ioehlObl. k. k. Hofbibliothek, Wiea V Gorici, 16. januarija 1880. Tedaj X. „So5a" izhaja isak paiek s in telja g poito prejemana ali r Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f- 4.50 Pol leu.....» 2.30 nec sodniSkcga jezika, ako se poklice tolinaL, zapisavati v zapisnik tnaj prej vpraSanje v sodniSkem jeziku in precej spodej prevod od besede do besede v jeziku obdolzeuca, in ravuo tako odgovor, najprej v jeziku izpi-uSevanca, in precej spodej prevod v eod-niski jezik. Vf>e te Iepe in potrebne naredbe pa so ostajale le na papiiju, in v kuzeu»kih obravnavah si v zapis-nikili z;^t(inj iskal v slovenskem jeziku zapisanih v-prasanj in otlgovorov, bodi piie bodi obdolzeneev, (ie-ravuo in bil pieiskovalni sodnik zmo^eu slovenskega jezika, in se je moral on le zanasati na prevod za-pisovaka, kaU-ri je navaduo slovenski jezik le za silo lomil, in tako so bill vsi zapisniki pisani izkljucljivo le v nemskem ali laskom jeziku, Da se iz takih za-pisuikov oi mogla vselej icsuica izvedeti, kazale so konciiu obiavnave, pri katcrik so velikokrat priCe in obiiolzcuci tidili, da niso pri preiskovalnem sodniku tako govurih, kakor so zapisniki kazali, in da prihaja to od tod, da pteiskovalui sodnik ui umel sloveuskega jezika. Da bi se tem nepriliSnostim v okom: priSlo, po-slalo je bilu miuisteratvo za pravosodje c. k. nadsod-uiji v Terst razpis od 15. marcija 1862 St. 862, ka-teii se v prevodu tako glasi: „Iz predlozeuih poroCil poilloziiih boditij zadobiio je visoko miuisterstvo pra-vosodja prepricauje, da ni mogoCa poraba v veC de-zeiuih oddelkih okraja te nadsodnije navadnega slo-vauskega jezika v sodnijah v tako obSirni meri, kakor je ta uze predpisana za druge kraljevine in dezule, v kateiih bivajo Slovani, in to gled6 na varnost pravo-sodja in pa ua to, da niso vsi uraduiki in odvetniki tega okiaja ziuozni pismenega slovauskega jezika." „Da se pa po mogofriosti vstreze opraviCenim zahtevam blovauskega naroda glede porabe slovauske- ga jezika pri sodnijah okraja te nadsodnije z ozirom na sedanje raziuere, sklenilo je miuisterstvo za pia-vosodje naroiiti za vse okraje tistih sodnij, v katerih bivajo Slovani:8 „1. Da sodnije v slucajib, kedar imajo obravna-vati se strankatni, ki. so izkljucljivo le slovauskega jezika zmozne, ravnajo izpraSevauja obdol^encev in spre-jemajo zasli^anja svedokov v kazenskiu receh po mo-go^uosti v slovauskem jeziku, in da imajo v s a j mc-rodajne povedbe obdol^encev in pri6 sprejemati v zapisnik v slovauskem jeziku." „% Da se imajo Bestavljati zapisniki o prisegah, katere polagajo slovanske strauke. v slovauskem jeziku, po mogoenosti vsolej v slovauskem jeziku, in da se sprejemajo vsaj besede prisuge (Eidesfor-uiel) v zapisnik v slovauskem jeziku.u „3. Ima se na to gledati, da so pri kazeuskih in koutnih obravnavah z obdolzenci, katori so lo slovauskega jezika zmoziii, pri teh poslujoau soduiiko osebe, drznvuopravduiiki uradniki in zagovorniki s 1 o v a n* skega jezika popoinoma zmozni, da se to-raj obr^vnava vodi v slovauskem jeziku, in da se proglasijo razsodbe in po mo-gocuosti tudi razlogi v tem jeziku." „4. Sodnije v omeujeuih de^ieluih oddelkih morajo aprcjeniati vioge predlozene v slovauskem jeziku, in kolikor je mogoce izioCevati slovanskim strankam do-tiCne re^itve v slovauskem jeziku." „5. Dovoljuje se, da se ptoskrbe, ako se pokaze potreba, tiskoviue v slovauskem jeziku za vsako-vrstua vabila, obljubue zapisnike, poroCila o umer-lih, razglase, in za manjSe nespremenljive odloke, in da se potem v njih zmislu izdajejo resitve slovanskim strankam v slovauskem jeziku." Temu je dostavila c. k. nadsodnija v Terstu v okrozuici od 16. marcija 1862 St. 244 sledece: „To se nazuanja vsem soduiSkim uradom, da se po tem ravuajo, z dostavkom, da se bo v prihodnje moralo pri uameSCeuju sluzeb vslovanskih okrajih posebno paziti na zanje slovauskega jezika, in da se bodo mo-rali staviti v tem zmislu predlogi za name^enje slusieb". Due 23. februarija 1866. §t. 100 je pa razpo-slalo predseduiStvo c. k. nadsodnije vsem podloznim soduijam slede6i razpis: „Z razpisom miuisterstva za pravosodje cd 15. marcija 1862. St. 865 dovolilo se je v 5. stavku, da se preskrb6 potrebue tiskoviue v slovauskem jeziku za obljubae zapisnike, odloke za Tiyne rao^i) katere se vtikajo v sodbiuo dloveSko. (Dalje.) Kato jej re^e on: „Kedo si, da bi jax ne bil dobil ni teh opanek?" A ona rau odgovori: „Tvoja sreca sera." Kedar onto^uje, poCne biti sepo persih: „Ti si moja srefia?Dabi te Bog ubil! Kedo mijetebe dal?" Ona odgovori: sMeue je Osoda tebi dala." Natojoupra-§a: „Kje je ta Osoda?4 Ona mu odgovori: nldi, terje i§(5il" i zgiue. Clovek gre iskat Osode. Pride do ne-ke vasi, v katerej zagleda gospodsko niso i v njej velik ogenj, pa si misli: Tukaj imajo kako vest-lje a-li slavo" i vstopi; nad zubljem visi velik kqtel, v njem se kuha vefierja, ob ognji sedi gospodar. Ciovek, stopiv v niso vosfii gospodarju: „dober voeer la Gospodar mu odgovori: „Bog ti daj dobro 1* povabi ga, naj sede k njemu i ga uprala, odkod i kam, a on pripoveduje gospodarju, kako je bil i on gospodarjem, i kako je sedaj osiromaSH, kako gre k Osodi upra-gat. zakaj je siromakom. Nato upra§a gospodarja, za-kaj kuba neki toliko jedi, i gospodar mu pove": „E, brate moj I gospodarjem sem i vsega imam dosti, ali svoje druzine