o
T
U A
IL
DUIOVMO Ž H
La	VODA	ESP»
LETO Vin. - ŠTEV. 151 November 1940
Ano VIII. - NUM. 154 NOVIEMBRE 1940
Dedicado al Rev. Padre lose Kastelic
lEmbrujo de alturas! i Vertigo del espacio dönde el silencio es tangible y el pensamiento corpöreo. . .! I Arriba! Alto. Mas alto aün para estar con las aves al lado de las nubes.
Correr y correr siempre tras el ideal que incansable se eleva mas y mas pasando las copas de los ar-boles, los techos de las casas. los picos de los cerros, las altas cumbres, el parpadeo de las estrellas. . Kasta llegar al infinito y perderse en 61.
[Montanas! Poema de belleza armonica y sublime que no necesitan poetas, que no utiUzan pinturas y que sin las cinco lineas del pentagrama sobrecogen al espiritu y le hacen sentir su pequenez infinita y su in-mensa imperfeccion.
Montanas, to dos os ofrecen amor: aquellos que os Kan visto al nacer y os contemplan aun al morir, y los que os ven por primera vez. Y vosotras desdoblando vuestra hermosura minuto a minuto en el transcurso de los dias los llamdis con halagadoras promesas.
I Cuän pocos saben de la alegria de escalar y tras inauditos esiuerzos dominaros!
Mas. . . [Ay! A cuantos viajeros infatigables, amantes de vuestras bellezas, propagadores de vuestra ma-iestad sirvieron de mortaja inmaculada las nieves etemas de vuestros picachos.
Cuando los rayos otonales doran vuestras crestas escarpadas y aun no se siente el rugir de las tem-pestades invemales, las borrosas figuras de un grupo de audaces exploradores se mueven por vuestras laderas.
Quieren llegar a lo mas alto para depositar una bandera, clavar un pico, enterrar una botella o un libro, o elevar una cruz; čada uno lleva el presente que sintetiza sus inquietudes y representa su ideal.
Y vosotras, conociendo la magnitud de sus afanes obris un hueco muelle donde pueda descansar el cuerpo fatigado y dormir el sueno de los justos la mente rendida de emociones.
Entonces os convertis en estatuas colosales, obras donde Dios ha puesto toda la gama de colores para
DARINKA ČEHOVIN
POD TRTO BIVAM ZDAJ,
V DEŽELI RAJSKO MTT.T, SRCE PA GOR MI SILI NAZAJ V PLANINSKI RAJ.
ZAKAJ NAZAJ?
NAZAJ V PLANINSKI RAJ?
OH ZLATIH DNI SPOMIN ME VLEČE NA PLANINE,
PO NJIH SRCE MI GENE, SAJ JAZ PLANIN SEM SIN!
SIMON GREGORČIČ
que nunca el olvido y la indiferencia puedan tocar el corazon de los que quedamos.
tfn momenta arriesgado en los glaciares de Aconcagua. Aparecen aqui en el primer tčrmino el operador Rouchietto y el mčdico dr. Polito. Subiendo el grapo: Ing. Antognini, Olano,
f Padre Kastelic y Ruiz Lea!.
NO FALTE al gran festival el dia 3 de Nov. en el Salon San Jose, Azcuenaga 158, a las 16. (Vea la pag. 210) NE ZAMUDI svečane prireditve, ki se vrši 3. nov. ob 16 uri, v dvorani Azcučnaga 158. (Glej stran 210)
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s a j e S a 1 a 1 a 6 0.
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 63 - 6832
Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer.
Ob sredah in petkih popoldne ni doma.
Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual »1190
Letna naročnina za Argentino 2 $.
LA VIDA ESPIRITUAL es una revista mensual, örgano cultural y religioso de los eslovenos en Argentina.
La suscripciön anual es de 2 $.
La Redacciön: Pasaje Salala 60.
Redactor: Pbro. Juan Hladnik, encar-gado de la colectividad eslovena y cape-llän en San Jose de Flores. Tel. 63-6832.
Adniinstracion:	Paz Soldän 4924. —
U. T. 59.6413.
Este nümero especial sirve como pro-graina del festival al beneficio de la revista.	, >
CERKVENI VESTNIK
1. nov. Maša na Paternalu za sta. riše Pirih. Ob 16 uri molitve za rajne na čakariti.
3. nov. Maša na Paternalu za Jožefo Baučar. Zapoje tudi žalni zbor. Molitve se ne vrše.
10. nov. Maša na Avellanedi za Rastico Kandus. Molitve na Pater-I nalu.
17. nov. Maša na Paternalu za Ivana Turk. Molitve na Avellanedi.
24. nov. Maša na Avellanedi za Antona in Frančiško Repič. Molitve na Paternalu.
Za rajnega Franca Pečenko bo maša 3. nov. ob 13 uri v Floresu.
Poročila sta se v cerkvi San Cristčbal Antonija čotar iz Dornberga in Alojz Vodopivec od istotam. S tem popravimo pomoto, ki se je urinila v prejšnji številki.
