leto vi
CELOVEC, 24. marca 1950	Številka 12
Acheson o sporu z USSR
Ameriški zunanji minister Acheson je v svojem govoru v Berkleyu naštel sedem glavnih točk, ki povzročajo napetost, katero je ustvarilo sovjetsko postopanje. Pozval je sovjetske voditelje, da podvzamejo posebne korake za odstranitev ovir za mir.
V	naslednjem podajamo izvlečke iz Achesonovega govora:
1.	Nemčija. Združitev obeh Nem-čij pod vlado, izvoljeno s svobodnimi volitvami, katerim prisostvujejo mednarodni opazovalci, je osnovni temelj za sprejemljivo rešitev. S priznanjem te potrebe in z voljo za določitev mirovnih pogojev, bi bilo mogoče sestaviti nemško mirovno pogodbo, ki bi v veliki meri pripomogla do sprostitve vrste večjih napetosti, čeprav nočemo trditi, da bi rešila vsa zapletena in trpka vprašanja Nemčije.
Avstrija. Ta nesrečna dežela je še vedno zasedena, ker sovjetski voditelji nočejo mirovne pogodbe. Sovjetska odločitev, zakrinkana v tehnične ovire, da ohrani svoje sile in posebne koristi v Vzhodni Avstriji, sabotira pohtično in gospodarsko neodvisnost Avstrije.
Japonska. Mnenja smo, da bi sovjetski voditelji lahko priznali interese, ki jih imajo tudi druge države, katere niso članice sveta zunanjih ministrov, pri sklenitvi japonske mirovne pogodbe in da bi jim ne bilo treba vztrajati na postopkih, ki ovirajo napredek sklepanja pogodbe,
2. Uporaba sile
V	zvezi s skupino držav, katere po
Moskva odklanja Rdiesonove predlogo
V	uradnem sovjetskem časopisu „Pravda“ zavračajo Sovjeti Achesonove predloge za omiljenje napetosti med Vzhodom in Zapadom. V tozadevnem članku „Pravde“ je rečeno: „Govor, katerega je pred kratkim imel Acheson in V katerem je svetoval, kaj naj sovjetski oblastniki napravijo, da se omogoči izboljšanje odnošajev med Ameriko in Sovjetsko zvezo, kaže, da se Acheson v trdi šoli življenja ni ničesar naučil.“
Članek je pisan v zelo ostrem tonu in vsebuje močno odklonitev ameriških poizkusov ter napada ameriško pohtiko.
navadi imenujemo podložniško področje, bi sovjetski voditelji lahko umaknili svoje vojaške in policijske sile in bi lahko opustih uporabljanje te sile, s katero držijo na oblasti osebe ali režime, ki ne uživajo zaupanja prebivalstva, svobodno izražanega po rednem parlamentarnem postopku. Z drugimi besedami, odločili naj bi se, da dejansko izpolnijo iz-javo o osvobojeni Evropi, ki so jo pod-pisali v Jalti.
V zvezi s tem ne vztrajamo na tem. da bi morale imeti te vlade katero koli določeno politično ali socialno smer. Kar nas zanima, je to, da bi morali biti resnično neodvisni narodni režimi, ki bi imeli lastno voljo in bi črpali svojo moč iz ljudskega čustvovanja.
3.	Obstrukci ja v Združenih narodih
Sovjetski voditelji bi lahko opustili svojo politiko obstrukcije v ustanovi Združenih narodov in bi namesto tega uravnavali svoje postopanje tako, kakor da verujejo, da so Združeni narodi resna ustanova za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, kot je to pred
kratkim povedal sam Stalin. Zdaj enostavno ne delajo tako.
Njihova politika zapuščanja zasedanj in bojkotiranja je politika izpodkopavanja večinske odločitve. Zdi se, kakor da bi namenoma hoteli biti manjšina v ustanovi Združenih narodov.
Sovjetska zveza naj predloži v ustanovi Združenih narodov pristne predloge, ki bi vodili k delu za mir in bi spoštovali dejansko neodvisnost drugih vlad ter bi upoštevali vlogo, ki bi jo Združeni narodi lahko imeli in bi jo morah imeti v ohranitvi svetovne stalnosti in sodelovanja med državami. Tedaj bo večina gotovo na njihovi strani. Veselilo nas bo, da bodo v tej večini. Mi sami bomo radi postali člani te večine.
4.	Nadzorstvo nad atomsko silo Sovjetski voditelji bi se nam lahko pridružili pri prizadevanjih za stvarne in uspešne ukrepe za nadzorstvo nad atomskim orožjem in za omejitev oborožitve na splošno. Zavedamo se, da jim spričo njihovega sistema ni lahko zami-(Nadaljevanje na 2, strani)
Obramba lapadne mere
(Komentar „Times-a“)
„Times“ razpravlja o obrambnih vpra-šanjih, o katerih so razpravljali v bri-tanski spodnji zbornici in piše, da „je bila v ozadju razprave grožnja atomske in vodikove bombe. Vlada ni mogla v tem pogledu podati nobene izjave in Churchill je obžaloval ta molk in zahteval tajno sejo. Zavest, da ta mogočna napadalna orožja niso več monopol prijateljske sile, podaja glavnemu načelu obrambe značaj nujnosti. Smoter ogromnih izdatkov za obrambo Velike Britanije, ki dosegajo v letošnjem proračunu 780 milijonov funtov šterlingov, to je 15% narodnega dohodka, ni zmaga v prihodnji vojni temveč preprečenje te vojne.
Obrambni minister je upravičeno posvetil pivi del svojega govora obvezam države v treh strateških sestavih, katerim pripada — britanskemu Commen-wealthu. sistemu bruseljske pogodbe in severoatlantski zvezi. Vsi ti sestavi so stopili nekako v akcijo v obeh vojnah
Obrimlmi odbor severnoatlantskega sporaiuma se bo sestal prvega aprila
Obrambni odbor severoatlantskega sporazuma se bo sestal prvega aprila v Haagu, da bo proučil dosedanje delo glede medsebojnih obrambnih načrtov. To je. sporočil predsednik obrambnega odbora, ameriški obrambni minister Johnson Louis. Obrambni ministri držav severoatlantskega sporazuma, ki tvorijo obrambni svet, bodo gostje nizozemske vlade.
Pred tem sestankom bo še 28. marca konferenca vojaškega odbora severnoatlantskega sporazuma in sestanek komisije za vojaško proizvodnjo in dobave, ki bo prav tako v Haagu 24. marca.
Verjetno je, da bo v aprilu ali maju sestanek severoatlantskega sveta, ki ga tvorijo zunanji ministri vseh držav članic. To je omenil že ameriški zunanji minister Acheson, ki je predsednik tega sveta, na tiskovni konferenci, ko je dejal, da bo v kratkem potreben nov sestanek. Acheson ni hotel ničesar izjaviti, o čem bodo razpravljali in je dejal, $8. ne ve, če bo prihodnji sestanek sveta it Evropi.
Članice severnoatlantskega sporazuma so: Združene države. Velika Britanija, Francija, Kanada, Belgija. Nizozemska, Luksemburg, Danska, Norveška, Italija, Islandija in Portugalska. Na zadnjem sestanku obrambnega odbora v decembru 1949 v Parizu so odobrili splošno osnovo za dogovor o skupni varnosti v obliki izpopolnjene obrambe področja severnoatlantskega sporazuma.
Sestanek vojaškega odbora 28. marca je sklical general Omar Bradley, načelnik ameriškega glavnega stana. Odbor, ki ga tvorijo po en važen vojaški zastopnik iz vsake države, bo pregledal uspehe dela petih skupin meddržavnih komisij.
Komisija za vojaško proizvodnjo in dobavo se bo sestala 24. marca pod predsedstvom Howarda, predsednika ameriške komisije za strelivo. Predsed-ništvo v vseh treh odborih so dobili za prvo leto ameriški predstavniki, naslednja leta po bodo menjaje predsedovali zastopniki drugih držav članic.
proti Nemčiji; zadostovali so za zmago v obeh vojnah, niso pa zadostovali, da bi preprečili vojno leta 1939, ker njihova sila ni bila prej znana napadalcu. Ako naj po drugi svetovni vojni ustanovljene obrambne zveze preprečijo tretjo, mora biti izven svakega dvoma načelo, da je enotnost ciljev in njihova moč stalna in neodstranljiva in da bo izzval napadalec, ki napade tudi najmanjšo državo članico, vse članice in bodo vse takoj stopile v akcijo.
Samo v zvezi s splošnim pristankom na enotno usodo zahodnih narodov se lahko razume potreba, da naj ho Nemčija v stanu prevzeti odgovornost za svojo lastno obrambo, kot je to izjavil Churchill. Churchill ni točno povedal, če misli na vzpostavitev nemških oboroženih sil ali samo na udeležbo nemške industrije pri izdelovanju obrambnega orožja, vendar je tako razlikovanje v načelu iluzorno in ni izvedljivo v praksi. Na drugi strani pa pomeni oborožena Nemčija, rahlo združena s skupino drugih zahodnih držav, od katerih ima vsaka manjše prebivalstvo kot Nemčija, nevarnost, ki jo je na vsak način upoštevati. Edina rešitev obstoja v tem, da dobi zahodna zveza tako stvarno vsebino, da lahko sprejme kot članico tudi Nemčijo, katere človeški potencial in naravni viri bodo dobrodošli kot ojačenje, ki pa vendar ne bo imela take premoči, da bi lahko rušila ravnotežje na zahodu. Edina sila, katere polno sodelovanje in vodstvo je neobhodno potrebno za stalnost zahodne zveze in za brzdanje Nemčije, pa je Velika Britanija.“
Razgovori o sotialni politiki
Od srede do petka zasedajo v Londonu zastopniki petih držav, ki so podpisale bruseljsko pogodbo o socialnopolitičnih vprašanjih. V okviru bruseljske pogodbe so si zadale države podpisnice nalogo zvišati življenjsko raven svojih narodov in zgraditi socialne ustanove na podlagi skupnih načel.
29. marca bo v Londonu druga konferenca finančnega in gospodarskega odbora držav Severnoatlantske obrambne pogodbe. Odbor sestavljajo finančni ministri dvanajstih držav in služi kot posvetovalna ustanova za svet te pogodbe.
fkedtmadtti patami
(Napisal W. N. Ewer)
Čeravno ni določenega sporazuma, je gotovo, da se bodo črez nekaj tednov sestali zunanji ministri Amerike, Anglije in Francije, verjetno v Londonu aprila meseca.
Sestanek ne pomeni, da gre za nekaj nujnega ali da je nastala kaka kriza. Ministri se tudi ne bodo sestali, da razpravljajo o kakem posebnem vprašanju ali da sklenejo kaj posebnega. Verjetno je, da bodo ti sestanki res nekako redni. Ta neuradni svet treh ministrov je nekako prevzel naloge sveta zunanjih ministrov, odkar je zadržanje sovjetske vlade nasproti ostalim trem velesilam odvzelo vsak pomen svetu zunanjih ministrov.
Kakor svet zunanjih mistrov štirih velesil, ima tudi ta svet treh velesil dvojni namen. Prvič je to sestanek zunanjih ministrov treh vlad. ki so sedaj skupaj odgovorne za Zahodno Nemčijo. Drugič je to priložnost za neuradno razpravljanje in izmenjavo misli o vseh drugih vprašanjih, ki skupno zanimajo „svetovne velesile“ zahodnega sistema.
Sestanek v Parizu novembra je bil skoraj popolnoma posvečen nemškim vprašanjem. Tedaj so v načelu sklenili, da se bodo zopet sestali spomladi in da bo glavni predmet razpravljanja zopet Nemčija. Toda od novembra dalje se je položaj razvijal dalje, kar zahteva znatno spremembo pričakovanega programa. V teh mesecih je nastala temeljita sprememba mednarodnega položaja v svetu.
Sovjetska zveza in njeni zavezniki ne sodelujejo pri nekaterih ustanovah Združenih narodov. To je lahko samo začasno. Neposreden razlog zato je sklep, da se ne udeležujejo dela pri nobeni organizaciji, kjer so navzoči predstavniki nacionalistične Kitajske. So pa znaki, da je to predigra za trajen umik. Trajen ali začasen — sovjetski umik je dejstvo. To pomeni, da je sedaj organizacija Združenih narodov prenehala biti organ za reševanje ali celo za razpravljanje vsakega spornega vprašanja med „sovjetskim toborom“ in Zahodom. Mimogrede pripominjamo, da je popolnoma nestvarno govoriti v teh okoliščinah o tem, da bi se stvar spravila iz mrtve točke tako, da se skliče poseben sestanek Varnostnega sveta v Evropi ali poseben sestanek skupščine v Moskvi. Sovjeti ne bodo niti pozdravili Varnostnega sveta niti se udeležili skupščine.
To še ni vse! Celo „redni diplomatski kanali“ med dvema taboroma so skoraj zaprti. Zahodna diplomatska odposlanstva v vzhodni Evropi so osamljena in skoraj bojkotirana. Vlade, pri katerih so akreditirana, jih stalno označuje-jo kot „gnezda vohunstva in sabotaže“. Njihovi uradni stiki so uradni in omejeni. Pred kratkim je šel nizozemski poslanik v Pragi na češkoslovaško zunanje ministrstvo, da izroči neko noto. Stražnik mu je pa kratko povedal, da ga nikdo ne more sprejeti in da nobeden tujec ne sme v palačo.
Novi režim na Kitajskem ni do sedaj vzpostavil diplomatskih odnošajev iz kakih praktičnih razlogov niti z Anglijo niti s katero koli nekomunistično vlado, ki je to vlado priznala. Novi kitajski režim nima nikakih stvarnih stikov z zunanjim svetom tostran „železnega zastora“.
S Sovjetsko zvezo samo so diploma-tični odnošaji zahoda zelo rahli. Sovjeti so v „hladnih“ odnošajih z zahodnimi diplomati.
Sovjetski diplomati se pa na Zahodu držijo sami zase. Z njimi se malo občuje, razen pismeno, navadno več ali manj neprijetno.
V resnici je v nekoliko preteklih mesecih ločitev „dveh taborov“ postala veliko bolj določena in popolna zaradi pre-(Nadaljevanjc na 2. strani)
(fmlitiimi
bumunija
Nedavno so imenovali sovjetske tehnike na važnih mestih romunskih industrijskih podjetij. V večini primerov je načelnik podjetij po imenu Romun, toda stvarno nadzorstvo je v rekah sovjetskega državljana. Sovjetski državljani so sklenili kratkoročne ali dolgoročne pogodbe z romunskimi oblastmi. Do takih imenovanj pride navadno tam, kjer sumijo, da so romunski tehniki proti režimu ali pa tam, kjer sumijo, da so rumunski tehniki krivi kake gospodarske sabotaže.