nemorem nikakor nasititi, kakor da bi zahdd (strauiSce) iz njih zijal; osvedofiil xe bode§ sam, ked^r naiinemo, kaj bodo d>lali.H Kedar eedo vefierjat, vsak je grabil drug pred drugim i izprazno-li so, kakor bi tieuol, "eliki kotel. Po vefierji spravi redarica (gospodinja, hisua vladarica) vse kosti ua gomilo i je verze za peC; kar prilezete dve stari ve* sCi, &uln kakor prikazni ali nocui straSili i pocnete sesati, mozgati i oberati one kosti. Ciovek upraSa nato gospodarja: Kaj ima§ tu za pecjd, brate?" On mu odgovori: „Moj otec i moja mati sta. Kakor da bi bila prikovaua svetu, neCeta cerkuoti i ostaviti sveta." Druzega dne pred odhodom mu refie gospodar: »Brate, spumni se i mene, ako najdeS kje Osodo, u-prasaj jo, kaka nesreca je, da :*e morem nikakor nasititi svojn druzine i zakaj mi ue umreta otec i mati. „Ta obljubi, da jo bode upraSal i ko sta si segla v roke, gre Ciovek dalje iskat Osode. Ko hodi mnogo casa, pride v drugo vas, ter prosi v uekej hisi, daga preuoCe". Sprejmo ga in uprasajo, kam da gre; pove jtm vse po redu, kaj i kako. Oude mu oni pnend govoriti: nZa Boga, brate, ako greStija, upra§aj tudi za nas, zakaj nam se goved ue redi, nego vsa nekara hujsa." ObeCa jim, da bode upraSal, i gre dalje. Pride do vode, pa pocne krifiati: n0 voda, o voda I prenesi mel" Voda ga uprasa: »Kam gre3?tt Pove jej. Voda ga preuese ter mu govori: „Prosiui te, brate, upraSaj Osodo, zakaj nijmam rodu v sebi." Obljubiv jej, da bode uprasal, gre naprej. Po dolgem potu priiie naposled v gozd, kjer najde puSCavuika; uprasa ga, bi mu li inogel povedati za Osodo. Pa-, SCaYuik mu odgovori; „Idi tod 6rez jplauine pa pi* de§ ba§ pred njon dvor, ali kedar prided pred Osouo" ne govori ni5, dokler te sama ne uprasa, nego samo delaj, kar ona dela. „Clovek se zahvali puscavuiku ter gre Crez plauine. Kedar pride v Osodine dvore, ima kaj gledati: v dvoru, kakor da je carevina, tu so sluge i slu2kiuje, vse se 2uri, a Osoda sedi sama za pogerueno mizo i vecerja. Ko Ciovek to vidi, sede i ou ter za6ne veCerjati. Po veCerji leze Osoda spat, uleze se tudi on. Okolo polnoci poCue straSno gro-meti i iz gromenja uuti ne glas: »0 Osoda 1 o Osoda! rodilo se je danes toliko i toliko dui, podaj jim, kar hoceS." Osoda ustauc, odpre noveni kovceg i zacne metati po sobi same zlate (cekine) govoreC: „Kakor danes meni, tako njim vedno". 0 zori nij vec ouih velikth dvorov, nego mesto njih stoji srednja hi§a; ali v njej je vsega dosti. Pred somrakom sede Osoda za vecerjo, sede i on I njo, a nobeden ue pregovori besedice. Po veeerji se ulezeta. Okolo poluofii poCne strasuo grometiiiz gromenja Cuje se glas: n0 Osoda 1 o Osoda I rodilo se je denes toliko i toliko dus, podaj jim, kar hoceS." Osoda ustane, odpre novCni kov-Ceg, a nyma ve6 zlatov, nego srebrene novce i le kak cekin; te zafine prosipati po sobi govorefc: „Kakor meni denes, tako njim vedno". 0 zori nij ;ve6 one hi§e, nego na njenem mestu stoji manja. Tako je Osoda delala vsako noC, a hiSa se jej je vsako jutro manjSala, dokler je postala naposled samo mala kolibica. Osoda uzame motiko % zaCne kopati, tedaj i v predlog je I bil z radostuim vskhkom eaoglasno sprejet. (Ve6 o | I tej zadevi prihodnji teden). I j 5. G. M. Suligoj stavi predlog. naj obgiii zbor I I narofti svojemu odbora, da naj sostavi proSnjo, do vi j I socega c. k. pravnega ministerstva, da bi sedanjo [ I mestno sodnijo v Gorki hotel lociti v mestno z ita [ j lijanskim uradnim jezikom i v okolisko se siovenskim j I uradnim jezikom. Opraviceval je svoj predlog po do- | I mace, pa s takimi razlogi i izgledi, da bi moial biti | I slep i gluh, kedor bi ne spoznal potrebe i zinoino^i I I nasvetovane locitve. Govorniku je pritrjeval tudi g. I I Ant. Bratuz z novum" izgledi, ki sprifiujejo krivico, | I katera se Sloveucei.i godi po sedanjej uravuavi naSe | I sodnije. Bil je ta predlog enoglasno sprejet s pristav- | I kom g. Anton Kafol-a, da naj odbor prosi tudi za na- | I pravo posebne porotne sodnije v Goriei za Slovene*. I I 6. Zbor je volil nov odbor, v katervga 20 bdi | I izvoljeni v.-i stari odborniki z vsklikom. I I 7. Predsednik naznani, da, ker ni druzega pred 1 I loga, je dovrSen dnevni red. Omeni s> z Iojalouni be- | I sedaini za nas nadepolne izvolitve grofa Tafftja za | 1 niinistcrskpga predsednika, kateri je tudi Slovanoni | I prijazen, i ju ne pusti pritiskati na zid. Konecno po- I I ziva ves zbor, presvitlemu vladarju, naSernu ljubljene- | I mu cesarju franc JoMu vsklikuiti trikratno: slava, karje I I zbor nauduSeno storil, potem pa se razSel. j I Iz Sofie, 11. jan. (Izv. dop.) Zaporedtii leto- I gnji dopisi iz Bovca v drago rSoco" so tudi ineiie I podtiiglavca zbudili iz zimskega spanja, da piimem j danes za inerzlo pero ter pisem zarad prehudega j mraza, kterega smo tukaj imeli meseea grudna 14—15 j stopinj R., pri dobro zaneCeni pe5i, v kteri gori ze I dva meseea kakor v apnenict. Smrekovina in btiko-I vina poka v njej, da me vsako toliko prav prestrasi. j Dalee od te ljube prijateljce si ne upam pisati boj6 I se, da mi LeraiIo ne zmerzne. Kaj bom sporocd, pre-I draga ti „SoCa?" V visoko politiko se ne drztiem I segniti. Najbolje je, da ostanem za danes le v rajski I (? Op. ured.) Soci in da o njej kaj porocam: Zmiske I cvetliee so nam okna ta&o zamreniie, da ne moretno I ¦¦,1,11111,1,1, J. , I,., ..... ..I..I.J