PoStnina v drlavi SHS pavSalirana. Stane: Za celo lcto.....K 20 — za pol leta......* 10 — za Cetrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 1*70 Posamezna Stevilka 60 vin. UredniStvo in upravniltvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starero rotovzu), priiliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Krist je vstal! Zopet slavimo veliki praznik onega preporoda clovestva, ki mu ga je prineslo krsanstvo. Bozji sin sam se je zrtvoval svoje zivljenje, da bi odresil rod cloveski. In v cem obstoji spas elovessva ? Edinole v tocnem izpolnjevanju Kristosovega nauka. „Ljubi svojega bliznjega, kakor samega sebe." Toda le prvi ueenci Kristosovi so sledili v svojih dejanjih brezpogojno temu nauku. Ko se je krscanstvo boJj in bolj Sirilo, je zacelo temneti glavno geslo krs6anstva. (irdo sovraStvo je konedno izpodrinilo popolnoma ljubezen do bliznjega, kar nam dokazujo svetovna vojna. Ve6 kakor stiri leta so se narodi medsebojno klali in morili. Nastopil je Wilson in zaklical narodom, naj prestanejo z moritvijo, sami naj odlocujejo o svoji usodi na podlagi pravienosti, na podlagi ljubezni : \ Narodi so odlozili orozje. Bili smo prepricani, da je stiri in polletno prolivanje krvi narode spametovalo. Bili smo prepricani, da se clo-ve&tvo zopet spomni na Kristosov nauk o ljubezni do bliznjega. Zmotili smo se ! Sklepi pariske mirovne kouference so kaj malo prepojeni te ljubezni, ki bi rnorala zavladati rued narodi. To obcutimo posebno tudi mi Jugoslovani! Nasilno, nekrscansko resuje se jadransko vprasanje, vprasanje Gorice, Pri-morja, Trsta, Reka. Ali je ze prislo vsta-jenje ? In v zasebnem zivljenju! Sebifcnost vodi narode, sebienost vsakega posameznega eloveka v vseh njegovih odlo-kih. Vojna nas ni v tem pogledu prav ni5 izueila. Nasprotno, nikdar poprej ni bil clo-vek tako zavzet le za svojo korist, kakor je sedaj po vojni: Ali bi se moglo ono ustud-no veriznistvo, navijanje cen in sploh gonja za velikimi dobicki razpasti v tako strasnem obsegu, ako bi le iskrica ljubezni do bliznjega prevevala cloveako srce. Vsak misli le nase, isce koristi na stroske bliznjega. Ni cuda, ako v teh razmerah nastajajo struje, ki hocejo Bploh razbiti sedanji druzabni red, struje, kakor so komunizem in boljsevizem. In tega prevrata se ne bomo obvarovali, ako se 6im preje ne povrnemo k nauku nasega Spasitelja. Vstajenje mora priti v nasih srcih! Ve-lika noc ne bodi za naa le zunanji praznik, prerodi naj Jcloveski rod v reanifino Kristo-vem duhu. V tem smislu klicemo vsem: „Vesela Aleluja !" Sijajen shod JDS v Ptuju. Nad vse pricakovanje sijajno je uspel shod jugoslovanske demokraticne stranke pre-teceno nedeljo. Ze pred doloceno uro napol-nile so mnozice od blizu in dalec veliko dvo-rano z galerijo vred v drustvenem domu, pozneje doSli so poslusali na hodnikih in mnogi so morali oditi radi pomanjkanja pro-stora. Navzoeih je bilo gotovo nad 1500 in je posebne vaznosti to, da je tvorilo veliko vecino te mnozice nase kmetsko ljudstvo. Shod je otvoril dr. Gosak in podal be-sedo prvemu glavnemu govorniku ministru n. r. dr. Kramerju. Le-ta je v pol drugo uro trajajoeem, temeljitem govoru porocal o vseh vprasanjah, katera nam leze najbolj na srcu. Med drugim je porocal o pr^incipih, kateri so vodili stranko, ko jo bila na' vladi. PoSteno so se trudili nje zastopniki resiti po mozno-sti najboljse pereSa vprasanja, zaCeli neiz-prosen boj proti draginji in veriznistvu ali deloma so bile razmere mocneje nego vlada, deloma so jim metali polena pod noge rav-no zastopniki sedanje vlade in ko bi se morali pojavljati uspehi njihovega poStenega dela, iztrgali so jim vajeti na zahrbten in laznjiv na^in srbski radikalci in nasi kleri-kalci, ki ukrepajo sedaj sedec; na ministrskih stolcih ravno nasprotno zgolj iz sttankarske-ga sovraStva, 6e tudi morajo uvedoti, da nas tako pocttje vodi v gospodarsko in drfcavno propast. Jeden glavnih vzrokov nase draginje je malovrednost nasega denarja