v preriji. "Mislim, da bi morali poginiti od glada, če bi se ne bili sešli z vami. Saj smem upati, da nam pomagate s koščkem mesa ali s kakim drugim živežem?"
"Seveda; toda povejte poprej, kam nameravate
iti?"
"V Wilkes Fort."
"Ali veste za pot?"
"Ne; vendar upam, da smo ubrali pravo smer."
"To je res. Zakj pa nameravate iti tje?"
"Tam je naše rešitev. Rekel sem že, da smo šli mi trije naprej, da pogledamo svet; našinci so šli za nami in čakajo na nas v Wilkes Fortu. Ce pridemo srečno tje, je nam pomagano."
"Potem ste izredno dobro zadeli. Mi jahamo baš v tej smeri in smo dobro znani v Wilkes Fortu. Lahko greste z nami."
'Res? Ali nam dovolite, Sir?"
"Seveda. Tukaj vas vendar ne moremo zapustiti."
"Toda rdečniki so nam pobrali konje; mi moramo hoditi, kar je zelo zamudno."
"Temu se ne da odpomoči. Zdaj sedite in počiva-' jte; pred vsem dobite nekaj hrane."
Pedlar ni prav zadovoljen, kot se mu vidi; kolne potihoma in godrnja nekaj o zgubi časa ter nepotrebni usmiljenosti. Seveda ga ne poslušava. Razhajava, leževa v travo in dava trem revčkom nekaj živeža. Povžije-jo ga z velikim tekom; nato zahajamo in odidemo. Zavijemo na našo prejšnjo sled. Vsi srečni so, da smo jih dobili. Vedno bi se bili radi pogovarjali z nami, če bi bila namreč jaz in Winnetou malo bolj zgovorna človeka.
S pedlarjem poskušajo nekolikokrat, da bi se začel mdhiti, a zastonj; ni mu prav, da smo se sestali. Zato jih jezno zavrne. S tem zgubi pri meni še tisto mrvico prikupljivosti, ktero je imel do zdaj. Ne upoštevam ga več, pač pa pazim bolj kot do zdaj. Posledica temu pa je bilo nekaj vse druzega, kot sem pričakoval.
(Dalje prihodnjič,)
SI'KAN.
•ENAKOPRAVNOST
AUGUST 6th, 1923.
Clevelandske novice
glasi:
! zruši Avstrija in stvori Jugosla-
to
.	v Slov. lj. stranke
—Istočasno, ko je pričela anie- 0	0 _
^ , •■	i"- julija 1923.
nska delavska federacija z or-
ganizovalno kampanjo v jeklar- J Ne čudite se- ako dobite ski industriji, se je podala na de- jspomenico. Mi bi ž njo radi na-lo tudi organizacija Industrial i »topili na javnem zboru, ker pa Workers of the World. Sedaj sta torej na delu dve organizaciji, da
Spomenica se
"P. n. zboru gosp. poslancev (vija. To smo dosegli in spreje-Celju,
dne li, zato nočemo biti nasproti bratom verolomni, marveč zvesti in možati do zadnje konsekvence.
2. Naši sovražniki, katere nam. je dr. Korošec 1. 1918, tako stranki, i krvavo opisoval, postajajo čedal-da bi'ie drznejši ter komaj čakajo, da
spravite jeklarske delavce V okri nas ne hoteli poslušati ter bi namjbi nas zopet zasužnjili. Edina ga-delavstva. js svojimi ugovori ne pustili priti jranc,ia- da se to ne z8odl- l'e tes"
poznamo razmere v svoji tega ne storimo, ker vemo,
lje organiziranega I W. W. organizacija je za eno jdo besede. Da se tem neprijetnim veliko unijo, v kateri naj bi bili jposledicam izognemo, se posluži-delavci vseh strok.	;mo pismenega pota. Povemo pa,
Ida grešimo proti eni glavni zapo-'i SLS in ta greh je, da čita-mo oba zvona, smo si ustvarili lastno sodbo in na podlagi te
na bi.
vez med Slovenci in brati Sr-
— V petek je umrl Charles M. Miller, blagajnik Superior Found ! ry Co. na svojem domu, 1145 Euclid Ave. v starosti 69 let. Bolan je bil štiri mesece. Livarno, katere.blagajnik je bil sedaj, jej organiziral trideset let nazaj, ko ; je prišel v Cleveland fieida. Bil je igraduant Pennsylvania univerze. Zapušča vdovo, enega sina in eno hčer.
in na podlagi te si usojamo Vam poslati v sedanjem, morda velepomembnem zgodovinskem času nastopno pismo: iz Mans-	delovanje SLS se nam zdi
silno nedosledno, zmedeno ter nima nikakih trdnih načel.