Veliko nezadovoljstvo je povzročilo dejstvo, da so sovjetski tehniki veliko boljše plačani kot romunski. Plača romunskega tehnika znaša 8 do 13.000 lejev mesečno, njihovi sovjetski tovariši pa dobivajo 35 do 45.000 lejev.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Suhoparno uradno poročilo pravi, da je češkoslovaški zunanji minister Cle-mentis na lastno zahtevo odstopil. Zanimivo je, da so izdali uradno poročilo brez vsake uradne zahvale ministru Cle-mentisu za njegovo delo in brez vsakršne prejšnje napovedi o kaki spremembi v zunanjem ministrstvu.
Med vojno je Clementis nekaj časa sodeloval v češkoslovaški vladi v Londonu, od koder je govoril Čehom in Slovakom po radiu. Vsem je še dovolj v spominu, 'kako je Clementis takrat, ko so ga odpoklicali od češkoslovaške delegacije pri Združenih narodih v New Yor-ku zaradi ,,odklona“, dejal, da so te govorice neumne. Zunanje ministrstvo je prevzel dosedanji namestnik ministrskega predsednika, Vili Siroky. V krogih političnih opazovalcev so mnenja, da se bo moral Clementis v kratkem zagovarjati zaradi svojega dela v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu.
Češkoslovaška vlada je izgnala pretekli četrtek msgr. Ottavia Livo, edinega' diplomata papeške nunciature v Pragi. Liva je moral zapustiti češkoslovaško ozemlje v teku treh dni. Izgon msgr. Liva pomeni prekinitev diplomatskih odnosa jev z Vatikanom. Msgr. Liva je pred svojim odhodom obiskal praškega nadškofa dr. Berana.
ITALIJA
Italijanski ministrski predsednik Al-cide de Gasperi ja na tiskovni konferenci pretekli teden izjavil, da bodo izvedli v najkrajšem času zemljiško reformo, da na ta način odpomorejo brezposelnosti med poljskimi delavci. To reformo bodo izvedli v južni Italiji še pred kon-čnoveljavno potrditvijo zakonov za re- . šitev tega vprašanja.
Na podlagi te reforme bodo razdelili okrog 1,500.000 hektarjev zemlje med 250.000 kmečkih družin. Da bo mogoče plačati stroške za potrebna dela, bodo ustanovili posebno blagajno, ki bo imela na razpolago nad 1000 milijonov lir za dobo prihodnjih 10 let. Istočasno bodo izvedli tudi melioracijo zemlje.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Ameriška predstavniška zbornica je Odobrila zakonski osnutek, ki predvide-
Mnarodm položaj
(Nadaljevanje s 1. strani) mišljenih nastopov sovjetske vlade in njenih zaveznikov. Nastal je položaj, kateremu ni primera v moderni zgodovini.
Vpoštevajoč to ozadje morajo trije zunanji ministri razpravljati o svetovnih vprašanjih. Javno mnenje je bilo vznemirjeno, ko je na enkrat razumelo, da so bila ustavljena vsa prizadevanja, da se doseže sporazum s Sovjetsko zvezo glede nadzorstva atomske sile.
Javni delavci precej nejasno zahtevajo neko „novo zbližanje“. Toda to je samo del veliko obsežnejšega vprašanja.
Skoraj je res, če rečemo, da sedaj ni ne priložnosti ne sredstva za kak sporazum o kateri koli zadevi s Sovjetsko zvezo ali s katerim koli članom njene skupine.
In to temno dejstvo je treba vpošte-vati pri vsakem razpravljanju, o atomski bombi ali o Nemčiji, o obrambi zahodne Evrope ali o pomirjenju v jugovzhodni Aziji ali splošno o svetovnem gospodarstvu.
fldieion o nora i UISR
(Nadaljevanje s 1. strani).
pregled
va poostritev kazni za vohunstvo in za sokrivdo pri izdajanju podatkov, ki so v zvezi z državno varnostjo. Zakonski osnutek, katerega so zdaj predložili senatu, bi spremenil zakon, ki je zdaj v veljavi.
Zakonski osnutek bi poleg tega tudi podaljšal rok za uvedbo sodnega postopanja proti kršilcem določil od treh na deset let.
NOV BRITANSKI VISOKI KOMISAR V NEMČIJI
Britanski visoki komisar v Nemčiji, sir Brian Robertson, bo predvidoma junija meseca zapustil svoje mesto in prevzel vrhovno poveljstvo nad britanskimi suhozemskimi četami na Bližnjem Vzhodu. Njegov naslednik bo dosedanji vodja nemškega oddelka pri britanskem zunanjem ministrstvu, sir Ivone Kirk-patrick.
Sir Ivone Kirkpatrick je star 53 let in je bil v letih od 1933 do i938 prvi tajnik britanskega veleposlaništva v Berlinu. Spremljal je takratnega britanskega državnika Nevilla Chamberlaina pri njegovih obiskih pri Hitlerju v Berchtesgade-nu, Bad Godesbergu in v Monakovem. Leta 1944 je zasliševal Hessa v Angliji.
šiiti si, da bi na njihovem ozemlju poslovala oblast, pri kateri bi sodelovali ljudje, ki ne delijo njihovega političnega prepričanja.
Mi nismo oklevali s pozivanjem, da bi oni kot mi sprejeli to zahtevo, ker smo prepričani, da je čut pristne odgovornosti do človeštva široko razvit po vsem svetu. Našli bi lahko mnogo uradnikov in znanstvenikov za izvrševanje take oblasti, ki bi bili presrečni, da, neglede na politično prepričanje, lahko z vzvišenega stališča gledajo na to ogromno odgovornost. To so možje, ki bi smatrali pod svojo častjo, da bi uporabljali svojo oblast za negativne namene, razdiranja. Prepričani smo, da bi lahko ustanovili oblast, ki bi bila neodvisna, oziroma ne bi bila podvržena niti našemu niti sovjetskemu nadzorstvu.
5.	Strmoglavljenje obstoječih vlad
Moskva bi se lahko odpovedala uporabi komunističnih organizacij, ki so pod njeno nad-vlado po vsem svetu, preko katerih skuša s prevratnimi sredstvi strmoglaviti obstoječe vlade, s katerimi je sovjetska vlada v odnošajih zunanjega prijateljstva in spoštovanja.
6.	Postopanje z diplomatskimi pred-
stavniki
Sovjetski voditelji bi lahko sodelovali
z nami, da bi z uradnimi predstavniki vseh držav povsod spodobno in spoštljivo postopali in da bi se ustvarilo vzdušje, v katerem bi ti predstavniki lahko redno in koristno poslovali, kakor določajo splošno sprejeta pravila in šege o diplomatskem obnašanju.
7.	Potvarjanje namenov drugih
Mislim, da bi se sovjetski voditelji v splošnem lahko vzdržali načrtnega varanja svojih narodov, katerim dajejo popačene slike o svetu izven njihovih mej in zlasti o naši državi.
Kake zaključke naj izvajamo iz bolestnih izlivov sovjetske propagande o kapitalističnem obkoljevanju in o tem, da Združene države prekanjeno in načrtno snujejo zaroto za novo svetovno vojno? Sami vedo in tudi svet ve, kako tuje je pojmovanje napadalne vojne naši miselnosti in našemu političnemu sestavu. Dobro vedo, da si ne želimo biti predmet katerega koli neodkritosrčnega in prekipevajočega izkazovanja čustvenega prijateljstva. Mislimo pa, da bi sovjetski voditelji vsaj lahko dovolili, da bi imeli vstop v Sovjetsko zvezo tako ljudje kakor ideje drugih držav in da bi seznanili sovjetsko ljudstvo s svojim mišljenjem.
RAZPOKE V SOVJETSKEM NAČRTNEM GOSPODARSTVU
Angleški list „Daily Telegraph“ komentira novico, da je uradno glasilo sovjetske komunistične partije „Pravda“ ostro kritiziralo načelnika organizacije za sovjetske kolektivne kmetije in da je ta skesano priznal neuspeh v svojih načrtih. List piše:
„Iz njegovih obtožb in njegove odpovedi lahko posnamemo, da na sovjetskih kolektivnih kmetijah ni vse tako, kot bi moralo biti. Sovjeti, ki so prisilili vse kmete v svoji domovini, da so uvedli način kolektivne kmetije, so po drugi svetovni vojni pridobili obsežen kos zemlje, to je bivšo poljsko Ukrajino in očividno prav tamkajšnji uporni duh neodvisnosti povzroča Sovjetom največ težav pri kolektivizaciji. Resnost tega neuspeha lahko presodimo po tem, da si ni „Pravda“ privoščila kakšnega krajevnega predstojnika, pač pa načelnika celotne organizacije kolektivnega gospodarstva. Primer Andrejeva pa nam ponovno kaže, na kakšen način komunizem stalno vztraja pri trditvi, da je neoporečni zagovornik resnice. Posameznik ni vreden nič, če gredo stvari narobe. Sam mora nositi krivdo in odgovornost in niti nekdanje prijateljstvo z Leninom ga ne more rešiti pred kaznijo za neuspeh. Toda njegova izpoved nam vzbuja dvom, da je lahko sistem napačen, ne pa ljudje, ki ga ne morejo izvesti.“
nje je, če naj vsaka država posebej krije svoje stroške za skupno obrambno organizacijo ali pa, če naj se zračuna najprej skupne stroške in se nato te razdale sorazmerno na podlagi posebne zmogljivosti med pet držav.
BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI ZA ČLANE IRO
Glavni urad IRO za Koroško in štajersko sporoča: Pravni svetovalec te or. ganizacije je brezplačno na razpolago
vsem, ki so sprejeti v IRO. Osebe, ki bi se hotele poslužiti njegovih nasvetov v kazenskih, delovnih in drugih vprašanjih, pred vsem poročnih, kakor tudi v vprašanjih, kako dobiti državljanstvo, zmanjšati pristojbine za izdajanje overovljenih izjav, potrdil itd., se lahko obrnejo pismeno ali osebno na naslov: Area Welfare Office HQ I. R. 0„ Celo-vec-Klagenfurt, Miesstalerstrasse 1/IL, soba 204. Vsak ponedeljek in četrtek uraduje pravni svetovalec IRO v uradu IRO v Št. Martinu pri Beljaku.
			
-SP® R S
DVE LETI ZAPADNOEVROPSKE ZVEZE
Pogled nazaj ob priliki druge obletnice podpisa bruseljske pogodbe 17. marca kaže, da je bilo v teh dveh letih za organizacijo obrambe Zapadnoevropske zveze precej storjenega. Sklenili so skupni strateški načrt in podvzeli priprave za izdelovanje orožja in druge vojaške opreme na podlagi načela medsebojne pomoči. V Fontainebleau so položili temeljni kamen za skupno poveljstvo ter podvzeli ukrepe za poenotenje orožij ter izvedli vrsto kombiniranih vaj s suhozemskimi četami, mornarico in letalstvom.
Velika Britanija je pri vseh teh organizacijskih nalogah igrala veliko vlogo. Pred 'kratkim izdana britanska „Bela knjiga“ glede obrambnih vprašanj omenja n. pr. britanski delež k potrebam zapadnoevropske zveze, ki je v tem, da so dali na razpolago Franciji, Belgiji in Nizozemski številna lovska letala in podobno vojaško opremo. To, pomoč bodo tudi v teku tega leta nadaljevali. Razen tega pa se ne sme pozabiti, da je bruseljska pogodba ugladila pot Severnoatlantski obrambni pogodbi.
Kar se tiče financiranja obrambe Zapadnoevropske zveze, . gotova važna vprašanja še niso rešena. Ta vprašanja pa bodo na dnevnem redu konference zunanjih in finančnih ministrov petih držav-podpisnic bruseljske pogodbe, ki se bo vršila sredi aprila. Glavno vpraša-
1	ŠPORT-TOTO 24. kolo
| Avstrija—Italija: Italijani so zelo ži-| vahni igralci. Avstrijci pa so dobri teii-! niki. Tekma bo vsekakor zelo napeta in | možen je vsak izid. Če bodo Avstrijci 1 pri volji, bodo mogoče zmagali. 2/1.
|	Bolgna—Dunaj (Državna liga): Av-
! strijski igralci igrajo v Bologni, a jih | vkljub temu ni mogoče podcenjevati, če-I tudi so Bolonjčani tudi zelo dobro mo-| štvo. x/l.
|	Oberöster.—Dunaj: Dunaj ne bo imel
| lahkega posla z zgornje avstrijskim mo-| štvom, ki je zelo hitro in skoro bi rekli, | malo boljše. x/l.
|	Koroška—Tirolska: Po tabeli je koro-
| ško moštvo boljše, toda opreznost bi bi-! la na mestu. 1/2.
| Salzburg—Niederösterr.: Spodn jeav-1 strijsko moštvo je na zelo dobrem glasu | in skoro ni verjetno, da bi doživelo po-! raz v Solnogradu. 2/2.
| Shwarz-Weiß Bregenz—Austria Lu-! stenau: Obe moštvi se borita za zmago | z enakim izgledom. Slednje moštvo pa | uživa na splošno malo več zaupanja, po-| sebno, če se „vzame skupaj". x/2.
| Locarno—Basel: Basel stoji med pr-! vimi švicarskimi klubi in zato lahko sta-! vimo nanj, dasiravno igra na tujem | igrišču. 2/2.
| Servette Genf—Lausanne: Neodločen | izid ni izključen, ker sta obe moštvi ze-! lo dobri. Lausanne pa ima skoro malo | več izgleda za zmago. 2/x.
1 Derby County—Blackpool: Smo spet | pri Angležih, kjer je treba biti posebno | previden. Obe moštvi sta med prvimi le | malo narazen. Derby County je, kakor | znano, zadnjič izgubil igro. Blackpool pa 1 je posebno v napadu zelo močen. 2/x.
| Burnley—Wolverhampton: Obe moš 1 tvi sta na tabeli z enakim številom točk, | Borba bo trda in izid? Ali naj poizkusi-
! mo srečo z x/2 ?
| Bolton Wanderers—Fulham: Fulham | mora igrati na tujem igrišču, kar mu ne | „diši“ in zato dajemo prednost prvim. §1/2.

West Bromvvich—Middlesb.:	Kakor
nam je znano imata obe moštvi isti način igranja, a dajemo vkljub temu več na drugo moštvo. 2/2.
-x-
Chiasso—Bellinzona: Chiasso je na tretjem mestu po zmagi nad favoritom in mu zato tudi sedaj zaupamo. 1/1.
Post—Wr. Sportklub: Drugo imenovano moštvo ima s tem, da je med seboj izravnalo pri igri izglede na uspeh, toda tudi prvega moštva ne smemo smatrati ko nenevarno. x/2.
Avstrija-—Belgija: To je pa nekaj posebnega — igra s kolesi. Belgijci so mojstri in če bi Avstrijcem uspelo premagati jih, bi doživeli senzacijo. 2/x.
ZIMSKE ŠPORTNE TEKME V PLANICI
V nedeljo, dne 19. marca je bil v Planici zaključen mednarodni smučarski teden s skoki na 80 in na 120 meterski skakalnici, K tem prireditvam se je zbralo nad 25.000 športnikov z vseh krajev; največ jih je prispelo seveda s posebnimi vlaki z vseh krajev Slovenije, mnogo jih je bilo iz Avstrije (predvsem Koroške) in iz Italije.