na svetovnem trgu, kar je zakrivila sedanja vlada s svojo brezvestnostjo v denarnem vprasanju, ki nam jemlje tri Cetrtine nasega premozenja, zapostavlja nas denar za tujim in trobi v a vet o slabem finanfinem polozaju. Nasi klerikalci posiljali so stotine svojih veriznikov nakupovat tisoce vagonov zi-veza v Banatu in Slavoniji za klerikalne za-vode, to nasupljeno blago za celo Slovenijo so ti verizniki prodajali za velikanske dobie-ke raznim zidovskim prekupcevalcem, pred-no so v obce dospeli v Slovenijo, vsled Cesar so nakopali nasemu narodu mrznjo in pomanjkanje. In tem zidom moramo sedaj odkupovati za dva- do trikratno ceno naSe jim prej prodano blago. Govornik je pqjasnil stali§6e stranke na-pram drugim strankam. Da jugoslovanska demokracija ni protiverska, kakor navajajo kot glavni argument proti njej nasprotniki, je najboljsi dokaz gotovo ta, da stranka, v kateri lahko vstrajajo duhovniki, ne more biti protiverska. Glede Nemcev stqjimo na staliSdu, da je nasa drzava naS narod in da je jugoslo-vanski narod jugoslovanska drzava, v kateri ne priznamo nobenega drugega gospoda in nobene druge narodnosti predpravic. V nasi drfcavi ni in ne sme biti nacijonalnih bojev ter imajo pravi Nemci svoje pravo zasigura-no, ne kot posebna naoijonalna stranka, ki zastopa nemske interese, pa6 pa jim ne za-branjujemo, da se udejstvujejo politifino pri tej ali oni nasi stranki. Nemcurji pa, kot produkt stoletnega nemskega gospodstva in demoralizujoce nem-Ske politike, so v jugoslodanski drzavi ne-mogoSa stvar, katerih ne maramo in no6e-mo poznati. Zapeljanim ne zapiramo vrat v nasi drzavi, da jim neonemogocimo povrat-ka v naSe vrste, proti zagrizencem pa se bo-demo borih z vsemi razpolofcljivimi sredstvi. Borba v Beogradu je borba jedinstva, napredka in socializacije proti separatisti6-nemu nazadnjastvu in reakcijonarstvu in sramotno bi bilo, ce bi mi jedini v Evrop pustili to na krmilu in vrgli pusko v koruzo Po tem z odobravanjem sprejetim govo-rom, so povzeli besedo kmetski poslanec Joso Bujinovic iz Sabca, poslanec dr. Kukovec, Mladon Popovic'; iz Makedonije, Franc Voglar iz Maribora, kojih izvajanja priobcimo prihodnjiC. Na predlog dr. Salamuna so se z veCino glasov proti glasovom socijalnih demokratov sprejele resolucije, ki obsojajo reakcijonarno vlado, izrekajo zaupanje demokratski stranki in njenim voditeljem, ter zahtevajo takojs-ne volitve. Trgovska in obrtna zbornica za slov. Stajersko in Prekmurje. ¦..........................................................i Ura odloCitve za samostojno trgovsko in obrtno zbornico za Slovensko Stajersko in Prekmurje je prisla. Dne G. marca 1D20, je bilo v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani seja, v kateri je bil peedlozem protacun za teko6e leto glede vzdrzevanja trgovske in obrtne zbor-nice v Ljubljani. Vedno nara§6ajo6a draginja je nam tudi v tem oziru nalozila veliko breme. Predlo^ilo se nam je proracun, da se zvisajo doklade za trgovsko in obrtno zbornico od dosedanjih doklad 8% na 600/o. Te zvisane doklade bodo dosegale svoto okrodlo 1.000.000 kron na leto. Na podlagi podrobnih proracunskih toCk smo uvideli, da je veliko povisanje doklad za vdrzevanje tvgovske in obrtne zbornice res potrebno in takoj smo uvideli, da je sedaj pi'isel odlo6ilni trenutek, da se ustanovitev trgovske in obrtne zbornice v Maribom tudi izvrsi. Ne pomaga tedaj tukaj nobeno odlasanje in tudi ne moremo pricakovati, da nas bode mogoce vlada v Beogradu silila z zbornico, in nam je ona ustanovila. Ne, mi sami si jo moramo ustanoviti in sami vzdrzevati; vlada nam jo je le dovolila. Na nas samih je sedaj lezece, da dolo-cimo zacetek njenega poslovanja in si jo ustvarimo ! Placati bodemo morali zvisane doklade, ali bodo to 40% ali 60%, bodemo sami dolocili. Ta glavna napaka se vle6e 2e celo leto v tej odlocitvi, in tukaj moramo trgovci iz mariborskega okraja in Prekmurja zavzeti inicijatevo in ustvariti odlocitev. Zato prosim trgovski