Naši stari duhovniki so bili ča-narodni borci. Potem je bila
narodno
za vero.
—Romanca med zdravnikom
in bolniško strežnico. V kratkem |narodno.t proglašena za paganst
se bosta poročila Dr. Arthur H-Bil!, vrhovni zdravnik v materinski bolnici in pomožna bolniška nadzornica Miss Gladys But-termore. Dekle je graduiralo iz Shaw High School leta 1917, leta 1920 pa kot bolniška strežnica v Lakeside bolnici. Dr- Bili pa je eden najboljših porodnih zdrav-
vo. Nato smo opustili u>orbr> ter smo se borili Klicali in priklicali smo vojno. Ta je r>aša načela postavila na <davo. V začetku vojne smo bili -'ečii Avstrijci nego samo Dunaj-čani. Kdo se ie boli drl proti Srbom. kakor mi? Kdo je bolj go--'! na boi. kakor mi? Kdo
3.	Ako bi se mi odtrgali od Srbov, bi 1 3 krat zmanjšali svojo moč ter bi nas prvi veter odnesel v po dr. fCorošču tako kričeče o-pisano sovražno žrelo, ki bi nas v kratkem semlelo. Poglejte, kaj delajo Lahi, Nemci in Madžari z našimi neodrešenimi brati. Dr. Korošec pravi, da bi se vse lepo vredilo na temelju krščanskih načel! To je humbug! Naši sovražniki ne poznajo kiščanskih ampak le zverinska načela!
4.	Naši davki bi narastli do ogromnosti! V zvezi s Srbi smo danes na strani zmagovalcev ter prosti vojne odškodnine. Ko bi se odtrgali, bi bili smatrani kot avstrijski premaganci ter bi nam temu dosledno naprtili strašno vojno odškodnino, pod katero bi
se je
nikov v deželi in je tudi profesor	vnemal za vojno rosoiilo.
'•-ako>- mP Ko smo pa slutili, da
obstetrike na Western Reserve univerzi ter vrhovni zdravnik v Maternity bolnici. Dvojica si bo ustanovila dom v Wickli-ffe-on the Lake.
—Padla v jezero. Sinoči je šla Mrs. Lena Canarato, 30, iz 1205 Imperial Ave- na konec pomola v Gordon parku, kamor je prišla že ob polnoči, da se rnalo ohladi. Zvrtelo se ji je v glavi in padla je v jezero. Na srečo so jo opazili mimoidoči ter jo rešili. —Smrtni slučaji. Včerajšnja • ročina je. povzročila smrt dveh f ievelandčanov. Eden je utonil v Geauga jezeru, eden pa je podlegel vročini. Utonil je Bernard G. Rununski, 28, stanujoč na 3923 E. 66 St- On in več tovarišev iz Clevelanda je kempalo v bližini Geauge jezera, kamor so se ho->at. Včeraj se je Bernard ckorajžil ter je rekel, da bo pre-
M*
plavai je^jro. Pri plavanju pa ga je oči vi dno prijel krč in je utonil. Rununski je bil neoženjen in je živel s svojo materjo- — Bruce Adair, 35, pa se je zgrudil mrtev, ko je sedel pred svojo kro-jačnico na 2066 E. 19 St. Podlegel je sicer srčni nadlcigi, toda k smrti je pripomogla še vročina.
—Se opekla do smrti. V soboto zvečer je umrla od opeklin v Mt-Sinai bolnici 671etna Mrs. Mary Glowasyccska, iz 6716 Fleet A-venue. Zenid se je vnela obleka pri plinovi peči, kateri 3e je preveč približala. Nesreča se je pripetila na domu njene nečakinje, na 8316 Medina Ave-
-O-
Revolta v klerikalni stranki.
Klerikalni volilci proti svojim poslancenv. — spomenica klerikalnih volilcev za zbor SLS v Celju dne 8. julija.