I I HI ILJ..I.I.L Mil...........mm. L..ILILH. I govej hi§i, naj te uprasam, Osoda 1 kaj da bi to bilo?" I Osoda mu odgovori: „Zaradi tega, ker ne spostuje 0- I fieta i matere: mece jima za pe6, da jesta; ali da ju I postavi v zacelije (na pervo mesto pri mizi) i da jima j ponudi pervo 6aso vina, njegova druztna bi tie snedia I ni polovino ko do sedaj i du§i roditeljski bi se opro- I stili". Potem upraSa zopet Osodo: „V tej i tej vasi I prenocil sem v nekej hill; gospodar ojeu mi je tozil, I da se mu nece rediti 2ivina, nego vedno hujSa; prosii I me je, naj te uprasam, kaj bi to bilo," Osoda mu 1 odgovori: „Zaradi tega, ker zakolje 0 kerstem imeni I najslabse, a da zakolje najboljse, katero ima, bi se I mu goved mno^ila i lepo redila". Na to jo upra§a §e . I za vudo: ftKaj bi to bilo, da ona voda nijma rodu v I sebi ?* Osoda mu odgovori: „Nijma ga, ker nij §e ni ! I koli nijednega cloveka po^erla (udavila); a ne Mi se, I ne povej jej, dokler te ne prenese, kajti, ako jej prej j poveS, pozeria te bode, kakor bi migool*. ClOvek se 1 zahvali Osodi i gre domov. Kedar pride do one vode, I ga ona upraSa: BKaj pravi Osoda?1* A on jej odgo- I vori: 9Prenesi me, potem ti povem.* Ko ga voda I prenese, zatece se on, ustavi v velikej daljavi, ogleda . I i zaklide: B0 voda! 0 voda! nikoli nijsi cloveka po- l I ^erla, zato nijmas rodu v sebi." CuvSi to voda razlije I se drez breg i za njim, a on bezi i jedva utece. Gre • I naprej i pride do onega Cloveka, kateramu se goved \ I nij redila; on ga jedva dofiaka: „Kaj je, brate, za , I Boga svetega! Uprasal si-li Osodo ?* Odgovori urn: I BSem. Osoda pravi: Kedar slavi§ (praznuje§) kerstno 1 [ ime, zako!je§ najslab§e zlviuce, a da bi zuktal naj- > I boljSe, katero imaS, goved bi se ti lepo redila i muo t I zjla\ Uuvsi to rece mu oni: „Ostaui pri i»as, brate, \ I v treh dneh je naSe kerstuo ime; ako je vae goia J reanica, kar pravis, (Urujera ti dar.tt On ostaue.oude Lskozi coje„gledilti. Zumi. §ob jf mraza y p^Inpstu Ljudstvo tiLi le v zakurjenih sobah in opravlja do- maCa dela. Mladeuci pa sede po 2ganjopivnicab, ktere se 2alibog mno2e, kakor gobe 0 de^evnem poletnem $m — in zapravljajo tarn po Ieti zasluieni denar., Cudim se, da zupanstvo mol^i in mirno gleda, kako se stevilo zganjopivnic pri nas narasCa. Zdi se, da I pri nas vsak lahko /gan.jari, komur se poljubi, brez I politicnega dovoljeuja. Tu ni ne 2venka ne cvenka, J 2ganja pa doveij. Bad bi pisal 0 tej nerednosti ob- I Sirneje, a za danes naj to zadostuje, Se imam spo- I rociti, da dva meseea 2e nimamo solnca. Za 1 mesec j pa ga bodemo z veseljem pozdravljali v dezeli, kjer I solnce vsako ieto za cele tri mesece merkne. [ Sprejmi draga „So5a" to kratko sporoCilo od I podtiiglavca, kteremu je letoSnji hudi zimski mraz I compe (krompir) pokvaril, da so zmrzniie,—dtlorna kot I odgovor bovgkim uaradnjakom, ki me vedno poprasu- I jejo, zakaj sem ^Sodi1* dopisovati prenthal. Drugi I pot kaj veC.________^___ I Iz Sefcane 13. jan. {tzv. dop.) Vsakrat, kedar I je v aSofr* ali v „Slov. Nar." kak dopis is Sezane, I ngibajo tu mnogi, kdo je oni nepridiprav, kateri zo-I pet dreza in mir kali. Kaj ho6ete? Se^ana je sieer I glavno mesto krasko, pa jepri vsem tem vas in se I hoce, kakor sem slisal v merodajnih krogih, kot taka [ ponaSati, dokler ne bo popolnoma kvalilikovana za [ mesto. Tig ne, le tega ne. to je prepolovicarsko I in ne dovede do nobenega slutetva; rajse imenitna I vas, nego purgarski trg. Toda, dokler je vas, so do-I sledno tudi Se^anci va^anje in kedo bi se vaScanom I cudil, ako se vedejo po vaSeansko ter stikajo po do-I pistiikih 0 svojih zadevah — kakor po kakih hudodel-1 cih? No, da ne poleti tudi o tem dopisu sum natega I ali na onega — naj u2e naprej povem, da ne ^ivim v j Sezani, ampak da sem .priSel sem samo na uro po-I gledat. Tu sem se ustavil v znani narodni gostilni I in se zagleilal, pa ne tako, da bine bil slisal, kar I so merodajne osebe okrog mene govorile o douiaCih in sploh kraskih raziuerab, j Da je slaba letina privlekia za seboj veliko tev- I Sclno, katera se je posebno na sivem Krasa trdovra-I tno zataborila, to je uze-znana stvar; da 80 v du-I imjskt Icsenjaci skovali neko postavo, koja bi imela I KironiiiSniin Istrauoin in Goricanom za pribodnjo leti* I no zasejati medio njive, to je tudi u2e na§a „Soca" j precej Sirokoustno po svetu raztrobda; tudi je znano, I da je Eksceleucija grof Falkeuhayn pred dobrim rae-I secern na Hcu kraja ogledaval kraSko mizerijo. — Kaj j bi torej pogreval vsete stare stvari; tnari naj povem, I kar sem slisal novega, dasi ni veselo, ampak Mostno I —zaniraivo. j Ko se je bil imeoovani gosp. minister na svo- | jem potovanji ustavil v Kobdilu ter je popraseval o I tamoSnjih razmerah, imel je gosp. nacelnik cestnega j odbora srecno misel, da ga je peljal v dve hi§i ta-| mo§njih kmetov, naj si ogleda z lastnimi odmi prided j ke pretekle jeseni. Seveda je bilo tako malo videti, I da je gosp. minister na mah spoznal, da bo moralo I ubogo ljudstvo hudo stradati, ce ne bo od nobene j strani izdatne pomocl. Izrazil je pa sveje obialova-J nje, da vlada ne more tako pomagati, kakor bi tre-| balo in kakor bi rada in posnemalo se je uie iz te-I ga, da so vse nade in vse govorice o drzavnih pod-| porah ve6 ali maoj pretirane. In v istiui, kaj smo do kerstnega imena. 