gremij, da povabi na dan 15. aprila v Maribor v Gotzovi dvo-rani k skupnemu zborovanju ob 10. uri pred-poldne, vsa gremije in trgovske zadruge Slo-venskega Stajerja in Prekmurja na zborovanje, da ae ustanovi pripravljalni odbor vseh ude-lezenih gremij ev in trgovskih zadrug, ki bi odlocilno sklenil, kedaj ima trgovska zbornica za Slovensko Stajersko in Prekmurje zaceti poslovati. Ta pripravljalni odbor, bi potem tudi preskrbel potrebne prostore, pohiStvo in urad-niStvo; potem pa bi tudi poseben zato poob-laS6en odsek v Belgradu sam z osebno inter-vencijo izsilil koncno odlo6itev glede sedefca zbornice, 5e bi res vsi trezni in prakticni 2 moment! ne mogli doaeci na zborovauju ze odlocitve tega prepotrebnega zatociSca in in&titutacije vsega slovensko-Stajerskega in prekmurskega trgovstva. Ako so pomisli, da se je od leta 1914 do danes v trgovskem naraScaju, kakor v sploSnein Stevilu trgovstva v teh delih Slo« venije zelo veliko spremenilo na Slovenskein Stajerskem in v Prekmurju in, da bode po-trebno celo na novo sestaviti eel register vseh trgovcev, obrtnikov, podjetnikov in in-dustrijalcev in da bi bilo to naravnost lahko-miselno sedaj, da se nebi to neobhodno po-trobno veliko delo izvrSilo ze ob jednem za novo zbornieo, katere potrobo tako zivo cutimo, mora gotovo vsak stanovsko napreden in do-vzeten trgovec takoj uvideti, da je tukaj vsak mesec, ki so zgubi z odiaganjom, nam vsem v veliko Skodo. Zato pozivljam mariborski gremjj, da stori ta korak takoj in sklice na to zborovanje vse gremije in trgovske zadruge s priporoca-nimi pismi v celem Spodnjem Stajerskem in Prekmurju, to je v Murski Soboti in Doljni Lendavi, da so zanesljivo udeleze, ker skle-pati se bode drugace moralo brez navzocih, po vecini delegatov. Vsaki gremij ali zadruga poSlje na vsa-kih 50 elanov enega delegata. Ker vsaka ob-Strukcija z nenavzo&nostjo, kakor so to prakso nastopili zadnjikrat celjski trgovski krogi, pri seji trgovske zbornice dne 6. marca v Ljubljana ne veija danes in to posebno vsled tega ne, ker doklade se morajo plaeevati in sicer do tega due, dokler nasa zbornica ne zacno po-slovati. Pri tern se morajo obStrukcijonarji zavedati, da morajo mod tern casom res delati in zopet delati, da dosezejo svoj cilj, ne pa samo obstrujirati in potem pa zadevo pustiti pooivati in misliti, da bodo nam padli mo-goee nasi cilji brez naSe vstrajnosti in zilave delavnosti sami v narocje. Zatorej sedaj na delo in to vsi z trdnim noomajanim sklepom, da ne odneliamo, dokler ne dosezemo samostojne trgovsko zbornico za Slovensko Stajersko in Prekmnvje in sicer z sedezem v Mariboiii, kamor po vsih prak-tifinih in prometnih kakor trgovskih ozirih edino spada. Driavna posredovalnica za delo, podritfnica za Ptuj in okolico. Podpisana podruznica sprejme v delo vecje Stevilo delavcev za te-sarje zelezniSkih progov (Svelcrjev), gredic za mostove itd. pod zelo ugodnimi pogoji. Te-sarji in drugi te vrste dela zmozni delavci, ki zelijo sprcjeti omenjeno delo, naj se cim-preje javijo ustmeno ali pismeno pri podpi-sani podruznici, kjer se jim naznani tudi na-tancne pogoje. Podruznica ,.Drzavne posro-dovalnice za delo" v StrniSou pri Ptuju. Trgovanje s Poljsko republiko. Trgovske tvrdke, ki namoravajo sklepati kupcije s polj-skimi trgovskimi tvrdkami, Se naj predvsem povpraSajo pri poljskih trgovskih zbornicah jo-li doticna tvrdka protokolirana. Za izvoz blaga iz Poljske republike voljajo posebni predpisi in si je treba pravocasno preakrbeti izvozno dovoljenja, ker bi kupee sicer imel sitnosti in Skodo. Izvozna dovoljenja izdaja drzavna komisija za uvoz in izvoz v VarSavi (Panstwowa Komisja Przywozu i Wywozu v Warszawie), Dielanska ul. 10. Svicarski vzorni sejem. IB. aprila se otvo-ri v Basel-u 4. Svicarski vzorni sejem, ki trpi do 29. aprila. Namen tega semnja, ki se v prireja vsako leto v drugi polovici aprila je upoznavanje pristnih Svicarskih produktov in posvetovanjo eksporta. Izmed skupin, ki so za to leto ze