iz kov v
vrst klerikalnih somišljeni-Savinski dolini je bil na zbor SLS v Celju dne 8. julija poslan zaupnik, ki je imel nalogo, da izroči poslancem posebno spo-
tecrene Avstriia propasti, da ne ostanemo na cedilu, smo začeli -ami napadati umirajočo Avstri-io. Dred katero smo se maloperj valiali v blatu. Narod smo zre-volucijonirali za Jugoslavijo. Prijel ie polom. Od radosti smo v ?v<*zi z brati Srbi in Hrvati same -adosti skoraj noreli. In to se nam je zdel vsem nepopisno krasen, — gotovo najsveteiši mo-;nent v naši dolgi suženjski zgodovini. Na to je vladal dr. Korošec. Dokler je sedel na ministrskem stolu, smo bili SLS dobri Ju-<?osloveni. Ko je zapustil svoje mesto, ie na?a politika obrnila Jugoslaviji hrbet. Prišli smo na dan z avtonomijo, notem s federacijo, potem s konfederacijo, na-7?dnie smo postali radičevci. ve-rolomneži, veleizdajniki in ubijalci svobode, domovine in lastne sreče. Povejte ljulje božji, kdaj ste nam lagali ali pred vojno, med vojno ali po vojni! V kratkih Ie-•ih smo svoje nazore in "prepričanje" in "načela" tako hitro in korenito menjavali, da nas ne more noben človek, ki raz«odnr misli, smatrati za resne politike.
Vrhu vsega tega sloni naše de lovanje v resnici na zgolj materialističnem delovanju, ki stremi Ir ra tem. da bi veljali, vladali ir vživali. Vse višje nam je tuje ir
kaj višjega tudi omenjamo, ie vse samo prevara, tako nekake — radi lepšega in da lažje slepimo prosto ljudstvo!
Celotno naše delovanje v parlamentu je brez orjentacije, ne-oremišlieno. nesmiselno, nesmo-treno, škodljivo in ne le brez vsake koristi ampak naravnost kva--no in pogubonosno. Škoda zp denar in škoda za čas. Tako ne pridemo nikamor, kvečemu v pro past .
Mnogi volilci v Savinski dolini obsojamo Vaše pogubonosno delovanje, Vaš neosnovani bratomorni boj ter smo proti Vaši samomorilni zahtevi po avtonomiji, oziroma po odcepitvi Slovenije radi naslednji stvarnih razlogov:
I. Naša težnja je bila, da se
ečali najmanj 50 let.
5.	Tudi naši upravni stroški bi narastli v nebotične višine. Imeti bi morali posebno financo mnogo več uradnikov in drugih naprav, ki bi nam nalagale neznosna davčna bremena, pod katerimi bi naše gospodarstvo moralo podleči.
6.	Mala Slovenija (in tudi ko bi bila v zvezi s Hrvatsko) bi se odpovedala bogatim banatskim žitnicam in drugim nebrojnim proizvodom, katere nam bi dajala brez carine bogata in velika Jugoslavija.
7.	Naša mlada inteligenca, bi ne dobivala kruha v veliki Jugoslaviji, se manj pa pri naših sovražnikih. Naše šolstvo bi pešalo. Zaostajali bi tedaj tudi v kulturnem pogledu ter bi začeli stradati na lastni zemlji.
8.	V osamljeni mali Sloveniji bi se tako lepo razvijajoča obrt zadušila. Zdaj nas Jugoslavija ščiti, — potem 'bi bili brez zaščite in konkurenca bi nas ubila. Izvoz bi bil nemogoč, ker bi noben ne maral za nas.
9.	Delitev je slabost slovanskih plemen, ki nam je dosedaj donašala samo, škodo. In to smo danes očitno spregledali! Zdaj vidimo. da Slovani potrebujemo iačenja in to je edino mogče v ?logi. Proč z uničujočim diferen-ciranjem ter naprej s sintetičnim oreudarnim in vstrajnim delovanjem.
10.	Borba za avtonomijo je docela nepotrebna, ker nam io naša ustava jamči v najkrasnejši formi. Treba jo je le izvesti pa ne tratiti časa z nepotrebno borbo za stvar, ki že eksistuje!
Gospodje, navedli bi lahko še mnogo drugih točk, a mislimo, da onemu, ki ima normalno razvite možgane ter pošteno sloven- j skd in jugoslovensko si^ce, to za-
katere ste nam dajali ob volitvah, bile sama laž ter se ne bodo uresničile nikdar! Ljudstvo zgublja v vas zaupanje. Zato Vas kot verni pristaši prosimo in rotimo, da spoznajte svoje strahovite zmote ter ne spravljajte sebe in naroda v brezdno pogube. Kakor Spahovcem muslimani, tako Vam kličemo ob 1 1 tudi mi: Zapustite brezumno, slepo in kaprici-jozno politiko ter pojdite v Beograd zato, da nam boste prinašali dobrine napredka, koristi, moči, da se med razburkanimi mednarodnimi valovi vzdržimo pred narodno in politično smrtjo, pred katero nas more obvarovati le najtesnejša bratska vez s Srbi, s tistimi junaki, ki so požrtvovalno branili našo nesrečo Koroško, med tem ko so slovenski vojaki po naši nerodnosti bežali v varni zapeček in katerih srbskih junakov se edino še danes boje naši' neizprosni smrtni sovražniki!