0 kerstnem imeni ubije gospodar najboljsega junca in od onega casa redila se mu je goved. Gospodar pokloni cloveku petero goved; on se rau zahvali i gre dalje.. Ko pride do onega go-spodarja, kateri je imel nenasitljivo druzino, ga gospodar jedva do&»ka: wKako je, brate, za Biga! Kaj pravi Osoda ?¦* Clovek mu odgovori: „Osoda pravi : oceta i matere ne spostujes, nego jima inecc§ zx pei, da jesta; da ju postaviS v zacelije i ponudi§ jima pervo ca§o vina, tvoja druzina bi ui polovino toliko jedta, ko do sedaj, in otec i mati tvoja bi se upo-kojilatf. Gospodar pove to 2eui svojej, i oua precej umije i poceSe svekra i svekervo, ju lepo preobieMe i ko se zmraci, postavi ju gospodar v zacelije i jima da pervo ca§o vino. Od tedaj nij mogla druzina ni polovino jesti, kolikor je do onde jedla i druzega due sta mu umerla otec i mati. Gospodar da na to cloveku dva junca; ta se mu lepo zahvali za dar i gre domov. Ko pride na svoj doin, poCno uprasevati sre-Cajoci ga znanci: Cegava goved je to?" Inodgovarjal je vsacemu: BBratjel MiliCina, moje sinovice". Hltro odide k svojemu bratu, katerega prosi: nDaj mi Milico, da je moja. Vidi§, da nijmam nikogar." Brat mu odgovori: ..Dobro, brate! tu ti je Milica4. On vzame Milico ter odvede domov i zatem si mnogo pridobi, a vedno je govoril, da je vse Milicino. Jedenkrat izide na njivo ogledat si zito, i 2ito je lepo, da lep§evne more biti. Na to pride nek potnik i ga upra§a: „ Cegava zlto je to ?* Clovek se spozabi ter rece: „Moje." V istem hipu, ko zgovorf, uname se iito i zacne gp-reti, a ko Clovek to vidi, tece za tujeem: MCakaj malo. brate, nij moje iito, nego Milicino, moje sino-vtce.* Zito se ugasi i clovek je z Milico sre^nim. (Konec prjb.) dozlveli? Drzavni zbor je najbiie na pedlagi teme- « ljitih (?) pozvedeb nage define vlade sprejel po-Btavo, vsled katere je dovoljeuih 60.000 gl. predplaS-ne subveneije za nakup seinenskega zita. Politique gosposke so vsled te postave prejele nalog, da iinajo nemudoma pozvedeti in predlagati, kako naj se ta | denar razdeli med posamezue obcine po slabi letini zadetih okrajev. No, in kaj se je zgodilo? V polit. okraju gori&ke okoiice so se vse obcme branile te podpore, na Krasa pa so jo — nekateie se le vsled mnozega prigcvarjanja — vendar sprejele in razdelile meoV posamezue revue gospodarje, koji jo bodomora-li v petib letuih obrokib povrmti obcini, obcma pa drzavi. Kako se godt s takimi povracili, vemo po | dosedaujih bkusujah: ObCine siljeuek plaeilu—nioiajo navaduo spiejemati doticne odplacilae svote v svoje prorafiune m skibcti, da jib zalozijc g primernimi do-kladami k izravnim davkoui,—Zato ae ni 6u-diti, da obcine goriskega okraja niso porajtale za ta-ko podporo. Od vseh 60.000 gld. diiavue podpore prejele so torej siromaSne obcine nasega Krasa kakib 4—5000 gl—, vse drugo je romalo menda v Istro. Torej vendar ne more biti revScina na Goriskem tako silna, da obcine odbijajo toko, katero jitn diiava visokodusua pouuja v pomofi? Kaj pa da ni?Saj joje ekscelencija Falkeukayu sam videl in spozual z lastui-mi odml A ponujana pomoC ni bila ne prim em a, ne izdatna in kdor je to iziuislil, datreba naSemu kmetu semena preskrbeti, ta netna niti pojma o na-sili razinerah,—ne da bi se bil trenutekcasa potrudil Beznaniti se t njimi, kakor je treba v takib straSuih poloiajih. Da bi se biio iz svote 60.000 gld. bitro odmemlo vsaj 20000 gld. predpla&ie podpore zaskla-dovue ceste ua Krasu, cestua odbora seizauski in ko-menski bila bi radovoljno prevzela zaveznost povr-nitve, ubogo ljudstvo bi bilo dobilo dela in zasluzka, potrebnega za ohranenje svojih diuiiu in kmetij in celemu Krasu bi bil ostal lep, koristen spoiwnek iz hndega leta: njegove ceste, katere so v obce slabe, strme in delonia uevarne — bi se bile, vsaj kder je najmijuise potreba, popravile—in na Krasu opravi zi-lavo, trdeinu delu vajeno ljudstvo z 20.000 gld. lep kos dela. Todft. kaj govorim v beli dan; saj je BSo6ft" nedavuo omcnila, da namerava vlada v kratkem odlo* i Siti kakib 80.000 gld. za javna dela na Goriskein V Urn! inogoce in tudi za situo potrebo; a stvar sene-kam predolgo vlece — in kogar je nada enkrat zapo- I ljala ua led, ta se je ne more veC trdno okleniti. Pa I vzemtmo tudi, da pride slednjiC fa podpora; maii je zaradi tega pw, da nam je prvih 60.000 gld. prislt tako malo v korist? y Bral sein te dni, da je tudi v pruski Sleziji zbog slabe letine v nekaterih okrajili, kateri pa ne ob-segajo tolikega povraja, kakor nasa Istra z GoriSko vred, spiosna beda. Piuska vlada pozvedsi raamere je koj temeljito pretebtala, kako bi bilo nesreC-nim okrajem poniagati in je svoje predloge naznaniia dezelnemu zboiu, kateri jih je tudi brez posebuega obotavljanja sprejei. Cujte, kako bode pomagano ne-sreCnim Slezijauom ? Dez. zbor je odlofid v ta na- | men 6I/2 milijouov mark, deloraa kot subvencijo, ka- j tero ne bo treba povraeati, delonia kot predplaCo, ka- i tero bodo okro^ni zastopi povrnili, fie jim bo mo-go6e. A pruska vlada ne skrbi samo za trenotek, ona hufie obvatovati deielo euakib nesret tudi za bo-dofinost. Odmenila je de^eli nirezo postranskih 2e-leznic, katere bi pospeSevale kupcijo in obrtuijo, sklenila je, da se imajo z drenazo zboljsati trda, ne-premakljiva zemljiSCa in b tem povzdiguiti kmetijstvo in slednjic, da