dolo&ene, omenjamo sledece oddelke; Kemija in farmacija, higina, ku-hinjska, stanovanjska, obratna, pisarniska oprava, razsvetljava in kurjava, tehnicni iz-delki iz kovine, lesa, stekla, proskovine, us-nja, kavcuka itd., risanske in slikarske po-trobScine, godale, Sportni preimeti in igrafce, predmeti, umetne obrti, ure, tekstilao blago, oblafcila, stroji in orodje, transportna sred- stva, fina melianika, stavbeni matorijal itd. Za obiskovalce se izdajejo nakupovalne karte, za katere je placati 2 f'ranka. Te karte veljajo za tri dni. Karte, ki naj velja-jo za celo dobo semnja, stanejo 5 frankov. Kdor so zanima za te sejem, naj si preskrbi cimprej potni list, ki ga mora vidirati svicarski konzulat. Radi stanovanja se je obrniti na naslov : „Direktion der Bcbweizer Muster-messe, Basel, Gerbergasse 30." Na lanskem semnju je bilo prijavljcnih 45.000 nakupo-valcev in sklenjenih kupcij za 50,000.000 frankov, sejem je obsogal prostor nad 17.000 m2. To leto se vrSi sejem pod mnogo ugod-nejSimi pogoji in je pricakovati naravnost ogromno udelezbo. Volitve agrarnega zastopstva v Sloveniji. Vsled naredbe ministrstva za agrarno reforaao z dne 4. fehruarja 1920, St. 121 Uradnuga lista se imajo vrSiti volitve agrarnega zastopstva za pripravo agrarne reforms v Sloveniji. Volilci. ki pribajajo pri teh volitvah v poStev, so dele na 5 razlicnih kategorij. Za uvrstitev volilcev v eno ali drugo kategorijo je mero-dajna pavrsinska ploskev zemljisea, ki ga kdo poseduje. .Tasno je, da izid volitev, zlasti po kmetijskih obcinah, ne bo dajal piave slike, ako zupan pri sestavi volilnega ime-nika nima na razpolago podatkov, koliko zemlje poseduje v.^ak posamezni obcan. Da postavi volitve agrarnega zastopstva na pra-vo podlago je glavno poverjenistvo za agrarno reformo ze pred Casom odredilo, da daveni uradi zberejo in uposljejo podatKe o posest-nih razmerah- v posameznih obfiinah. Ta operat, bo dovrSen v kakih 2—3 tednih. Glavno poverjenistvo bo nato razposlalo po-tom okrajnih glavarstev vsem obcinam, ki prihajajo pri volitvah agrarnega zastopstva v postev, seznam o posestnih razmerih v do-ticni obcini in naro6ilo, da se na podlagi in s pomocjo tega seznama sestavijo volilni ime-niki, in posamezni volilci pu povrisini zooi-ljiS6a, ki ga imajo. pravilao porazdele v po-samezne kategorije. V zadujem 6asu prihajajo na glavno poverjenistvo od strani obein. posameznih interesentov in pjliti&nih oblastev (okrajnih glavarstev) z ozirom na volitve agrarnega zastopstva vprasanja za navodila, kako je sestaviti volilne imenike, kakSem je urbdni obrazec, ki ga naredba predpisuje in podobno Glavno poverjenistvo opozarja tern potom vse interesente, naj potrpe se nekoliko, da bodo predriprave gotove, nekar se bodo izvrsile volitve za celo Slovenijo obenem. Stokronski bankovci se bodo zamenjavali samo §e do v&tetega 15. aprila t. I. in prene-hajo po torn dnevu nepreklicno biti splo§no placilno sredstvo na nasi zemlji. Zato po-novno opozarjamo obCinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falzifikate od-da zamenjujocini blagajnam, ker po 15. apri-lu se niti talziiikati ne bodo vec odv/.emali. Tudi se proSnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Sicer je ze mnogo bankovcev a /stro-ogrske banke po 100 K, 50 K in 20 K zamenjanih, vendar se §e vi-dijo v prometu. Da pridemo 6im preje do enotnega denarja, priporoCamo obfcinstvu, da svoj stari denar teh vrst kolikor mogoce hi-tro zamenja, to tembolj, ker so se pojavili ze glede vseh teh vrst tudi falzifikati kolkov. Kolikor vemo, so sedaj zamenjujofie blagajne v zadostni meri zalozene s kronskodinarski-mi bankovci po 80 K, 40 K in 20 K in se bo torej zamenjava lahko gladko vrSila. !: Dopisi. V zadrugo kovinarjev in kolarjev za pujski | okraj vrSile so se nove volitve preteceno ne- j deljo. Samo ob sobi razumljivo so v tej za- I drugi gospodarili izkljncno le ptujski nemS- j kutarji ce ravno jo zadruga namenjena za ; celi okraj inje veiika vecina