Zmago so odnesli Norvežani, vendar pa so se tudi domači in avstrijski tekmovalci zelo dobro izkazali.
I.	Na 120 meterski skakalnici:
1.	Finžgar (Jugoslavija) 105,114 m.
2.	Polda (Jugoslavija) 111, 105 m.
3.	Sclijelderup (Norveška) 106. 105.5;
4.	Grömmer (Avstrija) lio, 109 m.
II.	Na 80 meterski skakalnici:
1.	Stenersen (Nor1/.) 75.5. 80.5 m.
2.	Hockensen (Norv.) 76, 74 m.
3.	Kronvold (Norv.) 74.5. 75 m.
4.	Schjelderup (Norv.) 75, 73 m.
5.	Polda (Jugoslav.) 73, 73.5 m.
9. Grömmer (Avstrija) 71.5. 69 m.
12. Hadwiger (Avstrija) 66.5, 64 m.
20.	Doujak (Avstrija) 66, 64.5 m.
21.	Bernsteiner (Avstrija) 62.5, 64.5 m.
Smjäs&i mm m adsttatäl muedue kde
Osnovna postavka v sovjetski social-öi teoriji je odstranitev družbenih razredov ter ustvaritev družbe, v kateri Jiaj bi bile odpravljene in prepovedane Vse socialne razlike. Geslo komunistov V' prvih letih boljševiškega režima je bilo: ..Socialna enakost“. „Vsaka proletarska država“ — je izjavil Lenin — „teži za tem, da se ves delovni dohodek zmanjša na raven povprečne delavske mezde.“
Tako je bilo pred 30 leti. Kakšen pa je danes položaj v državi, kjer vladajo komunisti prav v nasprotju s svojimi načeli že več kot četrt stoletja ? Leninov nauk se je pretvoril v dejstva, ali pa je še naprej samo prepričanje za narod? Poglejmo.
Naslednji podatki so zbrani iz uradnih poročil o socialnem položaju v Sovjetski zvezi, ki so jih sestavili člani ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Po njih si lahko ustvarimo sliko o vedno globljem prepadu med komunističnim naukom in resničnim življenjem režima. Pod komunistično vlado velja poleg velike razlike v dohodkih še tudi načelo raznih predpravic in posebnih nagrad, ki pa so izključno le za določeno skupino državljanov; ta skupina se vedno bolj dviga nad ostalim ljudstvom kot prava skupina izbrancev.
Jasno je, da je prvotna gorečnost za lepo misel o enakosti kaj kmalu izginila. Že v času prvega petletnega načrta je bilo kaj malo ljudi pripravljenih sprejeti odgovorne naloge in zanje posvetiti vse svoje sile brez sorazmernega plačila. Od tedaj naprej se je pravilo „vsakemu po njegovem donosu“ razvilo v tem smislu, da so morali dopustiti in uzakoniti Velike mezdne razlike med prebivalstvom na splošno. Nakazali so maloštevilnim izvoljencem silno visoke plače ter mastne nagrade, ki so šle kar v tisoče rubljev.
Poleg tega pa je sovjetski davčni sistem v nasprotju s številnimi zahodnimi državami tak, da ne obremenjuje vseh dohodkov sorazmerno in zato tudi ne odstranjuje nepravilnega in nesorazmernega obdavčenja.
Zelo značilne so razlike življenjske ravni med sovjetskim prebivalstvom. Povprečna mesečna plača velike večine državljanov ne presega 550 rubljev. To je mnogo nižja plača kot jo imajo državljani drugih evropskih držav in dovoljuje le zelo nizko življenjsko raven. [Visoki državni funkcionarji, vojaški poveljniki, znanstveniki, umetniki in inženirji pa imajo plače od 4000 do 7000 rubljev. Nekaterim slavnim pisateljem in znanstvenikom podelijo poleg tega vsako leto v znak priznanja za njihove izredne uspehe na raznih področjih posebne nagrade po 100.000 rubljev. Vsi ti postranski zaslužki jim seveda omogočijo mnogo višjo življenjsko raven, kot pa jo ima povprečni delavec, katerega materialno blagostanje bi moralo biti glavni cilj sovjetske revolucije.
Teh neenakosti pa ne zmanjšuje niti davčni sistem. Največ davčnih dohodkov v Sovjetski zvezi dajeta trošarinski
(Neal Stanford)
davek in pa prometni davek, ki sta uvedena na vse najbolj protrošne dobrine, predvsem pa na najnujnejše potrebno blago in živila. Zaradi tega so jima podvrženi vsi potrošniki ne glede na njihove dohodke. Dejansko je tak način obdavčenja nazadnjaški; kadar namreč povprečni potrošnik ne glede na dohodek kupi sladkor ali kruh in plača pri tem prav toliko davka kot državljan z največjimi predpravicami, je jasno, da prvi nosi mnogo večje davčno breme. Tako so prišle v pozabo Leninove bese-ed: „Posredni davki so davki na reveže. Socialne demokracije morajo težiti za tem, da ukinejo posredne davke in uvedejo napredni davek na dohodke in zapuščino.“
V Sovjetski zvezi pa tudi z ozirom na zapuščinski davek najvišji sloji prebivalstva uživajo največ predpravic. Dohodki mestnih nepremičnin so na primer podvrženi milemu postopnemu obdavčenju do vrednosti 12.000 rubljev letno. Preko te vsote, pa naj bodo dohodki še tako veliki, se plača samo še
Pomiadni plašči
in
obiehe
pri
UMku
CELOVEC-KLAGENFURT lO.-Oktober-Str. 2, tel. 22—73
davčna doklada 13% brez vsakega na-daljnega povišanja. Skratka, največji davek, ki ga je možno določiti na kakršen koli dohodek, je manjši od dvojne povprečne mesečne plače srednjega delavca. Zato je jasno, da leži davčno breme največ na ramah povprečnega državljana.
Poleg plače uživajo ljudje, ki spada jo v bolje plačane kategorije, na splošno še druge predpravice, kot na primer uporaba posebnih oddelkov na železnicah, uporaba avtomobilov, prednost pri nakazovanju stanovanj. Člani Akademije znanosti stanujejo na primer v posebnih palačah, ki so bile zgrajene nalašč zanje, ter imajo pravico do avtomobila in šoferja na državne stroške.
Vlada še prav posebno skrbi za blagostanje članov tajne policije — MVD ali NKVD — ki stanujejo v najmodernejših zgradbah. Za njihove višje funkcionarje z družinami so določena naravnost razkošna stanovanja v krajih z najlepšim podnebjem. Imajo lastne restavracije in trgovine ter si lahko privoščijo to, da vabijo v svoje salone najslavnejše umetnike. V resnici postopa vlada z voditelji svoje politične policije kot z zastopniki najvišje plasti sovjetske družbe. enako kot s partijskimi funkcionarji, ki imajo zasebne krasne vile na deželi z najrazkošnejšo opremo.
Mdo je izumil tanfc?
Nedavno je revija sovjetske vojske „Tankist“ pisala, da so prvi tank zgradili sovjetski znanstveniki. Z ozirom na to se javlja list jugoslovanske vojske „Narodna armija“ in navaja vsebino knjige „Sovjetska enciklopedija“ iz leta 1930. „Narodna armija“ piše: Zanimivo je pripomniti, da „Sovjetska enciklopedija“ iz leta 1930 piše, da so prvi tank zgradili Angleži, katerim so kmalu sledili Francozi, Američani in pozneje Nemci. To so pisali tudi sovjetski učbeniki in tako so se učili tudi v sovjetskih šolah, predno so se oglasili v Sovjetski zvezi tisti, ki trdijo, da so Rusi izumili večino modernih tehničnih novosti.
„Narodna armija“ dalje piše, da sovjetska propaganda in sovjetski znanstveniki skušajo prepričati ljudi, da je treba pripisati ruskim znanstvenikom vsa večja tehnična odkritja, pri tem pa ponarejajo in potvarjajo splošno znana zgodovinska dejstva in se tako stavi ja-|jo v žalosten in smešen položaj.
„Pod masko borbe proti kozmopoli-tizmu“, zaključuje „Narodna armija“, „preveva sedaj ves sovjetski tisk in vso vzgojo vseruski šovinizem, ki dnevno zastruplja milijone sovjetskih državljanov z nestrpnostjo glede vsega, kar je za mejami. Takšen patriotizem se v vseh jezikih imenuje nacionalizem, ki ga Sovjeti drugače tako prepovedujejo.
SCHILDER-BRDKER
delavnica za moderne napise in plastične črke — svetlobna reklama, strešna reklama i. t. d., hišne številke, tablice in vratni napisi.
CELOVEC-KLAGENFUBT,
Villachcrring 19, tel. 39-4-26
Delavnica: Waidmannsdorfcrstr. 2H
V nasprotju s prostornimi in dobro založenimi stanovanji te „elite“, to je „izbrane družbe“, pa je prisiljena večina prebivalstva živeti v neverjetno prenapolnjenih prostorih. Zelo pogosto prebivajo v majhnem stanovanju po 4 družine. Mnoga stanovanja po večjih mestih imajo sedaj tekočo vodo, vendar pa je v sami Moskvi še zelo veliko hiš, ki nimajo vodovoda, niti stranišč in centralne kurjave.
Priviligirani razredi prehajajo tako vedno bolj v nekako zaključeno kasto, ki ne bi bila dostopna nikomur drugemu. Pri tem jih podpirajo nekateri vladni ukrepi, kot je na primer posebna pristojbina za obiskovanje višje gimnazije in univerze, ki so jo uvedli leta 1940. Nadalje imajo v vzgojnih zavodih in pri sprejemu v službo prednost sinovi partijskih voditeljev, poveljniški sinovi in sinovi intelektualcev. Šolske pristojbine niso visoke, vendar pa so v prid sinovom premožnejših razredov, v kolikor preprosti delavec zaradi svoje nizke živ-Ijenske ravni tako pristojbino kaj težko plača, čeprav je. še tako majhna. Sinovi članov politične policije imajo pa v Moskvi celo posebne vzorne šole z najboljšim učnim sistemom.
Prav tako v visokih krogih sovjetske hierarhije ni neznan nipotizem. Za primer lahko navedemo kar visok položaj, ki sta ga dosegla sin pokojnega Andreja Ždanova, Jurij ter Stalinov sin Vasilij. Primer Jurija ždanova je značilen primer protekcije. še zelo mladega so imenovali na odgovorno mesto načelnika znanstvenega oddelka pri uradu za agitacijo in propagando. Zaradi svoje nezrelosti in neizkušenosti je zagrešil velike napake predvsem, ko je prišel na dan problem Lisenkove genetične teorije. Svoje zmote je moral javno popraviti v posebnem odprtem pismu Stalinu leta 1947. Vasilij Stalin, ki nuna niti 30 let, je že generalni major letalstva.
Še drug činitelj, ki podpira strnjevanje te višje priviligirane sovjetske družbe, je ponovna uvedba zakona o ded-
nem nasledstvu, in odprava takse är zapuščino. Pravico dednega nasledstva: so ukinili s posebnim ukazom, ki še glasi dobesedno:
„Nasledstvo na podlagi oporoke, ali brez oporoke je ukinjeno. Vsa premična in nepremična last zapustnika postane last Sovjetske zveze.“ Ta zakon, ki je načeloma odklonil vsako dedno pravico, pa je vendar imel nekatera določila o izkoriščanju pokojnikove lastnine in široka razlaga teh določil je že takrat omogočala olajšano izvedbo ostrega načela. Leta 1922 pa so tudi načelo opustili in dedne pravice so zopet stopile v veljavo, čeprav z nekaterimi omejitvami. Dediči so lahko podedovali imetje do najvišje vrednosti 10.000 rubljev ter so krog dedičev omejili le na preostalega zakonskega druga in na njegove potomce ter na osebe, ki so bile dejansko odvisne od pokojnika. Postopoma se je dedna pravica vedno bolj širila. Ukaz iz leta 1926 je odpravil mejo do 10.000 rubljev in leta 1945 so razširili krog zakonitih dedičev tudi na pokojnikove starše, brate in sestre.
Družbene razlike pa dobe poseben poudarek v zelo razširjeni nošnji uniform in znakov. Najprej so uvedli uniforme v vojski in mornarici, toda različne uniforme so se kmalu pojavile tudi v civilnem življenju, osebje železnic, pošte, telegrafa in telefona, delavci po industrijah, jeklarnah in rudnikih imajo posebne uniforme.
Poleg globokega prepada, ki loči priviligirane sloje od preprostih ljudskih množic, pa je v Sovjetski zvezi tudi razlika med delavci in uradniki.
Vse to dokazuje, da je v Sovjetski zvezi delitev v socialne razrede dejstvo in da bo to dejstvo tudi ostalo dokončno in stalno. Dokazano je tudi, da je vedno težje v tej državi socializma napredovanje posameznika v višji razred. Sovjetska socialna zgradba izgublja vedno bolj nestalnost ter stalno teži, da bi se utrdila na vrhu in bi postala tako vedno manj občutna za voljo ljudskih množic.
čisto jasno je, da imamo opravka z nasprotniki sovjetske socialne teorije, ki zagovarja , ukinitev družbenih razredov.
totalitarna diplomacija
. V zvezi s sovjetskimi volitvami v vrhovni sovjet, je objavil ameriški dnevnik „New York Times“ uvodnik z naslovom: „Totalitarna diplomacija“, kjer pravi med drugim:
Po poročilih iz Moskve je dobil Stalin pri volitvah 100 odstotkov glasov, drugi kandidati, ki so smeli kandidirati, pa so dobili morda kako stotinko ali desetin-ko^odstotka manj. To nikogar ne preseneča, kajti sovjetske volitve nam kažejo edino to, da so Sovjeti iznašli res zelo popolen način za nadzorovanje množic. Zunanji svet se zanima edino za nekatere govore sovjetskih voditeljev, ker nam večkrat nudijo ključ za razumevanje sovjetske politike. Pred volitvami, ki so bile februarja 1946, je na primer Stalin poudaril nevarnost „kapitalističnega obkoljevanja“ Sovjetske zveze in je dal s tem znak za začetek hladne vojne.
Kakor nam je znano, Stalin pred temi volitvami ni govoril, govorili pa so njegovi pomočniki, kakor Molotov in drugi. Zanimivo je, da so tako sumljivo poudarjali. „mir z vsemi državami“ ter možnost sožitja med komunističnim in kapitalističnim sistemom.
Washingtonski krogi vidijo v teh izjavah več kakor zgolj nadaljevanje običajne sovjetske „mirovne ofenzive“, s katero prikrivajo priprave za svojo napadalno politiko. Washington primerja te govore z drugimi sovjetskimi izjavami in dejanji ter iz tega sklepa, da bi se radi Sovjeti sporazumeli z Združenimi državami za razdelitev sveta v dve veliki vplivni področji, tako da bi v svetu odločali le orjaški velesili: Sovjetska zveza in Severna Amerika.