se iraata ubogi kmet in obrtnik re§it iz oderuskth krempljev s tem, da se nstanove v de-Mi primerni kreditui zavodi. Bog ve, da jaz nika-kor ne simpatizujem se sedanjo prusko vlado, da tudi nisem in ne bom nigdar zavidno skililpo several luei, katera se zari z neui§k«ga »rajha" in slept uase u-stavoverce doli do sinje Adrije; atakej previduostnej skrbi za nesreCne, po slabi letini kudo zadete dezele moram se vendar do tal prikloniti ter prizuati: To se pravi na podlagi temeljitih Studij zares izdatuo poniagati 1 Ta moram za danes prenehati. PolnoCi je davno odbila, vse se je vlegio k poCitku. Pero pa je skr-hano in prasCe Deusmiljeno po papirju; bojim se, da ne zbudim njeznega bitja ? sosedni sobi. si je g. namestuik pri isti vrsti tr2a§kega obainstva s tem, da ie vabila k sijajnemu plesu, ki ga je pri-redil veeraj — v sredo — v svoji rezideuci, razpo-sial v uemskem jezikp. Njegovi preduiki so 0 takih priiikah uavadno posiljali fraucoska vabila, dase niso mkumur zamenii. De Pretis pa, kakor vse kaze, je tudi kot trzaSki namestuik se vedno zvest ud parla-meutarne levice in ne pozna v tem oziru — nobe-mU uzirov. — Pies pri uamestniku je prekosil po kiasoti notrauje oprave, po izvistui vredbi, stevilu oditcuib gobtov, bliscobi fiarobuih toalet itd. vse eua-ke veselice poprejsujih namestnikov. .NaSa ugovska zboruica, 0 katerej se lahko po vsej piavici tt-ui, da je dozdaj veduo taktnejsein raz-umuejSe zastopala najva^uejse interest; nasega mesta. kakor mestui zastop sam, je v seji due 12. t. in. zo put suglasue potrUda za svojega predseduika g. Re- I aelt-u za podpredsednikapas35 izmed 38 glasov g. Vueetid-a. Tudi v borsui odbor so zopet wvolje-m vsi dosedauji udje: gg. h, JBernlieiiner, C. Chan-doux, A. Dauiuos, F. Dusuppi, L, pi. Goldscbuuedt, ; 0. vit. HUtterott, I. M. vit. Teuscbl in B. vit. Vero- | na. Kak raziocek mej temi imeui in uiej ouimi velikc j veCiue uasih mestuiii oCetov 1 — Pri tej seji je zbor-I uik Demetno zopet poudarjal, kako dobro bi bilo za Tut in za drzavo, ako bi se Rudolfova zelezuica razteguiia do uiorja — seveda skozi Predel po socki doliui. Kb, kaj pa da bi bilo dobro 1 Mestui zastop iu trgovska zboruica pretresavata zdaj v. soglasji prevazuo vpraSanje, kako bi se odvr-nili uevgodui uasiedki, kateri naatauejo ueizogibuo ua* scirni mestu, kedar se mu odvzame svobodua iuka. JNekuten bolj vrocekrvui mestui ocutje so cc!6 trdili, da je pruvica Trsta do svobodne luke uzu davuo pri-posestvaua, da mu je tedaj uUice ne more vzeti iu so pieulagaii, naj mestui zbor protestuje proti uauieri arzavii'jga zbora, — a po daljsi razpravi ztnagal je veudar zmeruisi prediog mestuega odbora, kateii je po tem obveljai tudi v kupcijski zbornici. Kdo bi verjel? Tetka „Triestericatt se je zuCela ogrevati cuio za ceske terjatve; pnznava, da so Celu iuteligunten, v kulturi uapredujoO narod in zagovarja, tiuj se ceske gimnazije praviCno podpivujo iz Uizuvnib zaloguv. Ua, celo umverzO|privosci — uukdaujim Cea-ktm timoglavcem (Dickschadl bOuiisches); le tega ne, da bi bila statu uuiverza v zlatej Pragi skupua Netu-cem in CeUom. Polagoma uze pojde tudi to, le pomi-rite se statu, skrbasta tetka! ; Iz Pazina 13. jan. (Izv. dop.) TukajSnji itali- 1 jauski liberaiulu uveli so se v navade novbinbdnega i sveta ne samo, da gled6 OderuStva uze presegajo du-najske zJde, ampak tudi s tem, da so zaceli bogateti krouiko svojih juuaSkih diuov s6 samo-2eno-in deto-toori, ki so se do zdaj dogajali samo po velikih me-fetih, kder najvefie siromastvo v koiitrastu z najVefio bogatijo rodi straSausko demoralizacijo. Evo V>;a do-godjaj, kateri mora cloveka do dna srea presunit, tudi ce ni Bog ve, kako rahioCuten! Daues so nasli tukajsnjega trgovca Slokovid-a (Slocovich) s6 ieuo in osem meseduim detetom Vied po ogleniku zaduSene v ujihovein stanovauji. Kakor dokazuje SlokoviCeva pismeua izjava, na kateri je tn-di imin podpis, gnale so nesreCno dvojico k obupae-mu cinu—slabe deuarne razmere. Slokovic* je bil dol-zau okolo 5000 gld., pa ni imel s dem odkriiati se nadlezmh upnikov. Je-li zena-^jako mlada osoba—izjavo v resnici sopodpisala—-ni gotovo. Sumi se lahko, da je bil pod-pis puaarejen, all pa da je leua le kako „ car to bianco" podpisala, fieS, da je bil njenin podpis za izposo-jeoje denara potreben. Slokovic je faliral uze pred nekimi ieti in bil radi goljuiuje ob tej prigodi nekoliko casa v zapor djau. Ker sta zena in dete mrtva, fkodoval bo ta dogodek samo doticnim upnikom. Javuo menenje je nesfiduezu zeld nevgoduo. Stare Venice, ki se pred takim grozuim dejanjem pre-krizujejo (in ne po krivici) pravijo: kakor 4ivel, tako je uuierl. Bog mu bodi mUostyivl Jaz pa dostavljam: Slabo, zeld slabo postaja na tem svetu. Rezin. Politifiiu pyeglei b Trsta 15. jan. (Izv. dop.) Danes bo moje poroCilo kratko pa toeno. Akcije na§e ekscelencije, barona Pretis-a, so zacele naglo padati pri na§ih italianissimih in lahonih. Poslal je nedavuo mestnemu magistratu dopis v nemikem jeziku, kateri je pri-M v odborovi seji v razpravo. Advokat Dompieri je rekel, da ta dopis zali narodnost obcine in naj se torej ne jemlje na znanje, kar obsega. Se dva odbor-cika, dr. Mojzez Luzzatto in Pervanoglu sta se pri-druiila temu pvedlogu; vsi drugi pa — mej njimi tudi nekateri Bprogresovci" — so menili, da je bolje xnolCati in vobravnavo vzeti