elanov Slovencev. Kako so ti gospodarili s od Slovencev placa- nimi prispevki je jasno razvideti iz blagajniske knjige, glasom katere je &la vecina denarja za podporo zloglasnega Stajerca, nemSko hiso, vojno posqjiloitd.Pri prvih volitvah po preobratu vrSecih se v zafietku tekoeega leta bil je iz-voljen vsled protipostavnega in nepravilnega pritiska tukajSnji nemSkutarjev zopet 6isto nemskutarski odbor katere volitve pa so bile vsled nepravilnega postopanja razveljavljene. V strahu za svoje stolftke in da se pvimerno osvetiti njih prejsnje gospo-darstvo, uvedli so ti na celu Spruschina, Tamm Scheichenbauer, Bruss, Kukowec, Wezjak, Dasch, Moritz Teichner in tern jednaki voliko agitacijo, izdali posebne letake, v katerih obljubujejo vse mogoce svojhn volilcem, kate-rim obljubam so nasi mojstri iz dezele tudi nasedli ter se jih veiika vefiina ni udelezila zadnjih volitev, vsled cosar so nemskutarji zmagali s Bvojimi kanditati, od kojih vecina zlasti na6elnik intajnik niti zmozni niso naSega jezika. Sramota je to za vse mojstre naSega okraja, da komandira danes v Jugoslaviji zadru^i, v kateri je 90" o Siovencev par nem-skutarjev ornigovega kalibra. Vsa Cast par mojstrom, kateri so se postavili odlocno na slovensko stalis6e in radi malomarnosti in izdajstva svojih kolegov propadli.S tern Se seve-da zadeva ni za nas koncana, ker si nikako ne moremo dati dopasti, da bi nam komandiralo par nemskutarskih nacijenalcsv. Naso javnost pa bodemo seznanili z vsem temi zagrizenci, da jih bode vedla pri nakupovanju in oddaji dela primerno upostevati. kakor tudi nase centralne oblasti, da bodo te primerno infor-mirane, v katerih rokah se nahaja ta zadruga. Pojasnilo. V clanku pod zaglavjem „Nemske racune . . . ." v 13. St. Ptujskega lista z dne 28. marca 1920 je zapisan dobe-sedno ta-le stavek: „Tako jo n. pr. tukajSnji nemSki kljuc-avnieax- Scheichenbauer napravil razna dela za Solo iz ptujsko okolice in vpo-slal za ta dela Solskcmu svetu popolnoma nemSki raSun." — Da ne bo krivicne obdol-zitve, naj bo pojasnjeno, da se tu ne gre za deSko in dekliSko narodno Solo Ptuj-okoliea in njen krajni Solski svet, ampak za neko drugo solo iz ptujske okolice in da nemSki kljueavnicar Scheichenbauer za deSko in dekliSko narodno Solo Ptuj-oko!ica sploh ni iz-vrSil nikakSnega kljuoavniearskega dela. Zopet velik pozar v Ptujskem okraju. V petok, dne 26. marca t. 1. opoldne je nastal v Skorbi pri Hajdinu velik pozar, ki je uni-cil dve hiSi in ednajst gospodarskih poslopij. Skoda znaSa ve6 stotiso6 kron. Ogenj je ba-je nastal na ta nacin, da je neki detfek ne-previdno puSil cigarete. Decek se sedaj izgo-varja, da je lovil v hlevu zajca. Ker se mu je skril v neko temno luknjo, je prizgal zveplenko in po nesrefii se je vnela slama. Gasit ste prihiteli pozarna braraba iz fcLaj-dina in iz Ptuj a. Prvi so bili na'mestu Haj-dinski gasilci. Obe pozarni brambi ste delo-vali z najvecjo pozrtvovalnostjo. Gasilcem se je zahvaliti, da se ni ogenj Se bolj razSiril. Pred kratkim je pogorela Nova vas pri Sv. Marku, sedaj velik del Skorbe. Sploh se po-navljajo pozari na Ptujskem polju. Kdor po-tuje po naSih vaseh, posebno na desnem bregu Drave, ta se ne cudi, da se tolikokrat pripeti nesrefia. HiSice in gospodarska po-slopja stoje tesno drugo ob drugem. Na dvo-riScu stoje navadno kopica slame, ali kup stelje. Supe so napolnjene s krnio. strehe navadno krite s slamo, treba le male iskri-ce, in vse je naenkrat v plamenu. Treba torej volike, veliko previdnosti. Pone.srecencem moramo priskociti na pomo6, posebno je dol-znost naSih oblasti, da se zavzamejo za po-gorelce. Pred vsem se jim naj nakaze les, vsaj po znizaai ceni iz gozdov veleposest-nikov. Sv. Bolfenk pri SrediSCu ob Dravi. V zad-nji Stev. ,,Ptujskega lista" je citati: „Blago je poskocilo !" VpraSa se v tern clanku, kaj poroCaju k temu oblasti! Pri nas, kakorekoc v najrevnej§i f'ari je stala bela moka pred tednom 11 K, — 27. marca 1920 na vecer 14 K — in