Po tem načrtu naj bi se zahodne države popolnoma umaknile iz komunističnega vplivnega področja ter občevale z njim edino preko Moskve.
Sovjetska zveza bi imela na komunističnem vplivnem področju popolnoma nevezane roke. da bi ga lahko uredila in utrdila, likvidirala Tita in titoizem, ter organizirala tretjino človeštva v izključ-
no službo in dobrobit Sovjetske zveze. Za plačilo bi Sovjetska zveza dovolila zahodnemu svetu nekaj oddiha v hladni vojni, dokler se ne bi pripravila za naslednji sunek v verigi komunistične svetovne revolucije.
Težko je zatrdno reči, če imajo sedanja sovjetska dejanja in besede res ta posebni namen. Te besede in dejanja pa se popolnoma strinjajo z naziranjem, ki so ga Sovjeti izrazili že na konferenci v San Franciscu in uresničili na vsem svojem področju. Njihov namen je, da bi svetu vladali dve velesili, manjše države pa bi se morale ravnati po teh dveh velesilah in biti strogo disciplinirane.
Razdelitev sveta v vplivna področja je bistven del totalitarne diplomacije, pa naj gre za Hitlerja ali Stalina. Sovjeti so vedno skušali zmanjšati število odločujočih velesil. Tako so želeli, da na posvetih velesil ne bi sodelovali Francija in Kitajska. Zdaj bi radi izločili tudi Anglijo, tako da bi ostala na eni strani na pozornici Sovjetska zveza, na drugi strani pa Združene države.
Nedavna zgodovina nam nudi več takih primerov. Hitler je skušal doseči tak sporazum z Anglijo, ko ji je zagotovil jamstvo, da ne bo delal težav angleškemu imperiju, če mu da Anglija proste roke na evropski celini. Stalin je sklenil slično pogodbo s Hitlerjem, ko sta si razdelila vzhodno Evropo. V Jalti je nastopil z enako zahtevo Stalin, ko mu je moral dati zahod proste roke v vseh balkanskih državah z izjemo Grčije, ki jo je prepustil Angležem.
Takšne kupčije nasprotujejo vsem načelom, ki jih izpoveduje zahod. Žalostne izkušnje so nam ^naravnost svarilo proti podobnim kupčijam in razlaga, zakaj jih Washington odklanja.
Z njimi hočejo namreč Sovjeti nevtralizirati ter izolirati vsako velesilo, ki bi lahko zavrla pohod totalitarizma, njihov končni namen pa je raztegnitev sovjetske oblasti na ves svet.
FRANCE
RAVNIK;
V dno srca skril bom svojo bolest za svoje samotne dni, jaz nočem, da vidite to srce, ko je bolno, ko krvavi.
(Srečko Kosovel)
Biti umetnik, je biti nesrečen, če nisi nesrečen, nisi umetnik. In še več! Biti umetnik, je biti večni romar, romar, ki išče spoznanj in smotrov; romar, ki hodi po svetu sam in zapuščen, sam s svojo veliko bolečino, ki je nakomur ne more prikazati tako, da bi jo razumel in doumel. Zaman išče človeka, zaman hrepeni po sorodni duši, katera bi doumela njegovo bolečino, in če jo najde, takoj vstane nekdo in mu s kruto roko pokaže v stran. In če si hoče odpočiti v zatišju tako sorodne duše ter . za trenutek prisluhniti njenim besedam, ki mu pojejo uspavanko po dolgi poti iskanj, že stopi predenj njegova zapovedovalka Usoda in ga pahne v nov vrtinec, z novo bolečino v srcu. Zopet mora naprej, spet sam in nesrečen .,.
> *
Že ob rojstvu mu je bilo sojeno. Kratka in kruta je bila sodba in takoj prvi trenutek je legla nanj z vso svojo težo. In nevidna roka je. pisala v knjigo življenja .sodbo, ki jo je izrekla usoda. On ni slišal besed, le mati, ki ga je nebogljenega in revnega privila prvič na prsi, je slišala besede. Še tesneje ga je pritisnila na prsi in zatrepetala kakor pod udarcem, ki nepričakovano pade čez hrbet.
„Prizanesi mu, o nebo, krvi moje krvi.“
Toda odgovora ni bilo, v knjigi življenja pa je bilo zapisano kratko in razločno:
„Potnik, romar, žalosten in nesrečen, sam in zapuščen boš hodil iz kraja v kraj. Iskal boš, pa ne boš vedel kaj iščeš, hrepenel boš, pa ne boš vedel po čem hrepeniš, iskal boš ljubezni, pa je ne boš našel. In ne boš našel človeka, kateremu bi zaupal svojo bol, ki ti bo ležala na duši. Pridejo trenutki, ko ti bo duša polna težke bolečine in takrat boš prisiljen zmanjšati mero in izliti na papir vsaj del tistega, kar boš tudi čutil tisti hip...“
Knjiga se je zaprla in besede, zapisane z nevidno roko, so ostale. Človek pa je stopil v življenje, da zadosti obsodbi, ki mu jo je izrekla usoda. V njegovih očeh je ležalo nekaj težkega in^žalostnega, njegovo obličje je bilo otožno. Na čelu pa mu je bilo vtisnjeno znamenje in ko se je mati sklonila prvič čez njegovo obličje ter mu s tresočo roko naredila križ, je razumela: „Potnik in romar.“
*
Komaj se je zavedel življenja, že je vzel romarsko palico in nastopil svojo pot, kakor mu je bilo sojeno ob rojstvu. Šel na pot brez slovesa, brez dobre besede, in niti od matere, od edine, ki ga je ljubila, se ni mogel posloviti in ni bil tako srečen, da bi ga blagoslovila s svojimi svetimi rokami, preden se je podal na pot. Še to, najmanj kar si je želel, mu je odrekla usoda in nevidna roka mu je pokazala na cesto življenja. Niti podvomil ni, da bi se uprl temu ukazu. Molče se je napotil. Takrat mu je bilo šestnajst let, njegove, misli pa so Jaile žalostne, kakor misli starca, ki čaka na smrt. Na njegovem obrazu ni bilo več nasmeha, čez obličje mu je legla otožnost kakor temna senca in oči so mu zasijale v zamolkli luči obsojenega.
Čeprav je bila žalostna njegova pot, ki jo je začel mlad in neizkušen, vendar je kmalu pozabil na to in žalost se je umaknila v najtemnejši kotiček srca ter utihnila kakor otrok, ko zaspi v materinem naročju. Ni hotel misliti na svoje gorje, ni se ustavljal ob spominih, ki so cesto stopili predenj lepi in svetli kakor odsev nedoumljive, glorije. Večkrat je za trenutek stopila predenj njegova mati in slišal je njene besede, besede, ki jih ima samo mati. So to navadne besede, toda čudovita sila je v njih. ki te prevzame z nenavadno sladkostjo, če jim znaš prisluhniti s srcem in če jih moreš razumeti z dušo. Kajti v vsaki materini besedi leži skrita vsa njena ljubezen in vse njeno trpljenje. Z eno besedo: Materine besede so pesem njene duše. In materina duša je vir čudovite poezije, polne ljubezni, porojene v njenem srcu.
Take ljubezni ne najdeš nikjer, pa če prebredeš ves svet. Zastonj je iskanje, ne boš je našel. Če pa najdeš pot v materino dušo in najdeš zaklade, ki so skriti v njej, si našel vse in postaneš srečen in bogat. Če si spoznal to zakladnico, če si mogel vsaj deloma doumeti njeno veličino, si našel cilj življenja, ki je: Nesebična ljubezen, resnična, požrtvovalna ljubezen, ki želi osrečiti samo j druge...
Takšna je bila njegova mati, takšno jo je poznal izza mladih let, ko je bil tako srečen, da se je lahko zatekel v njeno kraljestvo ljubezni. In takšna je stopila včasih, v težkih trenutkih, ko je bil sam sredi tujine kakor pogreznjen v težko sivo bolest, predenj.
Toda to je bil samo spomin, spomin boleč kakor velika krvava rana, ker je vedel, da je nikoli več ne bo videl, nikoli več mogel prisluhniti pesmi njene duše. Zato je hitro skušal zabrisati v svojem srcu hrepenenje, ki mu je privabljalo take spomine.
V	začetku se mu je to posrečilo in spomin je izginil, v skrajnem kotičku njegove duše pa se je izoblikovala v bolečini kakor biser v školjki slika krvavečega materinega srca, na katero pa je v vrtincih življenja pozabil, včasih za leto in več. Toda popolnoma izginila ni nikoli. ..
*
V	časih, ko se je za trenutek umaknil in bil sam s svojimi mislimi, sam s svojo bolečino, je najbolj čutil težo, ki je ležala na njegovi duši. V takšnih trenutkih so zopet oživeli spomini, slike, ki jih je v vrtincih življenja prezrl, so zopet zakrvavele in stopile v ospredje. Čutil je, da jih ne. bo mogel več potisniti v ozadje, kajti zavesa, ki je prej zakrivala njegovo galerijo, se je pretrgala in mu odkrila podobe, ki jih je izoblikovala roka časa z barvami žalosti in trpljenja.
Zaželel si je človeka, kateremu bi lahko povedal brez lepih besed, tako kakor je čutil, zgodbo svojega življenja, zgodbo ob rojstvu zaznamovanega in obsojenega. Toda ni imel nikogar, bil je sam kakor oaza sredi puščave.
In tedaj je vstalo nekaj kakor fata
morgana. Nevidna roka je odprla njegovo knjigo življenja in on potnik, nesrečni deseti brat je bral:
„Pridejo trenutki, ko ti bo duša polna težke bolečine in takrat boš prisiljen zmanjšati mero in izliti na papir vsaj del tistega, kar boš čutil tisti hip ...“ Brez oklevanja je segel po papirju, vzel pero ter začel pisati zgodbo o potniku, v katero je. položil Svojo dušo in v katero je izlil utripe svojega srca. In ko je končal, je spoznal, da je ustvaril v zgodbi človeka, ki je spregovoril z njegovo besedo, na njegovem čelu pa je bilo zapisano: „Potnik in romar.“
*
Nekoč, ko je najmanj pričakoval je srečal človeka, ki ga prej ni poznal. Bil je ta človek, kar je takoj opazil, prav tako žalosten in nesrečen kakor on, čeprav je skušal prikriti z nasmehom na ustnicah svoje trpljenje. V njegovih očeh je ležala bol, ki je ni mogel prikriti.
Vedel je, da ga bo ta razumel, če mu pove svojo povest, kakor nihče drug. In ni se zmotil. Našel je dušo, prav tako poteptano in nesrečno kakor je bila njegova. Zaupal ji je vse, razgrnil ji je zaveso svoje duše ter ji pokazal boleče podobe, kakor jih še ni nikomur, človek pa, brat v trpljenju, je bil močnejši. Nikoli mu ni omenil z besedico svojega
iS« spomlad
blago za
DAME IN GOSPODE
tudi za najbolj razvajen okus
Ante* ZstketmMet
(Jelovec-Klagenl urt, Karfreitstrasse 1-
Nesreča pamet odkriva, a sreča jo skriva.
*
Po obleki se ne spozna pameti.


■••••«•••••••••■••••a«
II ItlEDEMSK® IP© IIP ©UL D Hi
Besede pomenijo:
Vodoravno : 1 zelo vnetljiv plin; 8 predsednik Združenih držav ameriških; 12 kratica za športni klub; 14 skrajšano moško krstno ime; 15 veznik; 17 predlog, ki se veže z drugim sklonom; 19 ploskovna mera; 20 izraz pri pritajenem smehu; 21 naloga prometa; 23 veznik; 25 kot pri 19 vodor.; 26 pevska nota; 27 oblika glagola vedeti; 28 vzklik; 30 ploskovna enota; 31 oblika glagola biti; 33 žensko ime; 35 stari oče; 36 otroški izraz za roditeljico; 38 del naslova; 41 orijentalska plesalka; 44 Matjaževa gora; 45 votel predmet; 46 cerkveno izobčenje; 47 oblika osebnega zaimka; 48 kot pri 30 vodor.; 49 oblika moškega krstnega imena; 51 napad; 52 junak iz zgodovine Starih Grkov; 53 preprosta jed; 55 del telesa; 56 južnoevropsko glavno mesto; 58 glavno mesto bivše baltiške države; 60 lepo domače žensko ime; 63 božjepotnik; 67 izraz pri štetju; 68 kratica kulturne organizacije koroških Slovencev; 70 osebni zaimek; 71 nada; 72 učenje;. 73 drag, mil; 75 dragulj; 77 starorimsko
ime za Dunaj; 80 preprosta jed; 82 pripravljena hrana; 83 sodobni slovenski pisatelj (Janko); 84 del suknjiča; 85 beloglavi jastreb; 86 prvi človek; 88 razgovor, pretres; 90 vzklik; 91 domače moško ime; 94 šum, nemir; 96 kraj prvega čudeža; 98 oblika moškega imena; 99 dejanje; 100 manjša vrsta tekoče vode.
Navpično: 2 nekdanje združenje obrtnikov; 3 skupina, enota; 4 osebni zaimek; 5 evropska denarna enota; 6 hitro hlapljiva tekočina; 7 raj po veri starih Slovanov; 9 kratica dobrodelne organizacije; 10 kar si človeštvo najbolj želi; 11 prva in predzadnja črka; 12 reka, ki izvira na Gorenjskem; 13 trd kamen; 16 ptič pevec; 18 neizučen zdravnik; 22 zgrešenost, nepravilnost; 23 nastavljena zanka, vaba; 24 znamka boljših žepnih ur; 25 dva enaka samoglasnika; 26 prižnica; 29 zidna prevleka; 32 posteljno pokrivalo; 33 osebni zaimek; 34 pritrdilnica; 35 pravi, reče; 36 svetopisemski mož, ki je dosegel najvišjo starost; 37 prebivalec neke celine; 39 iz Adamovega rebra; 40 veznik; 42
gorja. Sam je nosil težo, ki mu je ležala na duši. Pa to tudi ni bilo potrebno. Zakaj on je razbral v njegovih očeh prav vse, do najmanjše skrivnosti. Spoznal je plemenito dušo, ki je kljub trpljenju skušala zmanjšati njegovo breme. Ko se je pa nekoč z neprevidno besedo dotaknil njegovega srca, je opazil, da je zakrvavela rana, ki jo je čas pre.pregel s tančico pozabe. In človek, ki je vedno nosil sam svoje breme, je bil prisiljen odložiti del bolečine, ki mu jo je povzročil z nepremišljeno besedo. Toda to ni bila povest, povedana s preprostim1, mnogimi besedami. Bila je to tragedija srca, obsežena v treh besedah, ki so pa povedale več kakor vse njegove mnoge besede.