namestniStveni dopis. Iu tako s6 je zgodilo. Kometitare naSih Binedentarjev,tt katerim je gtasovodja „L'Indipendeute," mislite si lahko sami. — Se. drugo zamero — straSno zamero — naklonil Z DUHAJA. Danes se je jzopet seSel dr-lavni zbor. Mnogo prevainih predmetov pride zdaj zaporedoma na dnevni red, mej prvimi bo skoro gotovo postava zastran adiniftistracije v Bosni, 0 kateri se vtegne zopet vneti hud boj mej strankami. Vojvoda Wilrtemberg, ciyilni in voja§ki poveljnik Bosne, mudi se zdaj na Dunaji in pomaga ministerstvu in kamisiji za bosenske zadeve vrejati stvari. — Gregerjev prediog, da se odpravi objektivno po-stopan}e zoper dasopise, pride tudi kmalo v razpravo, — Naj dalje se bo drzavnerau zbo-rtt muditi a OrlaTiiimjm^aiWJtt gotovo bote vefikrat growelo vposlanski zbornici, kedar pojde za dovoljevanje novcev posameznim ministerstvom. Kakor sliSimo, nameravajo se tudi slovenski po-slanci oglaSati se v tej razpravi za potrebe in koristi svojih yolilcev. ^SolstTo po Slo-venskem", pravi „S1.N.u in namgovori iz srea, — „se mora reorganizirati, reorganizirati administrativno, sicer je n2e skrajna nevarnost, da bodo na§i germanizatorji zasejali mej ufii-teljstvom tako demoralizacijo, ki se d& primer-jati samo z ono, ki je na Solskem polji vladala ob Lutrovem 6asu.tt — Skrbeti bo tudi treba, da se olajsajo neprenesljiva bremena, ki jih na-lagajo davkoplaCevalcem sedanje Solske postave. — Pri vcerajsnji seji poslanske zbornice je pred* lo2ila vlada nacrte postav 0 nekaterih spremem-bah v postavi zastran obrtnijskega in dohodnin-skega davka, kolikor zadeva posojilnice In kre-ditne zavode, — 0 dodatnih dolotbah k postavi I zastran uravnave zeinljiskega davka, — 0 kre- I ditu, da se v pomo6 pride po slabi lotini zade- I temu prebivalstvu; — 0 dbtaciji katol. duhov- Ulm iz verskega zaloga; — 0 brartbenih itav- bah ob spodnji S061. OGERSKA delegacija preteaava po svojih odsekili proraeun za skupne potrebe in vladne predloge 0 odobrenjt strolkov za bosenske be-gunco in 0 dovoljenji dokladnega krediti za bo-sensko okupacijo. — Veliko hrupa je narcdil te dni ''- boj mej grofom Majthenyem in dasuikar* jem . ^rhovajem. Poslednji jo v svojem listu razkrival nepoStenost grofa Festeticsa v dunarnili stvareh. Ta se ni niogei zagavarjati, a ker bo je cutil ialjonega na svoji Casti, pa ni imel saw poguma, da bi jo bil z dvobojem opral (?), po-I slal je svojega svaka Majthcnyja k Vcrliovayju, narocivSi mu, naj gaiali. To so je zgodilo, Ver-hovay pozove vsled tega Majthcnyja na cvoboj s piBtolami in — Majthenyjeva krogla zadene Verhovayja v prsa. Zdravniki dvomijo, da ta §e I okreva, ker mu ne morejo krogle iz persij do-biti. Ta dogodek zopet prav lepo osvetljuje 0-gersko vitefctvo! — Pomenljivo je, da je Maj-theny najboljSi strelec na celem Magjarskem in da je bil torej najet v zanesljivi nadi ^— da za vselej s pota spravi nasprotnika. Plemenito! Strune mej CftNOGOltCI in AU5ANCI so I silno napete. Na obeh straneh se fiedalje vise I nabira obordzena sila — in velevlasti gledajo od daled, kako istednjic" vojna sreda razsece gor-diski vozel, ki ga je zamotai berlinski dogovbr. — Albanska liga hoce nekda zahtevati od vlad popolno avtonomijo Albaniji. RUSIJA oboro^uje in ne zbira svojih vojsk samo za azijatsko ekspedicijo, ampak Midi na avstrijsko-hemiki meji. Na razha mesta so v zadnjem dasu postavili nad 400 kanonov in 50 tiso5 moL konjice. Domade stvari. Osobne vesti. Gosp. France grof G o t o n i h i, predseduik poslanske zbornice, vrnil se je v ponedeljek zvecer iz Sempetra, kder se je pri svoji rodbini mudil cez praznike, na Duuaj. — G. dezelni glavar, vitez dr. Pajer, je prosii nekda kot drzavni poslanec nekoliko tednov odpusta. Va2na javna opraviia ga pri-dr^ujejo v Gorici. — Mesthi iupan dr. Deperis se je delezil sredo veSer soareje pri ces. namestniku v Trstu. — Grof (Jhambord je dal pretek. torek ko-silo, katerega se je delezilo ve5 goriSkih odlicnih pp-I vab^jencev. Tatvina. V stacuni rajnk. bratov B r e g a n t v Gorici vrsi se te dni razprodaja ur, galanterijskega j in druzega blaga. Mej draibo je zapazila komisija, I da manjka mnogo v inventarju zapopadenih stvari, j katere je potem na dan privedla hisna preiskava pri I urarskem pomagavcu, kateri je delal v Bregantovi Stacuni. Blaga, katero je pograbil malomodri dolgo- prstnez, je nekda. za blizo 2000 gld.; zdaj je pa pm- I vica njega pograbila ter rau odkazala prosto stanova- I nje in hrano, kakor§no je zasluft!. Pomo6 reve^em na GoriSkem. G. dezelni 1 glavar vitez dr. Pajer je povabil mnogo veljavnih moz 1 iz mesta in dezele k posvetovanji, katero bo v prih. ] ponedeljek ob 10. uri predpoldne v dezelni palad v j Gorici v namen, da se natanCneje pozved6 ekonomicne | razmere v posBweznih kngiir^? ffi&Qj zadetih po lanski slabi fetid in da se preskfbi, kako bi se dalo j nesrecnemn ijudstvu najaspesnise poiuagati. NaSa ditalnica se srae ponaSati, da je bil njeirin pni letoSnji pies preteklo sabot© nenavadao dobro obiskovaa m jako iivahen. Umerl je v torek p© nofi monsig. Andrej Le-gisa, 71. let atari kanonik prvostolne cerkve v Gorki. Dne 8. t. m. pa je v Solkann umerl gosp. Val. I) o 1 i j a k, vikarij v pokoji. Obdinske stvari. StroSki za prihranjenje bol-nikov v javaih boluisoicah so skupno brerae ce-le zupanije, ker se tudi domovinska pravica raz-teza na obieg cele iupanije. Dried se tega natela je c k. namestnistvo v Trstu dogovorn© a detelniro od-borom goriskiiu unitilo sklep oWiuskega stare-Sinstva smartinskegav Brdih, po katerom bi moral* vsaka katast. oWina, ozironm vsak obcioski od-delek plaievati stroske za avoje bolnike. — Ta na-redba je jako vaina za vse naSe zupanije. -VDo-lenji bo volitev novega obfiipakega zastopa dne 22. tek. meseca.