cez n o 6 na 28. marca 1920 je ena in ista moka prikili poskocila ze na 15 K. Ni mogoce to tudi nekako navijanje cen ? ViniCarji in revnejSi sloji postajajo vsak dan bolj nevoljni, ker ne morejo prenaSati ve6je in neopravicene draginje. Pristqjno po-litiCuo oblast, kaker tudi vse prizadete trgovce pri sv. Bolfonku, pri sv. Miklav&u, v SrediScu jj in v Ljutomeru se opozarja, da se nekaj | ukrene, poprej da se zgodi kaj nepostavnega, s kakor pred nekaj dnevi v SrediScu. Politicna | oblast je obljubila vinicarjem in revnej&im j slojem cenejo moko, — kje pa je ? ? Ogenj. V Skorbi pri Ptuju je dne 26. J marca popoldne bii strahovit ogenj, ki je | uuicil 13 gospodarakih poalopij in fcri hi§e, I celo zivina je zgorela. Zazgal je baje otrok, j ki je cigareto kadil. Skoda je velikanska, \ zavarovalnica pa malenkostna. Taja pomoc j je silno potrebn\. Drustvo odvetniskih in notarskih uradnikov ] Nariborskega okroija s sedeiem v Mariboru ] je imelo dne 14. marca 1920 v dvorani pri j atari pivarni izreden obcni zbor, bil je dobro j obiskan. DruStvo se je osnovalo duel8. junija ', 1919, od toraj je priredilo G zborovanj in imelo je 5 sej, kjer so se raznavljali drustveni ] cilji za zbolsanje grnotnega polozaja, regu- j lacijo plac. za Stabiliziranje pisarniskega j osobja, izSolanje in discipliniranje istega i. t. d. V to dosego in izposlovanjo vseh onih • ugotnosti pri nakupovanju Livil in obleke, kot so jih delezni drzavi nastavljenci, odpo- \ slaio je druStvo 12 spomenic, okroznic in resolucij na de&elno vlado, odvetniSko zbor-nico, mestni magistrat v Mariboru, na druge pristojne oblasti ter posamezne odvetnike. Doseglo je s tem delne uspehe, gledo ostalih zahtev se vrse Se le pogajanje med drastve-nirn vodstvom in gg. sefi, ter se pre&akuje ugodae resitve od strani vlade in odvetniSko zbornice. Desezeni uspehi veljajo tudi za vse tovarise in tovariSice po mestih in trgih iz-ven Maribrra. — KoroSki del Jugoslavije, Prekmurja i. t. d., — ter bi bil zeleti, da vsi oai, ki Se drustvu niso pristopili, to store cimprejo, ter delujejo po svojih okrajih so-iidarao z draStvom energicne za takojSno uresni6eaje opravie*»nih nasih zahtev. Naato-pili so tudi za na* novi tefcki 6asi. Uatroj pi-iarn zahteva stalaega, inteltgeataega 0»ob-ja, pisarniski izdelki predvidejavo du^e/ne zmoSnosti in pozrtvovalne euergije, bodi si od koncipijentov, kakor od pisarniskib rav-nateljev, ki morajo poleg sploSae zsmozaoti obvladati tudi vse ve Ino se spreaainjajofie vladae in drage naredbe. Strojepiske in ste-nograli morajo dovrSeno obvladati svoj posol. Oasi, ko je lahko postal odvetniSki ali notavski uradnik vsak, ce je le znal prepisavati so se preziveli, zato je izginila tudi kategorija ta-ko zvauili „pisarjev." Tudi najzadnja pisarna si je danes zo nabavila stroj. V modernih pisarnah deluje le diktat in hitrostrejepisje, drugace preti pisarni pogin. Pisarna brez zmofcnega osobja zbor tehniokih ovirne move slediti hitremu izdelovanju tar zmagati za-stopstva vseh pojedinib delih. Naceloma torej pritice osobju odvetniskih in notarskih pisarn vsaj ona najniZja plafia in one ugod-nosti, kojih so delezni drzavni nastavljenci jednakih kategorij. V novi odbor so bili so-glasno izvoljeni: Prodsednik : GilSvert Drago-tin. Podpredsednik: Dergas Stefan. Tajnik : CUensek Josip. Blagajnik: MoSkon Franjo. Odborniki: Troha Karl, HoSic Karl, in Mlaker Lija. Namestniki: KainenSok Stefan, HruSovar Franjo, in Eovacie Fani. Nadzor-atvo: PlaninSek Martin, in Vuga Otilija. Iz St. Janza na Dr. p. Dne 25. t. m. je priSel sem g. nadrevizor Pueenjak, razlagal lepemu Stevilu posestnikov vzroke neznosne draginje in navajal pripomocke za nje ome-jitve, oziroma odstranitev. Dotaknil se je pri tem tudi naSe nesrecne valute in trdil, da je kriva relacija 1 :4 edino le prejSnja demo-kratska vlada. Predlagal je konecno, naj se izvoli pripravljalni odbor za u*tanovitev kraet. podruznice, na predlog zupana g. Goloba pa se je podruzaica