Pa kmalu je posegla njegova zapovedovalka vmes in mu ukazala: „Vstani, romar in pojdi odtod! — Poglej! “
Odprla mu je knjigo življenja in on, nesrečni vagabund, je zopet bral: „Potnik, romar, žalosten in nesrečen, sam in zapuščen boš hodil iz kraja v kraj ...“
Vsthl je ubogljivo kakor suženj, vajen ubogati brez be,sed in stopil na pot.
Nikoli pozneje ni več našel, niti ni iskal človeka, kateremu bi pripovedoval svojo povest. Mrtve besede na papirju so govorile namesto njega.
In čez čas se je rodila v bolečini in trpljenju zapuščenega obsojenca povest njegove duše z naslovom:
„Romar in potnik“.
RAYMOND:
„'Tjßkaj&kt Ixhei“
Die Perle von Tokay — Tokajski biser, je naslov opereti, katero je celovško mestno gledališče v sredo 15. marca letos prvič predstavilo. Za občinstvo je namenilo delo res biser, za katerega se je tudi zahvalilo s temeljitim aplavzom in številnim cvetjem.
Opereto je pripravil Axl Roli, ki ni pokazal samo svojega igralskega znanja kot prijeten komike, ampak je stopil pred nas tudi kot vešč režiser. Njegovo spretno vodečo roko bi radi še večkrat občutili.
V prvi vrsti moramo omeniti ljubko igro in tudi prijeten glas Herte Perund, ki je končno vendar enkrat imela priliko pokazati svoje znanje in zmožnosti v večji vlogi.
Po dolgih dveh mesecih je gledališko občinstvo prisrčno pozdravilo v svoji sredi go. Berti Mandl, v vlogi Rozsike von Tamary. Pevska vloga sama ji je verjetno nudila premalo možnosti za razmah, vendar je bila njena igra ljubka kot običajno. Albrecht Kornhäusl je bil tudi to pot v vlogi ljubimca glasovno močen in igralsko prikupen. Josef Hausschulz je posrečeno rešil vlogo starega Sandorja — v takih vlogah je izvrsten — le žal, da zaradi prehlada njegovo petje ni prišlo do izraza. Presenetil pa nas je s svojim dovršenim nastopom Gerhard Martini v vlogi sluge. Vkljub kratkemu nastopu si je v hipu osvojil občinstvo.
Kakor orkester, tako je tudi balet pripomogel k lepemu večeru. Želeti bi bilo nekoliko večje pažnje glede enotnosti izvajanja. Odlično pa so bili naštudirani plesni solovložki — lahko bi jih imenovali biser „Tokajskega bisera“. Zasluga za to gre vsekakor primabalerini Christi Svedlund in Erichu Reparju.
Verjetno bo na „gledališki karti“ letošnjega operetnega programa najpriljubljenejši biser „Tokay“ in zato našim cenjenim bralcem, ljubiteljem lahke glasbe priporočamo obisk tega odrskega dela — gledališkemu vodstvu pa vse priznanje.	—ka.
vrsta športnika; 43 iz neke tkanine; 44 vrsta kretnje; 46 dva enaka samoglasnika; 47a) nič ni tako skrito, da ne bi postalo...; 50 poveličujoča pesem; 54 kazalni zaimek; 57 pripovedno pesništvo; 59 starogrško mesto in država; 61 svetloba; 62 gorenjski župnik, planinec in skladatelj; 63 delavec težak; 64 ruska reka; 65 Mencingerjeva povest; 66 jetniška jed; 69 drug izraz za besedo „vedi“; 71 notranjska reka ponikalnica; 74 pripravljena hrana; 76 slično, prav tako; 78 kratica za dvojino; 79 del kolesa; 81 zagon, navdušenje; 84 zgodaj zjutraj; 87 sila, jakost; 89 dolgoprst-než; 92 kazalni zaimek; 93 kot pri 27 vodor.; 95 geometrijsko število; 97 stara oblika veznika.
Cbnovimo gozdove
Danes je že nekako v modi, da vsepovsod govorimo o obnovi. Govorimo o duhovni obnovi, govorimo o obnovi stanovanj, o obnovi mest in vasi, o obnovi kmetijstva, o obnovi gospodarstva na splošno, o obnovi Evrope in o obnovi vsega sveta. Zakaj torej ne bi govorili tudi o obnovi naših gozdov. Saj zavzemajo na Koroškem od celokupne površine, ki je nekaj preko 950.000 ha. gozdovi približno 415.000 ha, torej nekako 43 %.
Gozdovi so na Koroškem podlaga vsega gospodarstva, ne samo kmetijskega; podlaga so naše obrti, v veliki meri tudi podlaga naše industrije in tvorijo glavni del našega koroškega izvoza.
Nas pa predvsem zanimajo kmečki gozdovi. Ti gozdovi so nekaka hranilnica, iz katere kmet jemlje takrat, ko denar nujno potrebuje, tudi glavnico, obresti pa. jemlje leto za letom. Iz gozda dobi kmet predvsem kurjavo in pa les, ki ga potrebuje za svoje gospodarske potrebščine. Nato pa les tudi prodaja. Ta prodaja lesa tvori v nekaterih krajih celo glavni del dohodkov v kmečkem gospodarstvu.
Pravilno kmet ne bi smel iz gozda nikdar več posekati kakor pa je v gozdu prirasta, ker bi s tem nekako načenjal kapital ali glavnico, ki je naložena v gozdu. Le takrat, ako so pri gospodarstvu ali v družini posebno velike potrebe, bi smel kmet načeti tudi glavnico. Vedeti pa mora, da bo moral na to ta del glavnice spet vrniti, to se pravi, da nekaj let ne bo smel sekati, ako hoče, da je gospodarstvo gozda v redu.
Ker kmet leto za letom iz gozda jemlje les, mora tudi skrbeti, da les v gozdu redno dorašča. Skrbeti mora, da je prirast vsaj stalno enako velik, ako pa je le mogoče, mora poizkušati, kako bi bilo mogoče ta prirast še povečati.
Naravna pomladitev gozda
Za stalni prirast v gozdu pa skrbimo g tem, da gozd obnavljamo. Do gotove mere se gozd obnavlja sam, to je tako-zvana naravna obnova ali naravno pomlajevanje gozda. Pri tem skrbi nekako narava sama za ohranitev gozda, ko drevo rodi seme in nato to seme pada na zemljo in ga veter — pa deloma tudi živali — raznašajo na vse strani. To je en način naravnega pomlajevanja gozda. Drugi način naravnega pomlajevanja gozda pa je v tem, da poganjajo pri nekaterih vrstah gozdnega drevja iz korenin mladike, ki narastejo nato v novo drevo. Kmet mora oba načina naravnega pomlajevanja gozda pospeševati in mora naravi pri tem nekako pomagati.
Večinoma pa naravno pomlajevanje samo ne zadostuje in tudi naravno pomlajevanje včasih ni mogoče in včasih je za to naravno pomlajevanje potrebno tudi zelo dolgo vrsto let, da se gozd spet obnovi in popolnoma zaraste. V teh primerih mora pomagati gozdni posestnik sam, da se gozd čim prej obnovi in pomladi ter zaraste. Zato ta način pomladitve gozda imenujemo tudi umetno obnovo ali umetno pomlajevanje gozda.
Umetna pomladitev gozda je potrebna predvsem na velikih praznih gozdnih površinah, to je pri velikih golosečnjah, nadalje na zelo zapleveljenem in z grmovjem zaraščenem poseku in končno na onih površinah, kjer do sedaj ni bilo gozda, pa hočemo to površino spremeniti v gozd. Umetno moramo tudi pomladiti gozd, ako še preostalo gozdno drevje ne proizvaja zadosti semena, nadalje v strmih legah, na višinah, kjer drevje proizvaja le malo semena, na vlažnih in na močvirnatih tleh.
Umetno pomlajevanje gozda
Umetno pomlajevanje gozda je mogoče na dva načina: s semenom in pa s sajenjem mladih gozdnih rastlin.
Setev gozdnih rastlin je seveda cenejši način pomladitve in obnove gozda, vendar pa ta način pomladitve gozda ni tako zanesljiv kakor pa sajenje mladih rastlin. Za setev smo seme kupili ali pa smo ga sami nabrali v gozdu. Ako seme kupimo, se moramo zavedati, da bo gozd slabo uspeval, ako bomo v višinah sejali seme. ki je pridobljeno, od dreves v nižini. Slabo bo tudi uspeval gozd na slabi zemlji, ako bomo sejali seme, ki je pridobljeno od drevja na dobri zemlji.
Ako pa seme sami pridobimo, moramo paziti, da naberemo seme le od zdravih in že starejših dreves. Seme od mla-
dih iglastih dreves je slabo in nove rastline, ki izrastejo iz tega semena, uspevajo slabo in prirast je nato v takih gozdovih slab in malenkosten.
Seme gozdnega drevja sejemo navadno kmalu spomladi, takoj ko je skopnel sneg, da še . izkoristimo zimsko vlago. Splošno pa velja, da je najugodnejši čas za setev takrat, ko začne zeleneti bukev. Ako ni nevarnosti, da bi seme pojedle razne živali, predvsem miši in ako nimamo v spomladi dosti delavcev za gozdna dela, sejemo včasih že v jeseni. Proti mišim in pticam zavarujemo seme iglastega drevja tudi s svinčenim rdečim praškom, ki se imenuje minij ali menige in ga dobimo v vsaki drogeri ji. Seme malo navlažimo in potrosimo z minijem ter mešamo, dokler niso vsa semenska zrna rdeča. Za 6 kg semena potrebujemo 1 kg minija.
Najnavadnejši in najboljši način pomlajevanja in obnove gozdov pa je ta, da praznine zasadimo z gozdnimi sadikami. Ta način pomladitve gozda je bolj
zanesljiv kakor pa setev, pridobimo nekaj let in skrajšamo predvsem oni čas, ki je pri uspevanju mladih rastlin najbolj negotov. Tudi je pri tem manjša nevarnost, da mlade rastlinice zaduši gozdni plevel in razno grmovje, ki bujno prerašča gozdne poseke in goličave.
Gozdne sadike
Najugodnejši čas za sajenje je spomladi in sicer od konca meseca marca pa do začetka meseca rnaja. Mecesnove sadike in pa sadike listnatega drevja sadimo v visokih planinskih legah z večjim uspehom že. v jeseni.
Najbolj zanesljivo bodo uspevale one sadike, ki jih naročimo v gozdnih drevesnicah. Ako sami narujemo ali izkopljemo mlade rastline v gozdu, se navadno poškodujejo nežne koreninice in take sadike nato slabo uspevajo ter zaostajajo v rasti in niso odporne proti raznim boleznim.
Starost gozdnih sadik je navadno pri smreki 3 leta, pri'jelki 4 leta, pri meces-(Nadaljevanje na 6. strani)
Dmmm mštmmMm
Letos poteka ravno sto let, kar je ustanovil Friderik Viljem Raiffeisen v Flammersfeldu v Porenju „pomožno društvo za podpiranje revnih kmetovalcev“. Delovanje tega društva je bilo usmerjeno pred vsem proti oderuškim živinskim prekupčevalcem. Tako moremo leto 1849 smatrati kot rojstno leto kmetijskega zadružništva.
Od takrat je poteklo že 100 let, mnogo se je od takrat spremenilo, toda potreba po kmetijskem zadružništvu je ostala. Res se včasih dozdeva, kakor da je čas zadružništva že minul, toda že naslednja leta pokažejo ravno nasprotno: veliko potrebo in veliko važnost kmetijskega zadružništva. Seveda moramo ta-
eiefäiro
■motorji, -dinamo, -inštalacijski material, -svetilke itd. v veliki izbiri in po nizkih cenah pri tvrdki j
$imtz
in SEUNSCHEK
Celovec—Klagenfurt, Renngasse 5
koj poudariti, da imamo tu v mislih pravo zadružništvo, čigar temelj je in ostane prava samouprava in prava demokracija. Ono zadružništvo, ki je v nekaterih vzhodno evropskih državah nastalo v povojnem času kot posledica tamkajšnjih političnih razmer, nima s tem zadružništvom nič skupnega, le ime je čisto nepravilno vzeto od pravega zadružništva.
Ko je namreč Raiffeisen ustanovil prvo zadrugo, ga k temu ni prisilil ni-kak uradni upravni odlok, ampak najgloblje krščansko spoznanje, ki pa je tudi naravno-človeško spoznanje: dolžnosti dejavne ljubezni do bližnjega.
Kljub stoletnemu obstoju zadrug pa moramo vedno znova ugotoviti, da se kmečko prebivalstvo večkrat še ne zaveda nalog, ki jih imajo razni denarni zavodi; ravno zato pa pričakujejo večkrat od zadružnih denarnih ustanov, to je od posojilnic in hranilnic, raznih ugodnosti, ki mu jih pa te ustanove nika-
KROJAŠKE POTREBŠČINE
v vseh barvali na izbiro pri
Cetfcp
SACHER. NASL.
CELOVEC-KLAGENFURT, Neuer Platz 3
kor ne morejo nuditi. Zaradi jasnosti hočemo danes na kratko opisati naloge različnih denarnih zavodov.
Najstarejši denarni zavodi v Evropi so brez dvoma zasebne banke, ki so nastale najpreje v Italiji. Od takrat naprej so vporabljali trgovci zaradi takratne nevarnosti v prometu trgovske menice, kakor jih v izboljšani obliki vporabljajo še danes. Banke so podjetja, ki temeljijo na čim večji dosegi čistega dobička, njihove glavne naloge pa so danes financiranje raznih proizvodnih obratov, nadalje mednarodni denarni in devizni promet, menični in kreditni posli naj ve čjega obsega ter borzne spekulacije. Ker so banke čisto kapitalistična podjetja, jamčijo samo s kapitalom, ki je naložen v delnicah in pa z rezervami.
Nadaljna vrsta denarnih zavodov so v mestih posojilnice in to občinske posojilnice in pa posojilnice raznih organizacij, društev itd. Razlika med obema vrstama posojilnic je samo v jamstvu: pri društvenih posojilnicah jamčijo namreč zastopniki društva, pri občinskih posojilnicah pa jamči občina za obveznosti posojilnice. Hranilne vloge vporabljajo te posojilnice večinoma za dovoljevanje dolgoročnih posojil, zahtevajo večinoma hipotekarno jamstvo, dobiček pa vporabljajo te posojilnice večinoma za obče koristne in predvsem dobrodelne namene. Posojilnice so tudi edini denarni zavodi, katerim država priznava takozvano pupilarno varnost; v njih nalagajo sodišča denar mladoletnih. Poleg navadnih denarnih poslov s hranilnimi vlogami se pečajo te posojilnice še tudi z meničnimi in deviznimi posli, s prometom na tekočem računu in z dovoljevanjem dolgoročnih posojil. Uporaba hranilnih,vlog za dovoljevanje posojil ni vezana na kraj, kjer je sedež posojilnice in kot jamstvo za posojilo je skoraj vedno vknjižba na zemljišče, torej hipoteka. Nadzorstvo nad poslovanjem posojilnic in hranilnic te vrste ima predvsem odbor hranilnice, razen tega pa nadzoruje poslovanje hranilnic te vrste tudi deželna vlada.