— Is Gradi§6a se poroca, da je tamkajsnji c. k. okrajni glavar d.r Karol A Urn on da, kateri je se-le pred kratkim stalbo v GradiSii nastopil, v pretekli ponedeljek telegraficno svojo odpoved naznanil in da je bila koj sprejeta. Kaj je v njem vzbudilo tako oa-gel ia odlocen sklep — o teraae mnogo ugiba, pase nifi zanesljivrga ne ve. Novo pokopaliSCe v Gorici je slednjic potrjeno. G. k. JSumestniStvo je nazoanilo z razpi-80m b t. m. mestnemu iupanu, da je koniisija, katera je preiskovala pokopaliSce vsled njegovc proSnje, po-dala ugodno meuenje v tern zmislu, da se ni in est u niiesar bati glede pokopabSca v zdravstvenem ozirn. Porocilo preiskovalue kouiisije je nekda jako oMirno in teneljito. Da bi ne bilo v njem nobenih pridrSkov in pomialikov — skoro ne murem© verjeti. Bomo vi-deli. kedar je objavi magistratov ^00116^.*— Iz Gorice 9. januarja se pi§e „Slov. Narodu." Porocali stelansko leto, daboufilg. prof. Fr. Erja-vec hrvatski jezik na tukajsnjem zeuskem uCite-jjjiicl. G. profesor je res poduceval 7 kandidatinj po 2 urina teden. Ucni knjigi so imeli Veberovo slovni-co in Smiciklasovo brvatsko citanko za I. gimnazijalni razred. Razea dveh kandidatinj, ki so se brvatskega uCile, so bile vse rodom Hrvatice. Kakor sliSim, bo tndi letos neil omenjeni g. profesor one kandidatinje brvatskega jezika. Dobro ia koristno bi bilo, da bi se napravil poseben oddelek tadi za Sloven ke, ker bi se nekatere rade utile. S tern bi jim bil odprt pot tudi y brvatsko Istro. Ucna knjiga bi bila lebko Mar-nova slovnica. —To v preudarek! — Iz go:i§kega iematizma za I. 1880 nasled-nje crtice. V 16 dekanatib je 72 fara, 13 kuracij, 107 vikarijatov, 17 beneficijatov, 111 kaplanij, 226 podruMc, 274 duhovnov v pastirstvu, in 214.465 rimsko-katoIiSkib kristjanov. Prazni sta 2 fan, 10 vikarijatov, 5 beneficij in 26 kaplanij. Vseh duhovnov a tistimi, ki droge siuzbe opravljajo, ki so v pokoji in znoaj Skcfije, je 361. Redovuikov je: Fran^iskanov 25, kapucinov 18, usmiijenih bratov 7 in 3 jezuiti. Redovnic: Ur§olinaric 40, usmiijenih sester 25, Sol-stub sester „de Notre Dame" 25, solskih sester „de providentia" v Korminu 13, skupaj 103. Poleg kato-n'ianov im na Goriskem 5 zjedinjenih in 5 uezjedi-njenih pravoslavcev, 111 protestautov, 10 anglikanov in 269 judov. — Od 25. dec. 1878 do 12. okt. 1879 je umrlo 8 duhovnov. — Centralno semeniste steje za Stiri §kofije 39 bogoslovcev, od njih Goriska 25, TrzaSka 5. PoreSka ima le enega prvoletnika, Veljan-ska 11. Y malem semeniSai je 52 dijakov. Dei v Gorici leta 1879. Preteklo leto ni bilo tako raokro, kakor predlanjsko. Leta 1878 nam-refi je palo v Gorici 2117 miliinetrov de^ja v 163 deievnih dnevih, leta 1879 pa v 154 doeh 1671 mi-limetrov. De^evnih dni jetorei lani bilo malo ne to-liko, kolikor predlaojskcm, sarao moo2ina padle mo-krote je manj§a. Pa tudi ta nmozuia je se zmerom veCa, kakor je povprek navadna v Gorici. Na posamicne mesece seje ta podnebna mokro-ta razdelila tako: Meseca mm. Januarja je bilo 16 dez". dni in je palo vode 112.20 Februarja „ , 20 , . , , „ , 284.80 Marcija „ „ 11 8 „ w w 9 , 144.40 Aprila , , 22 , , „ „ , , 246.10 Y*& >»*».»,.. . 90.80 Junya „ , is , 9 m 9 „ n 104.40 Jubja , „ 14¦ . ., „ „ m fl 117.30 Avgusta , B 8 . , , „ „ 203.80 Septemb. „ , 10 , . , , , , 61.^0 Oktobra •„ , 5 , „ , B „ a 127.20 Jiovembra ..".,.,¦. , 131.30 Decenbra , , 5 . „ . , n „ 47.10 Najvec de2ja — skoro polovica vsega — padlo je v prvih Stirih mesecib. Ako graven, §e poraislimo da je v zadojih stirib mesecih leta 1878 padlo 1234 milimetrov dezja. potem se ne bodemo fiudili, da je lanjska letina poljedelca pustila na cediln. Od preve-like nioCe se zemlja ni mogla obdelati, in kjer se je tudi pod silo obdelala, ni povrnila vlozenega truda. Odtod splo§na beda in pomanjkanje. * Za pogorelce v Koritaiiei je daroval 6. g. Stefan Vuga v Terstu 5 gld. Vse leto » 154 » » n n , 1670.80 I*ri ees. kr. zastavljavnu i _, na Duaaji reiene ZEPi\E URE po nezuslisuuo ni/kih i/ijeiitniti cetiuii numr«.>e 70 odstotkov pod kupno ceno Kaxne Mlus'e zcpnih urr ki ho bile z» prorjuj »erokaj po-slune iz najiuamemiejSm Sricar>t^|ih tovaren, »» lule pulo/euu v «*. k. /»r.ti»vlju.vni^oT ftder xa zap»(tkv ter no po draibenem. p«>tu p o I zaatuuj prtiic v uaau ruku. %ato smo v polozaji, da labko prodamo prave zl.te, srcberne in mkelnove lire, najbolj.se svicarske izdelke, vse pvoti iletui garaneiji, da le uai Uenar nazaj doitimu, «¦» percemov pod navaUuo tovaruisko eeno, tako da so ure skoro ydp za»toiij. *vm Vnuki ciuvrk, uUngi Ali boffat, potrebuje ure, patera je mno-gokrat naj/.vu-ti>j»a pi-ijiit» Y»*:« -.