Ako se mislite odpovedati svojim dosedanjim grehom ter kreniti na popolnoma novo pet, poj-'dite v božjem imenu v Beograd. Ako pa se mislite držati sedanje brezglave taktike, potem pa o-stanite raje doma ter svoja mesta prepustite boljšim možem, kakor ste Vi!
Tako smo Vafri odkritosrčno povedali svoje mnenje. Srečni bomo, ako pa ne, z žalostnim srcem Vas prepuščamo lastni usodi ter pravični sodbi zgodovine. Varujte se, da Vas ne bodo bodoča pokolenja preklinjala kot grobokope naše zlate svobode, za katero je bilo prelito toliko
Uvažanje čebel iz i-nozemstva prepovedano.
Večkrat se dogaja, da si kak rojak,' ki se zanima za čebelar- i^i![!g][li||l^fli][jl]^l][ll]l|l][li stvo, daje naročiti iz starega fe
Or. L-.. E. Siegelstein.
naznanja, da je preselil svoje urade v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE.
nasproti Statfer Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dair razun nedelj.
Ob torkih, četrtkih in sobotah zve£#T od 7. do 8.
prospect 692
diagocene jugoslovenske krvi! Mnogi Vaši volilci iz
Savinske doline.'
kraja domačih čebel- Medonosne čebele so izmed onih redkih žu- i želk, ki se lahko pošiljajo po pošti. V pravilno opremljenem o-motu čebele, poslane po pošti iz j starelga kraja pridejo navadno i še žive v Ameriko, kjer se po- i i tem iz njih razvije prav hitro i roj.
Tako je bil večkrat napravljen poskus uvesti kranjske če-! bele v Ameriko- Pred par leti je, na primer Rev- Jager, profesor] čebelarstva na minesotski držav- j ni univerzi, dobil po pošti razne žive vzorce kranjskih čebel in razstavil njihov roj in sat na ta-mošnji letni poljedelski razsta-; vi. Najbolj razširjena je v Ameriki takozvana italijanska čebela rumenkaste barve; zato so kra.sne črnkaste kranjske čebele > vzbudile precej pozornostti na raztavi in dobiie prvo nagrado.
Sedaj pa je generalni poštar : objavil, da je nadaljno pošiljanje čebel po pošti iz inozemstva i prepovedano, razun iz Kanade. Vzrok tej prepovedi je neka bole 1 zen, ki se j pojavila med čebelami v mnogih Inozemskih deželah.
Ako se dokaže, da obstoja u-pravičena potreba po inozemskih čebelah v svrho proučevanja in znanstvenih poskusov, bo De-1 partment of Ariculture sam naročil dotične inozemske čebele.
NAJBOLJŠI SLAD IN HMELJ se dobi pri
LOUIS SOMRAK 15800 Waterloo Rd.
Kar rabite pri izdelavi domače pijače dobite v na-trgovini. Priporočam, kadar potrebujete te izdelke, da se zglasite pri nas. Zadovoljni boste z našo postrežbo in tudi cenami.
si

DR. SMEDLEY, špecijalist
JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI.
Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špi-cijalistu in ne h kakemu neiz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso moglipo; magati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali.
Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzamjm jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zoravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boktnijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali .ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja, zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske.	Mi govorimo slovensko
DR. SMEDLEY, špecijalist
URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 dop. do 1. pop. SOKA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105. St.
CLEVELAND, OHIO.
do 8.
2. NADSTROPJE
lBBHHBHRBBB!!I8BBin^a91IBIEBH^liS!i!&:j! I f^/jj^ J^ j OGi^/kSl
DOHODKI IZLETA SKUPNIH DRUŠTEV!
V C0LLINW00DU,
POHIS.TVO naprodaj na 7523 Decker Ave.
(184)
DNE
99
jLth*
JULIJA 1923.
Dohodki ......••............................$ 565.08
Stroški ...........................................278.62'
Preostanek ................................286.46
Stara blagajna • •............................' 946.88
Skupna blagajna ....................$1,233.34
Nadzorni odbor: FRANK FENODE in JOHN GORJANC
JOE VICIČ, tajnik.