Sredi prejšnjega stoletja pa je, kakor je že v začetku omenjeno, ustanovil Raiffeisen po njem imenovane rajf-ajznove posojilnice ali rajfajznovke, ki temeljijo na zadružnem načelu. V nasprotju z dosedaj opisanimi denarnimi zavodi ne stremijo te posojilnice za prevelikim dobičkom. Njih namen je predvsem, da z dovoljevanjem cenenih posojil pospešujejo in podpirajo pridobitnost in gospodarstvo svojih članov. Jamstvo za posojila, ki pa niso dolgoročna, ampak večinoma kratkoročna, niso vknjiž be na zemljišče, ampak osebno jamstvo.
Bistvena oznaka posojilnic in hranil nie po Raiffeisnov! zamisli je neomejeno jamstvo vseh članov zadruge. Razen tega označuje te zadruge tudi to, da pri vseh poslih vpoštevajo predvsem splošno korist, ne pa koristi posameznikov. Nadaljna oznaka, ki je za te vrste denarnih zavodov tudi značilna, pa je,
KUPUJEM
KOŽE IN KOŽUHOVINO
po najvišjih dnevnih cenah
Hm Bm
TRGOVINA Z USNJEM Celovec-KIagenfurt, Ostenvitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje.
da so osnovane na demokratski podlagi, člani odbora so izvoljeni po želji večine članov in odborniki za svoje delo niso plačani, odborniška mesta so častna, le resnične stroške pri opravljanju poslov za zadrugo in malo odškodnino za izgubljeni čas pri opravljanju teh poslov dobijo člani odbora in to na podlagi posebnega sklepa skupščine članov.
V zadnjem času so prevzele rajfajzno-ve zadruge tudi plačilni promet v brez-denarnem poslovanju. Razen tega pa so prevzele te zadruge, ki so imele prvotno samo denarno poslovanje, večinoma tudi še blagovni promet za svoje člane, v kolikor so ti člani kmetovalci. Tudi kmetijske stroje večkrat nabavijo te zadruge in jih nato posojujejo kmetom, svojim članom. Izrednega pomena pri teh zadrugah pa je, da morejo in da smejo v smislu svojih pravil dajati posojila samo za gospodarsko proizvodne namene, ne torej za potrošne namene, kakor n. pr. za nakup hrane. Pa še nekaj je značilno za rajfajznove zadruge: denar, ki ga zbere od svojih članov ta zadruga na območju neke gotove občine, porabi ta zadruga spet samo na območju tega svojega okoliša, denar pride tako v korist le tega okoliša in ostane, kakor pravimo, „doma“.
Kmetje večkrat potrebujejo posojila in sicer posojila po nizki obrestni meri. Ako pa kmet pričakuje, da bo to posojilo — kar je tudi pravilno — dobil pri svoji kreditni zadrugi, mora biti tudi 'pripravljen, da bo nesel vsak šiling, ki ga more pogrešati, v hranilnico in to v svojo hranilnico, ne pa hranilnico v mesto. — Vemo, da je danes pri ljudeh' veliko nezaupanje do vseh denarnih zavodov in tudi do vlaganja denarja v hranilnice. Toda bodimo pravični! Res je, da so vlagatelji izgubili v preteklih desetletjih večkrat svoj težko prihranjeni denar. Toda, kdo je več izgubil? Tisti, ki je vse svoje prihranke nesel v hranilnico ali pa oni, ki je svoje prihranke varno čuval v omari doma? Odgovor na to vprašanje ve vsak sam, dobi ga pa lahko tudi pri vsaki hranilnici, kjer so vlagatelji kljub resničnim izgubam še vedno manj izgubili, kakor pa oni, ki so zaupali svoje prihranke domači omari ali skrinji.
In koliko so izgubili tisti, ki so verjeli vsem neosnovanim vestem o razvrednotenju denarja, pa so nakupili vse mogoče malo ali pa nič vredne stvari, s katerimi danes ne vedo kaj početi?
Ta kratek pregled naj zadostuje, da bodo kmetovalci spoznali, kakšne naloge imajo posamezni denarni zavodi. Zato seveda od naših rajfajznovk ni mogoče zahtevati, da bi vršile vse one naloge, ki jih vršijo banke in pa mestne ah razne tržne posojilnice in hranilnice, Moramo pa se zavedati, da je oblika, kako so ustanovljene in kako so urejene ter vodene naše podeželske hranilnice in posojilnice, najboljša. Saj imamo zaradi ustroja teh denarnih zavodov zagotovilo, da nc iščejo dobička, da hočejo v prvi vrsti pomagati. Zato pa se tudi z ljubeznijo in zaupanjem oklenimo teh zadrug, pomagajmo jim z našimi denarnimi vlogami in pomagajmo jim z našim zaupanjem in z našim delom.
fHečm k#mim
samouk;
nudi:
STANDARD BLAGO (Dirndlstoff) v veliki izbiri po S 18.25; 12.90; 10.90
lEim-mira
Weißbräajhgasse 12
Kako sem izumil Penicilin
(Sir Aleksander Fleming) .
Umetnik v svoji delavnici, iznajditelj in bakteriolog v svojih laboratorijih, vsi stvarno delajo isto. Iščejo resnico. Uporabljajo zelo različne metode, toda do neke mere imajo isti cilj. Včasih uspejo in kipar izkleše sijajen kip, iznajditelj nekaj izumi, učenjak pride s preiskavo do nove ugotovitve.
Toda vsakdo ve, da človek ne najde vedno resnice, katero išče, čeravno je še tako sposoben. Kipar uniči svoj kip iz gline, iznajditelj in bakteriolog zavrže-ta zapiske o svojih poskusih v svojih beležnicah.
Ce so pa uspeli, tedaj so pomagali znanju za majhen korak naprej. Pravim, za majhen korak naprej, ker samo nekaterim uspe napraviti velik skok.
Naj si bo človek še tako sposoben, tudi njegov uspeh je v neki meri odvisen od sreče. Prava stvar se zgodi ob pravem času, a v mojem primeru je sreča igrala veliko vlogo.
Ko sem končal šolo, sem bil pet let v uradu v Londonu. Ko sem začel delati, sem zaslužil 2 in pol penija na uro. Če bi bil ostal pri tem delu, bi bil sedaj magnat kakšne ptaroplovne družbe ali pa uradnik, ki bi sprejemal naročila ameriških bogatinov za kabine na ladji „Queen Elisabeth“. Tedaj so mi okoliščine, ki niso bile v moji moči, omogočile, da sem se vpisal v zdravniško šolo. V Leedsu je lahko izbrati zdravniško šolo, ker je tam samo ena. V Londonu je to težje, ker jih je tam 11 poleg ene za ženske. Izbral sem šolo sv. Marije, ker sem proti moštvu te šole igral water polo.
Nato se je pripetil srečen dogodek, Id je zadeval mene samo posredno, ki je imel velik vpliv na moje življenje. Ko sem šel v šolo sv. Marije, se je Almrot Wright, ki je bil profesor predmeta o nastanku bolezni na vojaški zdravniški šoli, sprl z vojaškimi oblastmi in prišel kot profesor patologije v šolo sv. Marije.
Če bi me usoda v obliki water pola ne bila poslala v šolo sv. Marije in če se Wright ne bi bil sprl z vojaškimi oblastmi, ne bi postal moj učitelj in jaz ne bi delal z njim od leta 1906 do njegove smrti pred kakima dvema letoma. Ne zgodi se često, da ima nekdo to srečo, da dela skupaj s svojim učiteljem. Toda usoda je meni to naklonila in temu Sodelovanju dolgujem vse uspehe, ki sem jih dosegel.
Kako sem pa prišel do penicilina? Ali še bolje, kako je prišlo do tega. da sem krstil penicilin? Saj sem jaz skoval to besedo.
Začelo se je tako, da mi je čisto slučajno plesnoba pokvarila neko mojo bakterijsko kulturo. To je bilo nekaj popolnoma navadnega. Toda v tem posebnem primeru je bilo nekaj, kar je vzbudilo mojo pozornost. Tu se je vnovič
tVAZNOST ATOMSKE SILE V MEDICINI JE TAKO VELIKA KOT ODKRITJE BAKTERIJ
Nadzorovano izžarevanje atomske sile bo imelo za biološko in zdravniško znanost prav take posledice kot jih je imelo odkritje bakterij, povzročiteljic bolezni. Tako se je izrazil v svojem govoru dr. Charles Dunham, načelnik zdravstvenega oddelka odseka za biologijo in medicino pri ameriški komisiji za atomsko silo.
„Nova in koristna odkritja o delovanju žive materije nastanejo vsak dan po zaslugi radioaktivnih izotopov. Če se bo človek hotel okoristiti samo s polovico vseh možnosti, ki se mu nudijo, tedaj bo lahko užival velike koristi na najrazličnejših področjih. Dosegel bo boljše zdravje, boljšo poljedelsko proizvodnjo, boljši industrijski material in nove vire sile.“ To velja predvsem za uporabo atomske sile v zdravstvu, ni pa rečeno, da bi je ne bilo mogoče prav tako uspešno uporabiti v tehniki.
Kljub vsem tem predvidevanjem pa
vmešala usoda. Lahko bi mi se bilo mudilo, lahko bi bil takrat slabo razpoložen. Mnoge stvari bi bile lahko preprečile, da ne bi opazil nekaj malenkostnega. Bilo je pač usojeno, da sem nekaj opazil in da sem na to postal pozoren in tako po mnogih pripetljajih prišel do penicilina.
Moje mnenje je, da ste lahko še tako sposobni, toda morate imeti še košček sreče, da dosežete uspeh. Danes mnogo slišimo o skupnem delu tako, da bi lahko mislili, da brez skupnega dela ne moremo storiti nič koristnega.
Če pogledamo nazaj na zgodovino penicilina, se mi zdi, da je poučna glede individualnega in skupnega dela.
Recimo, da sem bil član skupine, ki je nekaj posebnega preiskovala, ko je sreča s plesnobo pokvarila mojo kulturo. Verjetno je, da bi prezrl plesnobo in prepustil drugemu, da odkrije penicilin. Lahko, da ga bi sedaj imeli, morda pa tudi ne. Če bi ga ne imeli, ni verjetno, da bi imeli tudi streptomicin, aureomi-cin ali kloromicetin.
Združene države sprejmejo radevolje obiskovalce iz vseh strani sveta, nikakor pa ne ogromnih afriških polžev, znanih po svoji veliki požrešnosti in skrajni plodovitosti; značilnosti, ki so izredne nevarnosti za poljedelstvo.
Tem afriškim polžem, ki izvirajo iz Madagaskarja in iz vzhodnih ter južnih obal Afrike, se je posrečila razmnožitev čez polovico sveta. Njihova prva postojanka je bila Indija, kamor je zanesel nek kolonist nekaj teh polžev že v letu 1847. Tu so se razmnožili v velikem številu ter se razširili na Malako, Singapur, južno Kitajsko, Javo, Siam in so se nedavno pojavili tudi na Havajskih otokih. V njihovi domovini in v dingih deželah jih pa ne smatrajo kot neko nadlego, to pa zato, ker jih uporabljajo za domačo hrano. Kjer pa jih ne postavljajo na jedilne mize, se jih boje kot uničevalce poljskih pridelkov.
Ker nosijo na sebi školjko, debelo kot moška pest in imajo žvečilo, ki vsebuje 80.000 zelo malih zobkov, utegnejo preživeti te živali najslabše vremenske razmere ter se hitro množijo.
Kljub njihovi znani počasnosti, napravijo ti polži, kot se je videlo, tudi prav dolgo pot.
Največjo nevarnost za uvoz polžev v Ameriko predstavljajo tisoči ton preostalega vojnega materiala, ki ga vozijo v Združene države iz pokrajin Tihega oceana: lahko se zgodi, da se kak polž vgnezdi v notranjost tega vojnega ma-
dr. Dunham opozarja, da ne smemo staviti prevehkih upov v novi način zdravljenja, kot so n. pr. po vsej verjetnosti neutemeljeno pripisovali atomski sili preveliko važnost pri zdravljenju raka.
VELETRGOVINA S SEMENI
Josef Keusclmig
v službi vrtnarstva in kmetijstva od 1879 priljubljena in priznana
Celovec-Klagenfurt, Heuplatz 6, tel. 27-17
Obrzdati jezik ni najmanjša vrlina.
•s
Prijatelje se pridobiva z uslugami in zvestobo.
Toda nisem bil član skupine znanstvenikov. Proučeval sem določene stvari sam zase. Moje delo ni bilo v nobeni zvezi s plesnobo ali kakšnimi protibak-teričnimi snovmi ali s čim drugim, kar bi bilo podobno penicilinu. Videl sem nekaj, kar je bilo bolj zanimivo, kakor to, kar sem delal. Zato sem spremenil smer svojega dela in sem se posvetil temu, kar je vzbudilo mojo pozornost.
Toda nisem mogel nadaljevati dela dokončnega uspeha. Nisem imel kemičnega znanja, da bi ugotovil, kako naj se koncentrira in razčisti penicilin tako, da se lahko uporabi za zdravljenje bolezni. To delo so morali izvršiti patologi, kemiki in farmakologi.
Ti so odkrili zdravilne lastnosti penicilina. Nato so morali prepustiti daljnje delo še večjim skupinam znanstvenikov, predno se je penicilin lahko proizvajal v zadostni količini za uporabo proti infekcijam na svetu.
Skupina ne bo nikdar začela nekaj, toda skupina je potrebna za to, da se s kakim odkritjem doseže končni uspeh.
I teriala in tako prestopi zaporo.
Če se upošteva, da so računi pokazali, j da en sam teh polžev lahko v petih letih da teoretično 11 milijonov naraščaja, bomo lahko razumeli, kako utemeljeni so vsi izredni varnostni ukrepi odgovornih državnih uradov. (USIS)
nu in boru 2 leti, pri listnatem drevju pa 2 do 4 leta. V tej starosti so sadike iglastega drevja velike 10 do 30 cm, listnatega drevja pa 20 do 150 cm. Na posekah, kjer ni plevela, grmovja in visokih trav, sadimo manjše sadike, drugače pa večje sadike, to še posebej tam, kjer se pase živina.
Ako sadike sami prevzamemo v drevesnici, moramo paziti, da se mlade rastline pri prenašanju ah prevažanju ne poškodujejo. Zato morajo biti korenine ovite z vlažnim mahom ali podobnim materialom in ne smejo priti do korenin sončni žarki. Ako jih ne sadimo takoj, ko jih prinesemo ah pripeljemo domov, moramo sadike takoj razmetati in jih še isti dan na senčnatem prostoru posadimo v lahko, najboljše peščeno zemljo. Da pa so nato sadike zavarovane pred soncem in vetrom, jih prekrijemo z vejami.