-i je iTi.:ar.,ko torurutcno Garaniija je tako zanesljiva, da t>e & tern javno zaveziijeiuo, povrniti vsakemn nai'oeniku ueuiuuuma in brez vsake overe njegov denai*. w.inr hi>Lu imcti izvisiuo, neverjeiuo teno, za5 let gaiautirano zepno 1110 skoro ^jMgr'zasioiij'Wi nuj pu->ljt! u«nini(ti>iini narucou, ».y vumtar vsakdu lnhko ra/uitlc, ua ne ure &cra^n» nitro ruzpruiiujo. Bazkaz zepnih. ur: kepua cilindrica w. na Hckumtu in-L-yiviiaiui, gruviruii:i, (,'iiiluetiinuia, /, » rutnm, piitvmt Hte.ium, umitiiiruiinii ku/inuin in [)(i«elnum pukrivitlom, » pruv tiuo /tati> muu -venzico; poprej Je .tttlu 13 gl, ziluj *nnu, gl o.M. -» Ihva prav Uuo v ognju pozlacena, krasna, kakor vsaka zluta gl. 6.uo. kc'piltl UllkOlTit u leil.f^i Hrel.ro-nikelju, prav t\nn nit miniito prutfivauiui, ^ravirvnu, k''*'ioi'.iur;uiii, x l.> ruliini, pluvim Btvkluui, email, kazuiuui tit aukitmluim ku/avi'.cm, t. Jauu lltn> vcrl-/.lev U Culun-/.lata, puprej M (,"'•. z.tuj namo 7 gn\. ¦¦- i'.mi ii«jl)./lj-r.ih in izvr.cni^iii ur. - lSta tezKo V OgUJi pOZlai'eOU, krasuo izdclaua, popoln. zlati euaka samo gl. H.oO. Keiuouioir-ura i. k.jui kujalum I rizi< , pupi j •-* b' roujen ic.jc .osjcm, Ssreocrna reuiouioir-ura upravo^i i.siot. srei.ra, od c. kr. puiio. uraUa .prt'sku^uua, an uavija lire/ kljuua, s pruti-/u> porom iu ka/.alno uapravu. uajtineja a privitegijem, nadrui'ini pre-tjieamiK, s piitvim siuklum, email, kazaium in »ckr.ndniin kazatoem, zuutraj a kriatutiuiii pokruvum in nikewijiiu kulUHijcin, /a Voaeo^a prc-zurnu iiajboijia, najuenvja in clegantuejsa ura na svetu; puprejsnja ccn» 30 gl., ziImj samiu ll |ri(i. breberna ankorca u pravega, o.i c. k. pUuc. ura.i* prcskueunega x.t lot. sreura « li rubiui prav lino na ackumlu pre-gludaua, a pliivim atukluin. euiuil. kazalunt in nukuuilnim ka/.an:uin, zraveu lega pu nuvum eiuktro-gaivanu-iii'm iiaciim puzlacena, da je noLieu ziutar na svecu nu i-u^iuiii od. prave ziatu ure, kactii-a »u ua-vadno kupi za tako dragi Uenur; poprej je btuia brez pozlacenja li gl., zdttj b pozlauenjein vruii sumo gi. Il'.uu. U pravega lit lot. zlata, od c. k. pune. urauu preoku emi, z s ruutui, nataucuo ua minute pre^ludaaa, po noTem eleKtro-galvaiuetiLin uaeinu poziacena, —tako ii««c are »e Daze ne raztusujejo oil pravin ziatiu, poprej lo gl. zdaj aamo gl. 6.50. \VA 2a gOSpe iz pravtga U karatnega zlata, preskuieiis od c. k. puue. uraua, uuizmemo tiua, ciegautua ura z najhnejo be-ne-ko ziato ukoiivratno laaun-verizieo m najtinejo zameca»to akttt-ljieo, poprej W gl. zdaj aamo gl. U».uO. Se nikiiar kaj tacega. lrava 14 karat. Zlata IVlUOntOil'-Ul'a 40, M gl. najtt-neje S»von«lte-uro, k»t«re »o stale nekuaj po luo gi. AS6LOV: ta-takauf m L Urn, Rotktaurafae pttaerre, {jcgeuuuer Ueiu elz0i8chon. i'uhus. Wie.i. »f ! Skoraj zastonj!! "^m Zavoljo nedavuo na nic prisle Teiike iAJJtilKK ZA BKIXA- reeij od BxtU'ASWA-dBKBKA samo za gld. 6.75, w jedr» fetrti del troSkor Udelovanja, tedaj atoraj zaatonj, iu »icer. 6 kom. wl» dobrih naHliZJlib. IlOZeV, z rocni- J. ^ «--ss kom od britanya-sreora, » pravo nagleski- ~ ::?*• &, mi areberno.jekieninu ostriuami. \ o B _; 3 6 kom. jako lluili Vilic, britanija-arebrc, Iz jedne- 1 o •— 'Sj * ga kuna. 1 » 5 ^ 6 kom. tetkih zliC Za jedi od britanija-srebra. 6 kom. ZliC za kaVO od britanija-srebra, naj- boijae kvttlitoto t masiyniZajeinaleeZamlekO od brlt.-srebra.' 1 te,ki /ajeiualec Za JUllO od brilan-src-bra., 6 pOdstaVkOV Za noze od britanija-nrebra. I 5 % ? ,s 6 kom. Viktorya-pO* 5* 8 nnjnnejJega britanija-sr bra, ki je na cutem sretu jedina kovina katera „!?* """•"'J";8"* in ,e od pravega «ebra .id. po 20Ut°em raolfeni "ne VeCn" beih fiiti, ZA KAli SB OAltANXUJE. ™l'mem ^»e^ ne more razio-K.aiov in jedini kraj za naroSila T c. fc aTgtr0.OK,rekih pt0TincUi|h: fisaertat der Uugl, Iitali.Sillj6f-ral3fikift5 Blau&i^auu, Wien, j. Elisabethstrasse 6. SoUli* *« Protl pojtnemu poTzetju. _ eoitaiaA n ,seh 4„ ko. mador zna»»3S kc. v vgeJ ktttje ATstro-Ogtrlke: Razolas! Semenj v Sturiji pri AjdovsCini, ki spada na 1. dan svecana, bode letos zastran praznikov v saboto 31. prosenca. Zupanstvo v Stwiji 15. prosenca 1880 Zupan: De Franceschi. Ociteljska sluzba. Na slov. Ijudski soli v Dolini se razpiSe uciteljska slu2ba III versta. Piaca 400 gl. in prosto stanovanje. Prosilci naj lc-sem do konca tega meseca do-posljejo proSnje s potrebnirai izkazi po predstav-ljenih oblastnijah. V Kopru 5. jannvarja 1880 C. k. okr. sol. svet. jfrOOOOOOOOOOO^ ' Anton Gregoric I „Via Ascoli" (v Getu) Stev. 18 od || znotraj — v Gorici sprejcina vsako mizavsko iu tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in A trajno izvrseno. jL Priporoca ob enem svojo bogato ^ \| zalogo liiSne oprave (mobilij) tape- Q Q eirskega blaga in sreal po prav spo- f\ zf dobnih cenah. jf 0______________0 Podpisani naznanja slavnemu obCinstvu, da se je preselil se svojo stacuno v Kanalu na desni breg Soce „Pred mostu. Zahvaljevaje se dose-danjim p. n. obiskovaleem za njihovo zaupanje priporoca jim prav toplo tudi za naprcj svojo bogato zalozeno prodajalnico me§anega blaga. Naj bodo zagotovljeni, da mu bode posebna skrb, postre-ti vselej z najvecjo uljudnostjo in z najboljsim blagom. Josip Honig. Dobre, praviciie, nepokaicne vosdene svece, za katere dajejo poro§tvo, :z najbolj§ega gistega 6e-belnega voska, katere izvrstno lepo in prav po&isi gor6, prodajata po najuiijej cent P. & R. Seemann v Ljubljani. ODVETNIK M. dr. Morpurgo v Gorici je prelo^il svojo pisarnico v hiio Kohen na Korenji stv. 252, II. nadstropje. fedftratelj in odgovomi urednik: JO&SF ZK1.—Tiska; nHilarijanska tiskarna" y Gonci.