takoj vntanovila ter obsfcoji nje odbor razven ednega uda iz sainih samo-stojnezev; kar je bilo gospodom nasprotne stranke zelo neljubo. Murska Sobota. Tudi pri nas se je dne 21. marca 1920 vrSil prav impozanten mani-featacijski shod v prilog naSih bratov v Pri-morju in v prilog ustanovitve Jugoslovanske Matico. Shod se je vrSil v parku grada grofa Saparija in ga je z znano spreturatjo vodil g. ravnatelj Strohelj. Na govor g. ravn. Stre-helj pozval je besedo domacin g. Kuhar, ki je zbranemu narodu v poljudni obliki raztol-macil pomon shoda in „Jug03lovanske Matice". V tem smislu so zbranemu narodu v vnesenih besedah govorili tudi gg. Dr. Zavrnik, Span-zer, Erhvenik, Koder. Po g. Kodru predlagana resolucija se je soglasno sprejela. Shoda se je udelezilo gotovo do 800 ljudi. Pred shodom, med istim, kakor tudi po shodu zapelje pevski zbor primerno pesem, kar je osobito ugajalo narodu, ki je morda prvic sliSal lepo naSo pesem. ZakljuCil se je shod z „Lepo naSo domovino. — Prekmurci so z zanimanjem sledili navduSenim besedam govornikov. — Vrle naSe narodne zenske pa so pred in po zborovanju pridno prodajale cvetke in nabrale za Jgsl. M. do 1700 K. K Jgsl. M. je pristo-pilo do 50 6lanov. Prvo to vecje zborovanje je vMurski Soboti uspelo nad vse lepo in Castno. Politicne vesti. Povratek del. predsednika dr. Brejca iz Beograda. Predsednik deael. vlade za Siove-nijo g. dr. Brejc se je vrnil iz Beograda v Ljubljano. V cetrtek, 25. marca je bil na dvoru zaprisezen, potem pa sprejet v polurni avdijenci od Nj. Vis. prestolonaslednika re-genta Aleksaudra, ki se je zivo zanimal za razmere v Sloveniji. Od Nj. Visocanstva je pooblaSeen objaviti, da se bodo v najkrajSem 6asu reSile proSnje za spreiem bivSih avstro-ogrskih castnikov v jugoslovensko armado, in naglaSati, da v edinstveni jugoslovenski armadi niti pri 6astnikih, niti pri moSt.vu ne sme biti nobene razlike mod Srbi, Hrvati in Slovenci. Zase2en denar za boljseviSke propagando Z Jugoslaviji. VarSavi, 29. marca V ekspres-nem vlaku V7ar5ava - Pariz so konfisoirali na postaji Osvie<'in velike vwote denarja, ki so bile skrite v zabojckih pod osebnimi vagoni. Ko so zabojcko odprli, so naSli v njih 250 tisoc dolarjev, 250.000 lir, 200.000 nemSkih mark in 200.000 poljskih mark. LTgotovilo se je, da je bil ta denar namenjen za revoluci-jonarno propagando v Jiifcni Evropi, pred-vsem v Jugoslaviji. so kupi in sicer: ena vecja smirna in ena srednjevelika perzijska. Ponudbe z opisom, na-vedbe velikosti in cene na gospo FANI KOCl, Maribor, Gosposka uiica 561. kakor hlode, trame, deske, jamski le^, drva in stojece gozdove za sekanje kupi in plaCa po najviiiih dnevnih cenah REQOYC 6^ C2. LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 31. zobe in stara zlamljena ozobja, placam najboljSe cenetdopisnica zadostuje. HI. Lampart, po'StllOlelete Ptuj. ? POHIST V^O za spalno sobo, za eno osebo iz orehovega lesa, politirano, se proda. Nasiov pove upra- va „Ptujskega lista." Vecjo mnozino praznih zelo mocnih, ima za oddati ti'govina z zelez-nino Anton Bren5i5 v Ptuju. Strojm kljucavnicar razumen elektriCne naprave vslopi takoj v sluzbo. Ponudbe na upravo tega lista. X Kupim ali vzamem v najem z malim posestvom blizu Ptuju. Ponudbe na upravo ,PTUJSKEGA LISTA." Pri mestni upravi Ptuj se razpise sluzba monterja in instalaterja Prosnje se naj vlozijo pod naslovom ,Mestna uprava Ptuj* najpozneje do 15. apriia t. I. Ptuj, dne 28. marca 1920. Vkdni komisar: Dr. M. Sen&ar s. r. Hiobnki za dame Izurjena blaqajnicarka fstari) se pooravijo soretno. "J U J e (stari) se popravijo spretno, moderno in ceno. ANITA ACKERMANN, modistinja, Ptuj, MurSi&eva ul. 4. ki namerava pro-dati ali kupiti kako posestvo, hiSo, vilo, kmetijo, grajScino, hotel, industrijo — ali vzeti kaj sliene-ga v najem, naj se obrne na realitetno pisarno Hawlik-Sim5i6 v Mariboru, GregorLifieva (Schillerjeva) ulica fit. 6, pritliSje, — telefon 132. z 5 sobami, deScicna tla, hlevi, veliki vrt, Vi orala gozda, 2Vi orala njiv, 2 rainuti od Ormoza oddaljena se proda za 195.000 K. VpraSati pri upra-.