Ako mogoče, sadilno gozdne sadike v vrstah. Da pa jih bolj zavarujemo pred soncem, vetrom, živino itd., jih sadimo ob skale, štore in na mestih, kjer je boljša zemlja.
Kako sadimo?
Število rasthn, ki jih potrebujemo za posaditev površine enega hektarja, je zelo različna in se ravna po krajevnih razmerah. V splošnem pa moremo reči, da potrebujemo na dobrih gozdnih tleh pri iglastem drevju okrog 3500 do 5000 sadik, kar bi odgovarjalo pribhžno oddaljenosti ene sadike od druge za 1.7 do 1.5 m. Sadike hstnatega drevja sadimo malo bolj gosto. Ravno tako sadimo tudi bolj gosto na slabi zemlji, ki je poleg tega še močno zapleveljena. Na taki zemlji sadimo v razdalji 1 do 1.4 m in potrebujemo na en hektar 6000 do 10000 sadik.
Pri sajenju gozdnih sadik rabimo predvsem motiko in krampič. Najpreje odstranimo na mestu, kjer hočemo napraviti jamico, v razdalji 50 cm plevel, mah. dračje, vresje itd. Vedeti moramo, da more sadika uspevati le v mineralni zemlji, ne pa v napol preperelem dračju in gozdni stelji. Zato moramo izkopati jamico vsaj 30 cm globoko in široko, zemljo dobro zrahljamo. Nato vsujemo
DVAJSET MILIJONOV OTROK PREISKANIH
Tekom svetovne protituberkulozne kampanje, ki jo vodijo skupno Združeni narodi in skandinavske organizacije, je bilo po izjavi predstavnikov Združenih narodov do zdaj preiskanih 20 milijonov otrok. Ta tuberkulozna preiskava je potrebna za ugotovitev potrebe cepljenja.
Po tozadevnem načrtu nameravajo preiskati petdeset milijonov oseb v deželah, kjer je tuberkuloza posebno razširjena. Od teh petdeset milijonov bo verjetno treba 20 milijonov oseb cepiti.
V Finski in Češkoslovaški je delo že končano, v Poljski pa bo v kratkem. Množično cepljenje proti tuberkulozi pa se po navedenem programu vrši še v raznih evropskih državah kot so Avstrija, Grčija, Italija in Jugoslavija, ter v Maroku, Alžiru, Tunisu in področjih Daljnega in Srednjega Vzhoda.
SAJE „TOPLOTNI AKUMULATOR" ZA ZEMLJO
Tehniki kmetijske poizkusne postaje države Massachusetts v Anherstu so napravili zanimive poizkuse, ki so dokazali, da lahko saje znatno pospešijo zorenje pridelkov in tako tudi znatno povečajo donos zemljišč. S tem, da so potrosili določeno površino zemljišča s primemo koločino saj, je počrnela barva zemeljskih grud, ki so lahko zaradi tega vsrkale večjo količino sončne toplote; s tem so pospešili zorenje pridelkov in Zavrli ohlajevanje zemlje. Ugotovili so, da je spomladi in poleti s sajami potresena zemlja imela na površini in v globini pet centimetrov za dva do 3,4° C višjo toploto kot druga zemlja. Zemlja je tudi pozimi ostala nekoliko toplejša.
(USIS)
v jamico toliko izkopane in zrahljane zemlje, da se napravi mali hribček, na katerega se prilegajo koreninice gozdne sadike, ki smo jo vzeli iz košarice. Tudi v košarici morajo biti položene rastline tako, da so korenine ovite v vlažen mah ali pa so vsaj pokrite z zemljo. — Ko sadiko posadimo v jamico, položimo preko jamice približno pol metra dolgo palčico ter tako določimo, kako globoko vsadimo sadiko. Koreninski vrat sadike mora biti namreč v višini palčice. Nato z drugo roko natrosimo v jamico toliko prsti,, da stoji sadika v jamici, ne da bi sadiko držali. Z obema rokama nato pritisnemo zemljo okrog sadike. Pri tem nastane nova vsedlina, ki jo izpolnimo z zrahljano zemljo in spet pritisnemo z obema rokama, to tako naprej, dokler ne dosega zemlja koreninskega vrata pri sadiki. Pri vsem tem pa moramo paziti, da ne pritiskamo mlade sadike pod višino plačice, ki je preko jamice. Na potlačeno zemljo natrosimo nato rahlo zemljo, ki naj zadržuje vlago in padavine ter varuje sadiko pred sušo. V mali oddaljenosti od sadike položimo nato rušo, ki smo jo odkopali pri napravi jamice; to pa s korenino navzgor. Ravno tako položimo okrog sadike, tudi kamenje, ki smo ga izkopali, ki naj tudi varuje sadiko pred sušo.
Pri sadikah, ki bolj globoko koreni-nijo, ne napravimo na dnu jamice hribčka, ampak še povečamo globino jamice, ki smo jo izkopali, toliko, da se v njo prilegajo koreninice sadike. To velja predvsem za sadike bora in mecesna.
Pri sajenju je predvsem važno, da pridejo sadike tako globoko v zemljo kakor so bile preje v drevesnici. To poznamo po barvi na sadiki. Nadzemski del ima namreč sivozeleno barvo, podzemni pa rdečkasto barvo. Nikdar ne smemo saditi tako globoko, da bi prišle v zemljo tudi igle ali listi.
Pravočasno torej še letos preglejmo, kje je treba v gozdu obnove in pomladitve, nato pa še pravočasno poizkušajmo dobiti sadike in skrbimo tako, da bomo spopolnili vrzeli v gozdu, ki so nastale v zadnjih letih s preobilnim in prekomernim izsekavanjem.
He&oždiM polž
Cbnovimo gozdove
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Petek, 24. marca 1950
______L_______________
(Kakor do sedaj, objavljamo tudi danes na tem mestu pisma naših čitateljev z dežele, ki izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgo-
varja za vsebino.)
PLIBERK
Pretekli petek je nenadoma umrla Viternikova mama, Neža Viternik, vdova po sodarskem mojstru. Rajna je bila pravi vzor slovenske mamice, pridna kot čebelica, pobožna, ustrežljiva, vsakomur je rada pomagala, svojemu narodu pa je o,stala zvesta do smrti. Ljubila je našo pesem, ljubila je našo besedo in se je vselej čez vse razveselila, kadar ji je „Anderle“ prinesel naše slovenske časopise ali knjige. Pri Viternikovi mami so bili stalno obiski, dan na dan so se oglašale pri njej gospodinje iz okolice, ki so prišle po opravkih v Pliberk in predno so se vračale na svoje oddaljene domove, so se navadno še odpočile pri Viternikovi mami. Prijazno besedo po tudi skodelico tople kave je imela vedno in za vsakogar. Bil sem včasih gost rajne mame, pripovedovala mi je svoje doživljaje, tudi njena življenjska pot ni bila vedno z rožicami postlana, ob spominu na bridke ure ji je v očesu zaigrala solza, pa je hipoma, med pripovedovanjem zapela pesmico, navdušeno, da ti je postalo toplo pri srcu. „Tako moramo živeti,“ je dejala, „kadar je najhujše, pa zapojmo in lahko mine.“ O da bi naš narod imel mnogo mamic, kakor je bila rajna Viternikova mama. Za njo povsem veljajo naslednji verzi:
Za teboj, ki spiš tu v jami, siromakom vro solze.
O blagor njemu, ki s solzami siromaki ga slave.
Bog ji daj večni mir in pokoj in On sam naj ji bo plačnik za vse, kar je dobrega storila v svojem življenju.
RUTE POB JEPO
Zadnjič enkrat je bilo pisano v „Koroški Kroniki“, da bodo v kratkem dobili Ločani lepo široko cesto, kjer se bodeta lahko srečala dva avtomobila. — Ne vemo sicer, če je to res, in nikomur ne zavidamo lepe ceste. Zdi pa se nam, da je skoraj nepravilno, da nekaterim pelje vozna in skoraj avtocesta do hišnega praga in še pred hlev, mi pa se moramo mučiti po ure in ure po naših bregovih, da pridemo do hišnih vrat. Vse, kar potrebujemo, bi pa morali skoraj na hrbtu in na ramenih ali pa na glavi sami prenositi, saj so naše ceste take, da je voz z vprego v nevarnosti ne samo ob slabem vremenu, ampak ob [vsakem letnem času.
Pred kratkim smo imeli letno zborovanje zastopnikov Ovčne in Rut. Pri tem nas je zelo neprijetno dimilo, ko smo zvedeli, da bi morali prebivalci teh krajev sami s svojimi močni in s svojimi stroški odstraniti velikanske množine grušča in blata, ki ga je lansko jesen
nanesla povodenj na cesto in po travnikih. Že pri dveh povodnjih, to je leta 1947 in leta 1949, je bilo prebivalstvo naših krajev hudo prizadeto in si je vedno moralo samo pomagati, medtem ko so podpore in prispevki odtekli nekam drugam. Mi tudi plačujemo davke, kakor vsi drugi. Toda drugim se od teh davkov delijo razne pomoči pri nesrečah, mi naj pa še vso škodo po nesrečah sami popravimo in plačamo.
Popolnoma upravičena je zato zahteva prebivalcev Ovčne in Rut, naj bi občina tudi sama prispevala ali pa naj bi izposlovala prispevek od deželne vlade, da bi bilo mogoče takoj započeti s popravilom in z ureditvijo naših cest in potov. Saj vendar nikakor ni mogoče še naprej zagovarjati, da se od nekoga vse zahteva in se mu ničesar ne da. Naj bi se novi občinski odbor zavedal ne samo svojih pravic, ampak predvsem tudi svojih dolžnosti in to do vseh občanov enako.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Če hočejo, nam lahko v Globasnici zamerijo, in nam tudi — če hočejo — lahko zamerijo' v Pliberku ali pa v Dobrli vesi. Mi smo doma v šmihelski fari, smo na svojo" faro ponosni in zato pravimo, da je šmihelska fara središče Podjune, da je Šmihel podjunska metropola.
Zadnje čase je v to našo metropolo prišlo neko posebno življenje, neka živahnost in neko posebno delavnost moremo opazovati. Pripravlja se namreč šmihelska fara na velike slovesnosti, ki se bodo to leto vršile pri na,s.
Danes smemo in hočemo bralcem „Koroške Kronike“ izdati in povedati prvo veselo novico: Zvonove bomo dobili! Boljše rečeno, smo jih že dobili, toda do blagoslova še niso nekako pravi in še ne smejo zvoniti v čast božjo. Danes se vsi sprašujejo in vsa fara ter še daljnja okolica samo govori o tem, kdaj pridejo zvonovi in kdaj bodo zvonovi blagoslovljeni. Komaj že čakamo, kdaj bodo tudi pri nas zapeli zvonovi. Toda o veliki noči hočemo tudi Šmihelčani zvoniti, ne samo zvoniti, slovesno hočemo potrkavati. Ne bodo samo v Globasnici zvonili, kjer se že tako dolgo bahajo s svojimi zvonovi.
Na cvetno nedeljo, dne 2. aprila, bodo blagoslovljeni naši zvonovi. Ob 9. uri bo sveta maša, nato pridiga in po pridigi bo blagoslovljenje in posvetitev zvonov. Zvonovi bodo maziljeni s sveto krizmo in tudi z bolniškim oljem. Ta sveti obred bi smel izvršiti samo škof sam ali pa od škofa posebej pooblaščeni cerkveni dostojanstvenik. Prezvišeni knezoškof krški je pooblastil milostivega gospoda
prošta iz Tinj, da blagoslovi štiri nove zvonove, za farno cerkev v Šmihelu.
Milostivi gospod prošt tinjski je že od nekdaj prav posebej povezan s Šmihelom; bil je eden najboljših prijateljev našega pokojnega župnika Vintarja. Milostivi gospod prošt je tudi pridigal na novi sv. maši našega sedanjega gospoda župnika Jožefa Piceja. Zato se tudi že vsi veselimo prihoda preč. gospoda prošta, ki nam bo na cvetno nedeljo blagoslovil naše nove zvonove.
Naši pevci se že z veliko vnemo pripravljajo na ta dogodek. Sicer se je pred nekaj dnevi po celi fari raznesel glas in je po celi fari završalo, da je pri šmihelskih pevcih nekaj „los“. Toda mi na to in na take govorice mnogo ne damo, prepričani smo o nasprotnem, da se namreč mi vsi in tudi naši pevci zavedajo starega izreka, ki še vedno drži in velja, da je namreč v pravi slogi in v pravem razumevanju moč. Čisto prav in čisto razumljivo pa tudi opravičljivo je, da vsak .svoj ožji domači kraj najbolj ljubi, toda to ne sme iti predaleč, ker je vsak prevelik lokalni patriotizem kvarljiv in še nikoli ni rodil dobrega sadu. Sicer pa to samo mimogrede, saj moramo biti v resnici vsi veseli, da je zdravo naziranje prodrlo. Zato moramo vsem, ki so dobre volje — in šmihelski pevci to prav gotovo so — prav iskreno in iz srca čestitati .
Nekdaj je bil po vsej slovenski zemlji znan šmihelski pevski zbor „Gorotan“. Prepričani smo in to vsi želimo, da bi lepo skupno delo pod spretnim vodstvom našega pevovodje moglo privesti 35 članski pevski zbor v Šmihelu do one višine, na kateri je bil nekoč „Gorotan“.
Za danes naj bo dosti. Le to še enkrat ponavljamo: Na cvetno nedeljo pridite od blizu in daleč v Šmihel, da boste slišali slovesni „hosanna“ naših novih zvonov. Slišali pa boste tudi izborno petje našega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom našega vrlega organista Miha Sadjaka.
Illl!lllllillllll!llllllllllllllllllll|lllillllllll[|||llllii!ll!lllllll!!lllll!lllilll!|
Be£§®k • Mtack
HAUPTPLATZ
ŽEBLJI MEŠANI LOPATE
ŽELEZNE GRABLJE POMOŽNE PALICE za sajenje ROČNE ŽAGE
železo, kovine, slroji
Celovec - Klagenfurt, SalmstraBe 7
Telefon 1486
BELJAK
(Pogreb priznanega šolnika in prijatelja Slovencev).
14. marca je umrl v Beljaku vpokoje-ni nadučitelj Adolf Has in bil 16. marca, pokopan na mestnem pokopališču. Daši rodom Nemec, doma v Št. Vidu ob Glini, se je rajni že v mladih letih učil slovenščine in z velikim zanimanjem zasledoval pohtični in kulturni razvoj Slovencev, posebno še na Koroškem, kar so mu gotovi krogi hudo zamerili. Baš zato mu tudi niso hoteh priznati zaslug, ki si jih je pridobil kot šolnik in širokogruden vzgojitelj mladine. Služboval je dolga leta med Slovenci, kakor v Podljubelju, v Lipi in na Dravi, kjer je zaprosil za predčasno vpokojitev.