>wuHUNiiQHiiuuMia(nuMiiHQiiHuiMiiniimiiiiMiDum^	.....untrue
Frank J. Lausche slovenski odvetnik «
Uradu je po dnevi v avojl odvetniški pisarni
1039 GUARDIAN BLD G.
Sveder od 0:30 do 8. ure pa na domu. Caat. TJO. 6121 ST. OLAER AVE.	Main 3Xi1 g
Jimniiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiimiiiiiiitiiiimiiiiiiu..........................................................................
SLOVENKA
clobi stalno delo v restavrantu, da pomaga v 'kuhinji. — Oglasi naj se pri Martin Sorn, 6034 St. Clair Ave.
(185)
ANTON OPEKA
1099 E. 64th St.
Kadar se selite in kadar po trebujete dober truck za vožnjo blaga, oglasite se pri meni.
Posebno se priporočam se daj za vožnjo na piknike ali izlete izven mesta.
dostuje, da lahko brzda svoje mišljenje, ambicijo ali celo trmo na svetu katere naj bi stopila dobra volja v dosego velikih smotrov, katere nam more jamčiti le velika in složna domovina iugo-slovenska. Vse drugo so danes liliputanske igračke, nevredne dostojnosti zrelih mož!
Gospodje, siti smo Vaše razdiralne politike, ki je nepopisno škodljiva veri, narodu in državi, — jasno vidimo, da vse obljube,
ZA OČARLJIVE OCl
Se navadite rabiti dnevno MURINE. To osvežujoča zimivalna voda napravi oči, čiste, bliščece in krasne! Enjoyahu,
\HarmUi3
^ . — .	SoldbyaU
fOR youR tiE S dT"u'"1
Marine Co.. 9 Beat Ohio St., Chieafto
Write for Free Book:
"Hov, to iMake the £ya Beautiful"
JOHN L. MIHELICH, odvetnik
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. PODRUŽNICA: 6303 St CLAIR AVENUE.
Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R
CENE KOLIKOR MOGOČE NIZKE.
liliilinililiiliilllFiillliiriilliiiii
Don't Fuss With Mustard Plasters
Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister.
Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, sprains, sore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists— 35c and 65c jars and tubes-hospital size $3.
Better than a mtutard platter
KMIHMHIMIIHIIIilll
■ aaqaeeaaa
aaaaaaaaaaaaaaaeasaaaoa
00 YOU KNOW WHY - - - Yon Can Get a Lot of Exciting Exercise Doing Gardening?
Drawn tor this paper By Fislter
A. F. SVETEK Co.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOI) V COLLIWOODU.
Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker btvm gledal, da bom vsakomur dobro postregel. Ambulanra in avtomobili za vse slučaje. Podpirajte domače podjetje.
15220-26 Saranac Road.
0. S. Wood 44	Eddy 40.11
lliilllilliilteilliiiiitliiliiillSiiiiiiliT
PRODA SE
iisto nova in vsa bela peč na P'in' rabljena samo dva meseca; Pr°" da se tudi nova ledenica in hi n j ska omara. Prodajo se P0' ceno.— Vprašajte na 1214 N°r" wood Rd. spodaj ali na Nottingham Rd.
(183)
SLADSCICARNA in GROCERIJA
na dobrem kraju se proda, ker prevzame lastnik trgovino drU" ge vrste. — Naslov se izve v «P* ravništvu lista.
(183)
CEMENTNI BLOKI
iako dobrega izdelka, trpežni jn Po zmerni ceni iso naiprodaj- \ mam jih večje število v zalo£'-Oglasite se taikoj na 1009 E. 6lst
GOSTILNA NAPRODAJ.
Proda se dobroidoča gostilna z mehkimi pijačami in
sladščica"11
na Waterloo Rd; pripravna tudi za restavrant. Proda se PocI ugodnimi pogoji. — Vprašajte na 15436 Waterloo Rd.
(183)
IMAM 10 DOBRIH stavbišč naprodaj; merijo 39 in pol x 'u na E. 172nd St., severno od Waterloo Rd. $700 vsako. Vplača se $200, ostalo po mesečno. Zglasite se pri H^"
ROLD E. EMERICH, 1620' St. Clair Ave., Tel. Kenm<>re 195.	___
PRODA SE
restavrant in Lunch Room z stilno z mehkimi pijačami; v 91 e dini slovenske naselbine ter na prometnem prostoru. Proda se radi odhoda na farme. — slov se poizve v uradu tega lista'
(181)
JOSEPH KUNCIČ Mehke pijače, sladoled, cig*r° tobak in dvorana za seje, veselice in druge zabave. 15612 WATERLOO R®. . ( Prijazno dvorišče za balincaWe-
Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v Enakopravnosti.