\ vi tega lista. .¦. prvovrstna moi!, bi menjala svoje dosedanjo mesto z enakim v Ljubljani, Mariboru ali Ptuju, 2eli sc — ako niogoLe — stanovanje in lirano v hi§i. Tozadevne ponudbe na anonCni zavod Beseljak, Maribor, Gregor-cie-eva (Schillerjeva) ulica St. 6. — Telefon 132. -VABILO.- Konzumno druStvo za ptujski politicni okra] *v reg. zadr. z omenjenim por. v PTUJ U -» - Y/1BI 5YOJE ZdDRUZNIKE M - I. redni obcni zbor, ki se bo vrsil v nedeljo, dne II. apriia 1920 ob 10. uri predpoldne v dvorani „NARODNEGA DOiMA" v PTUJU. —--------- DNEVN1 RED: ------------- 1. PoroSilo nacelstva. 2. Odobrenje raCunskega zakljuCka za leto 1919. 3. Odobrenja najetja posojil. 4. Odobrenje pristopa k „Zadruzni zvezL" 5. Slucajnosti. Opomba: Racunski zakljuCek je zadruznikom v dru^t-venem lokalu na ogled do obLnega zbora. Ptuj, dne 30. marca 1920. NACELSTVO. — 4 — Jugosl. inzenirsko podjetje — druzba z o. 3. -------- inzenirska pisarna it] stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ui 2. $| JVfaribor, Vitringhofova ui. 34- Oddelek I. Projekti, proracuni. JYasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sit; poljedelska melioracija Oddelek III. Leton, zetozobeton, ^elezne konstrukcije. Oddelek IV. Seieznke, ceste, predori, mostovi Oddelek V. Jndustrijska in gospodarsk.a posiopja Oddelek VI. Xcmarcijalno razpecevanje gradi-va, orodja in indusrrijskih tvarin STAVBENO PODJETJE IN TRGOVINA S STAVBENIM MATERIJALOM. "* VILJEM DENGG MESTNI STAVBENI MOJSTER D parnih dimnikov. a jj Koiodvorska ul. 3. PTUJ Kolodvorska ul. 3. TELEFON INTERURB. §TEV. 44. Prevzetje in izvrSitev vsak novih stavb, pre-stavb in prizidanj, pri-prav, strojnih tcmeljev, kurilnih napravza kotlc, IzvrSitevprojektov, pro-rac"unov, stavbenora-Cunskih revizij, oddaja mnenj in cenitcv stav-benih objektov vsake vrste za kulantne cene. Zaloga kamnatih in cc-mentnih cevi, raznih betonskih izdelkov, izo-lirnih ploSc", stresne lt-pcnkeinkarbolineja ltd (¦¦¦¦¦¦¦¦¦BlillDI Bfj^t" Razven tega ima se razligna okna in vrata, kakor tudi eno stresnino (ruSt), 10 m dolgo in 7 m gjroko na prodaj. i Osusevanje vlaznih | zidov. ¦ BRZOJAVNI NASLOV: I DENGG, PTUJ. k...............J ix= 3C HE 3t?\ Proti Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini zelodca in Creves, kronicnemu katarja zelodca in Creves, zolCnemu kamenu, hemoroidem in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljSe sred-stvo naravno zdravilna voda „Rogaska Slatina." najveCje in najmodetnej§e zdraviliSCe v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrothe-rapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopelji z otihikovo kislino, solne, smreCne, parne, zraSrie, solnCne kopeli in kopeii z vroclm zrakom. — VojaSka godba (42 moz med istimi absolvirani koservatoristi.) — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v uajvecjlh svetovnih zdraviliSfth. (Umet-niSki koncerti, tombole, plesni venCki, gle-daltSke predslave, kino, izleli i. t. d. Sezija od 1. majado 15. oktobra. RaunafeijsfDO, vjyc 3C ae *& Oglasi se: Obl. konc. posredoval-nica za obratzzemljisdi (Hawlik)J. Simcicali anonCni informac'ni zavod, podruZnica MARIBOR GregorciCeva ul. 6. Sladno kavo znamka „VARDAR" v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zaboji po 50 kg, po najnlzji ceni, vaaka zelezniSka postaja franko, dobavlja Joy© Grigovi<5 Maribor IX., Glavni trg 21. Misi - podgane - stenice - scurkf in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolje preizkuSena in splolno hvaljena sredstva kot: proti poljskim misim K 8'—, za podgane in misi K 8'—, za SLurke 10 K; posebno mofna tinktura za stenice 7 K; unicevalec moljev praSek proti uSem v obleki in perilu, proti miavljam, proti uSem pri perutnini 6 K; praSek proti rnrCesom 6 K; mazilo proti uSem pri ljudeh 4 in 8 K ; maziiq za usi pri fivini 4 in 8 K; tinktura proti mrc"esu na sadju'