Pa tudi kot vpokojenec ni miroval, marveč se je celo vrsto let bavil z razlago krajepisnih imen, katerih je imel obdelanih na podlagi temeljitih študij obširno zbirko. Ker tudi to njegovo življenjsko delo ni našlo priznanja merodajnih krogov, se je umaknil, opravičeno zagrenjen in užaljen, v samoto.
Zadnja leta je preživel — bil je neože-njen — pri prijateljski družini, kjer je našel dobro oskrbo, dokler ga ni poklicala smrt v 70. letu njegove starosti. — Pogrebne obrede je opravil ob asistenci patra-frančiškana č. g. Tomo Ulbing, župnik v Skočidolu. Saj sta bila z rajnim dobra znanca, ker sta poučevala nad eno desetletje na eni in isti šoli — na Dravi eden kot šolski vodja, drugi kot katehet.
V nagrobnem govoru je č. g. župnik orisal umrlega nadučitelja kot vzornega šolnika, dobrega vzgojitelja mladine, miroljubnega, nadarjenega človeka širokega obzorja, da je bilo veselje se z njim razgovarjati. Bodi mu ohranjen blag spomin!
TERRAKOR — BETONSKO TRDI MATERIAL — GLAVNO ZASTOPSTVO Veletrgovina z gradbenim materialom, krovstvo
FRANZ MOS-SI.FR <1 CO.
BELJAK—VILLACH, tel. 4171, 4436
Cement, trass, cevi, strešna opeka, plošče iz naravnega škriljevca, plošče za tlak, heraklit i. t. d.
Gradbeni material pripeljemo z lastnim avtomobilom
Karel Manser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE 17.
No, in potlej je ^prišel Hanzej. Nikjer ni zapisano, da je Podlipnikov. Sama ga vidiš, da mu je podoben. Namigaval ga je Košnik na Podlipnika. Toda Košniku je šlo za bajto, zato ni hotel, da bi Podlipniku škodoval. Nemara je tudi Tem-nikova vedela, kako je s Hanzejem. Ti jo nisi poznala, povem ti pa, da je reva vseskozi tako trpela, da se Bogu smili. Otrok ni bilo. Foltej je ostal sam, čeprav je Podlipnik vsako leto čakal, da bi kaj zavekalo v hiši. Pa za Foltejem ni več. To je Podlipnico spravilo v grob. Kriv je pa Podlipnik veliko.“
Mojca se niti ganiti ne upa. Do poslednje misli jo grabi usoda Motnikove Neže in norega Hanzeja.
„Nemara pa le ni vse tako resen," si je komaj upala dahniti.
„Resen, resen. Seveda, na glas ne smeš žobariti, zakaj s Podlipnikom se ni bosti. Moč ima.“
Mojca mora žinjati na Folteja vselej, kadar se spomni žobarenja stare Kašni-
ce. Posebno zdaj, ko Podlipnikov tolikokrat pride pod okno.
Groza v njej je tolikšna, da se vsa trese. Pa si ne more spomoči. Foltejeva ljubezen gre čez njo kakor poplava. Ve, da še kar naprej hodi v Čajno k Pečniku. Saj ne more drugače. Ko bi Podlipnik zvedel, da Foltej zahaja tudi pod njeno okno, bi že zagrmel. In Mojca se - zboji, ko se na starega Podlipnika samo zmisli.
Včasih, ko Foltej utone spod okna in srce utihne, vstanejo, besede stare Ka-šnice, ki jim Mojca ne more priti do konca.
Foltej je vendar Podlipnikov. V Pod-lipnikovo zemljo je vsajen, Podlipniko-va kri ga žene.
In stari Podlipnik je hodil za Motni-kovo Nežo. Morda je prav tako žobaril kakor Foltej, prav tako obetal, čeprav ni toliko pre.visel pod njenim oknom kakor Foltej pod njenim. Daleč je imel do Vrat, morda je komaj vsako nedeljo kapnil enkrat doli.
Foltej pa pride skoraj vsak večer.
Zdaj Mojca noče nič misliti. Kar bo
prišlo, bo prišlo prezgodaj.
*
Veliko rdeče srce na zibeli v Foltejevi naizbi je gorelo vsak večer.
Kakor hitro je Podlipnikov legel, tako hitro so prišle misli, ki so ga trapile
pozno v noč.
Mojčine besede so ga udarile. Izrekla jih je mimogrede, kakor da so ji same ušle.*Foltej se je naredil kakor da jih je preslišal,' toda v temi so vstale z neizprosno silo.
„Saj vem, da sem telpa.“
Smejala se je, kakor da ne verjame sama sebi. Toda Foltej je videl, da ji je bil smeh plašen.
V temi grize Podlipnikov Mojčine besede.
Če je resen, kar žobare ljudje o očetu, ali nima Kašnikova prav? Kaj je do sedaj obljubil Mojci? Vse in nič. Žobari, da se ho očetu uprl, da bo šel za hlapca, če ho tako prišlo, toda pred očetom molči kakor grob. Ponižno napleta v Čajno, klepetiči s Pečnikom in ugiba z Greto, kdaj bodo oče spregli. Nobene moči za upor, kakor da ni Podlipnikov. In če na večer pod Mojčinim oknom upor zraste in zažari, zjutraj, ko ga zadene očetov mrzli pogled, ugasne kakor žerjavica, ko jo poliješ z vodo.
Nič čudnega, da je Mojca včasih tako zmedena, kot da bi rada nekaj povedala, če bi si upala.
Foltej sluti, kaj jo tišči.
Oče.
Če bi bilo tisto zavoljo Motnikove Neže resen, Motnikova je ostala sama, oče pa so vzeli Temnikovo.
Podlipniki so tako veliki, da bajtar ob njih ugasne kakor kresnica v gmajni.
Folteju se zdi, da tiplje v pravo smer. Mojca ga ne upa žaliti.
Toliko časa se pobija z mislimi, da je na zadnje sam sredi njih in da ne ve izhoda. Včasih bliskne žarek, ki za hip osvetli vso Foltejevo muko.
Nemara so oče že takrat čutili, da Podlipnikov rod trhleni. Zagnali so se v obupu, nenadoma oplahnili, nadeli spet Podlipnikov obraz, zatajili Nežo in oženili Temnikovo.
Foltej je skušal vsaj nekaj zbezati iz strine pa je videl, da ne ve več kot drugi. In bala se je Podlipnika.
Sam se je mučil z mislimi naprej.
Morda so oče dobro žinjali. Nemara bi se uprli, ko bi se mogli. Pa so bili prešibki, da bi uklonili Podlipnikov rod, ki doslej še ni zadel ob bajtarja.
Misel se mu je zdela prava.
Pošteno so mislili, žinjali so zrasti čez zemljo in prinesti v rod, kar mu je manjkalo. Rod sam jih je strl, pohodili so svojo srečo in privlekli rod do zadnjega praga.
Pa se je nenadoma misel podrla sama od sebe.
Zakaj so potlej oče taki?
Ljubezen in upor v Podlipnikovem sta se lila z ukazom Podlipnikovega rodu.
Tehtnico je držal stari Podlipnik in Foltej mu ni upal pogledati v trde sive oči.
(Dalje prihodnjič)
Cdouei
SOBOTA, 25. marca:
9.00—9.30 Oddaja za mladino:	„Kaj
nam povedo citre...“
NEDELJA, 26. marca:
7.15—7.30 Glasbeni jutranji pozdrav.
13.30—14.00 Stare slovenske pesmi poje moški zbor iz Ledenic.
PONEDELJEK, 27. marca:
9.00—9.30 Zanimivosti, pouk slovenščine, jutranja glasba.
TOREK, 28. marca:
9.00—9.30 Poročila, predavanje za gospodarje, jutranja glasba.
SREDA, 29. marca:
9.00—9.30 Poročila, predavanje za gospodinje, jutranja glasba.
ČETRTEK, 30. marca:
9.00—	9.30 Poročila, pouk slovenščine, jutranja glasba.
15.00—	15.15 Literarna oddaja.
PETEK, 31. marca:
9.00—	9.30 Poročila, zdravniško predavanje, glasba.
JUdia ioudm
Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini.
(Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 339 m) 21.13—21.30: poročila in komentarji v sloven,
lUutia StUmdi
„Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj modema popravljalnica. Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
Uadec ten
SPALNICA Iz polnjenega lesa žlahtnih vrst (grčast les, jesen, oreh i. t. d. pohtirana) S 3.800.—
samo v
TRGOVINI POHIŠTVA
KARL STADLER
Celovec-Klagenfurt, Theatergasse 4
duwM pottelhme
gumbe, trakove, sukanec, svilo za šivanje, patentne zaponke, kroje
kupite pri
Celovec - Klagenfurt Burggasse
KimoM
Celovec - Jffagen/urf
Predstave dnevno ob: 16., 18.15 in 20.30
STADTTHEATER 24. m_30. IH. „Jassy"
PRECHTL
24. IH.—30. m. „Hochzeitswalzer“ (Poročni valček) Richard Tauber
CARESrrmALICHTSPIELE
24. m_30. IH. „Tausend und eine
Nacht“ (1000 in ena noč), barvni film
PETERHOF
24. m.—so. m.
,Mord in Ekstaze“
(Umor v zamaknjenosti)
(HeSiaR -
BAHNHOFLICHTSPIELE
24. m,—27. m. „Kennwort 777“ (Geslo 777) v nemščini.
28. HI.—30. III. „Abenteuer in Singa-pure“ (Pustolovščina v Singapurju) z Bing Crosbyjem
STADT-KINO
24. IH.—27. IH. „Die roten Schuhe" (Rdeči čevlji), barvni film.
Predstave: 15.30.; 18.; 20.30.
28. ID.—30. III. „Weg nach Rio“ (Pot v Rio).
Predstave: 16.; 18.; 20.
— ELITE-FILMBÜHNE, BELJAK _
Do 27. marca:
Krasni barvni film Willy Forst! „WIENER MAEDEL“ (Dunajska dekleta)
Doneči bai-vni opoj iz velike preteklosti Dunaja. Willi Forst, Judith Holzmeister, Anton Edthofer, H. Moser in drugi.
Dunajski filharmoniki in kapela bivšega pehotnega polka „Hoch und Deutschmeister Nr. 4“
Predstave zaradi dolžine filma: 15.45.; 18.15.; 20.30.
APOLLO LICHTSPIELE, BELJAK _
24. IH.—27. HI. „Das verlorene Gesicht“ (Izgubljeno lice). Edinstveno napeta drama po resničnem dogodku. Marianne Hoppe, Hermine Körner, Gustav Fröhlich, Richard Haussier, Paul Dahlke, Harald Manni.
28. HI.—30. HI. „Was geschach in dieser Nacht“ (Kaj se je zgodilo to noč). Odlična komična igra, v kateri živahno nastopajo: Karl Ludwig Diehl, Hans Brausewetter, Murati, Irene v. Meyedorff, Lucie Englisch, Theo längen.
Predstave: 10.; 12.; 14.; 16.;18.; 20
Uganka
„Ali znaš imenovati pet dni v tednu, ne da bi jih imenoval ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja?“ „Ti peteri dnevi so: pred včerajšnjem, včeraj, danes, jutri, po jutrišnjem.“
lOTO	S/Icl (J)eJb^g,kUmu!.z
$	BELJAK - UILlflCH
Nov nasiov: Postgaus 3, - Tsl. 49-36
Porotnem darilne slike za legitimacije. Izvrševanje iotoamalerskih del
C
Gledališče
Začetek predstav ob 20,00

24.	marca: Junaki
25.	marca: Tokajski biser
26.	marca: Tannhäuser
27.	marca: Kinopredstava
28.	marca: Junaki, red B
29.	marca: Tannhäuser
30.	marca: Junaki, red C
iakteuaiie
testenine, domači kakovostni proizvod
5 m":[	• r
POPRAVILA VSEH VRST radio-aparatov, gramofonov, likalnikov in drugo
\mm \mmM
Kramergasse 11, tel. 21—73
Elektromotorji, elektroinstalacije, prosti vodi, elektr. naprave, popravila, gradnje in načrti
Ganz-elektrodelavnice
INC. F. DUUNIG
Celovec-Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 — tel. 18-22
T**'
im k* mala
3 se ni treba odreči dobremu 3 pecivu ali majhni sladkariji g za otroke. Na vsakem zavoj- t čku dobite tudi cenene in pri tem dobre recepte-slikanice
Ehnlq
BACKPULVER iP
iimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiniiiMiimimiiiimiiiiiiiMiiiiHiiiiimiiiiiii
SPALNICA
Trdi in mehki les v posrečeni obliki zelo poceni
KUHINJA
najmodernejša in poceni DVOJNA KLOPNA POSTELJA iz trdega lesa zelo praktična in stabilna
Völker
Celovec-Klagenfurt, Stemeckstr.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuii
Pozor poslušalci radio oddaj!
Vodstvo celovške radio-oddajne postaje se obrača na vse cenjene poslušalce s prošnjo, da mu sporočijo, kakšen je pri njih sprejem celovške radio-oddajne postaje od 15. marca dalje. — Navedite točen I^raj, čas in način motenj! — Pišite na: Radio Celovec-Klagenfurt, Völkennarkter Ring 25.
Cimpreje se boste oglasili, tem preje bodo po možnosti motnje odstranjene!
P A G O “
i*»
PÄGO - sladki mošti PAGO - sadni šoki PAGO - Vita-sad PAGO - sadne pijače PAGO - ledenosadni sok
kvalitetna znamka za naravno čiste proizvode sadnih sokov.
Specialno podjetje „Tekoče sadje“
JAKOB PAGITZ
Celovec-Klagenfurt, Am Waagplatz 7 tel. 19-73
Interesenti zahtevajo breozbvezno cenike in prospekte
PmhAoA ftet&ttfd/
Sezona se pričenja in mnogo slvari je Ireba prenovili!
Barvajte in lakirajie le z laki in barvami tvrdke
PETER DE CILUA
FELDKIRCHEN - Telefon 73
in pri podružnici:
Celovec-Klagenfurt, St.-VeiterStraße 35 - Tel. 28-38
L. : -i'	■	'


VEDNO VELIKA IZBIRA
ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG.
na roko vozlanih in žametnih (velournih) preprog ter tekačev.
Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane.
Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta.
f;^ Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese
ü DIR. JOSEF RADLMAYR
W BELJAK- VILL&CH
it	TRGOVINA NA DROBNO:	POSTGASSE 3 TELEFON 47-67 ~ 4447
BosleliMka kipite Mjceueie k sfteuoČM it$wm
(Roßbather
Celovec-Klagenfurt Alter Platz
„Koroška Kronika“ izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo Usta je v Celovcu Völkermarkter Rin- -Vi - Telefon 3460. - Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Tel. 3460 - Ust zaključen vsako sredo ob 12. uri. - Rokopisi se nč vračajo. Mesečno naročnino je treba
plačali naprej. — Tiska: Tiskarna .jCarinthia“ v Celovcu.