Krščena je bila Jolanda Plamira Gcr-jevič v Floresu.
V Selu na Vipavskem je umrla JOŽEFA BAVČAR.
Dočakala je častito starost 88 let. Blaga mati. je skrbno odgojila svoje otroke. Dva sinova je zgubila v zadnji vojni, enega ima tukaj, eden jo v Sev. Ameriki. Ostali sin in hčere so zatisnili materi utrujeno oči.
Naj v miru počiva!
Prvo sveto Obhajilo se lotos ne vrši kot običajno v decembru, temveč bo v aprilu, kot priprava na sveto birmo.
Sveta birma bo prihodnje leto v mesecu aprilu. Za sedaj prosim stariše, da prijavijo svojo birmance, da so bo vse primerno pripravilo.
V Lujän letos ne gremo. Pač pa v San Antonio de Padua FCO.
Leži ta kraj 20 km od Buenos Airesa. Vabi nas krasna cerkev, vabijo nas pa tudi našo slovenske šolske sestre, ki tamkaj vodijo šolo. Na njihovem lepem vrtu bomo imeli krasen prostor, da priredimo primerno razvedrilo. Prosim vse rojake,
SPOMIN NAŠIH RAJNIH Na dan vseh svetnikov, 1. nov. ho sveta maša na Av. dol Čampo na Paternalu ob 10:30 uri.
Popoldne ob 16 uri pa se zberemo na Čakariti v grobnici Jugosl. podp. društva. Pevci bodo zapeli nekaj ža-lostink. Spomnili so bom v molitvi naših rajnih.
Naj počivajo v miru.
da so za ta enodnevni izlet zanimate in opozorite na to vso rojake. Ob 10 uri bomo imeli sveto mašo. Potem bo kosilo in razvedrilo na senenem vrtu, po popoldanski pobožnosti se vrnemo.
Podrobna navodila slede v prihodnji številki.
IZ UPRAVE
Pričujoča novemberska številka je ob enem kot program k napovedani prireditvi “Na Akonkaguo’’.
ICer smo povabili na to prireditev tudi našo drugojezično prijatelje, da tudi oni nekoliko spoznajo nas in našo kulturo, zato jo ta številka delno v španskem jeziku.
Vsem bralcem je znano, da so posledico vojne v upravi “Duhovnega Življenja’’ tudi občutijo, kor so se zgubili oglasi in ker se je tisk podražil. Zato pričakujemo, da boste vsi rojaki to pot storili z dobro voljo svoje najboljše, da so dvorana lepo napolni in da se tako nabore v kritje primanjkljaja.
Tudi stroški prireditve so visoki. Saj je sama najemnina za film 150 $ in poleg tega še prevozni stroški in dvorana in vse drugo.
No dvomimo pa o tem, da boste vsi rojaki hvaležni za to misel, da smo v Bučno,su prvi mi Slovenci, da vidimo ta film, ki nam bo še enkrat oživel prod nami rajnega gospoda Jožeta.
Dve novi maši. Prvo novo sv. mašo je daroval g. Rudolf Žafran iz Hrastja v no deljo, 2. junija ,v farni cerkvi v št. Petru na Krasu. Vsa obširna duhovnija je bila v radostnem razpoloženju. Z vseh strani Pivke pa so privrele šo trume vernikov, da so dvignilo pomen in slovesnost, večnega dneva. Novomašnilcov kmečki, dom v Hrastju so požrtvovalne roke o-kusno okrasile, v cvetje in zelenje sc je odela tudi župna cerkev in njena bližnja okolica. Svojo prvo sveto daritev je pel g. novomašnik, obdan od številnih sobratov in bogoslovcev, na čelu jim domači župnik g. Kramarič. Pridigal je g. Janez Kalan, župnik v Knežaku. Govoril je, kakor zna pae on: močno, živahno, iskreno, iz srca k srcu in ganil nabito polno cerkev. Prepeval je domači pevski zbor ki se jo z vnemo izvežbn lin dosegel popoln upeh.
V nedeljo dno 9. junija smo preživeli v Trnju lop in spodbuden dan. Vsi ki smo ga bili deležni — in bilo nas je na stotino in stotine izpod Nanosa do Knežaka, — ga bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Dan svoje prve sv. maše, svoj najlepši dan v življenju je praznoval domačin g. Avguštin želo. če pomislimo, da je bila to prva nova maša v Trnju, potem si lahko predstavljamo ponos, ki jo navdajal Trnovljanc, in se ne bomo čudili, če so niso plašili no dela ne žrtev, da je vsa vas kar tonila v okrasju. Nadvse lepo je
bila ovenčana nova cerkev, dva visoka, vitka mlaja in pet mogočnih slavolokov so pe glasno pričali, kako ljubečo vdanost gojijo vaščani do svojega dragega rojaka. Sim esno razpoloženje velikega praznika je še povečalo prekrasno vreme. Pridigal jo g. župnik Požar iz Štivana pri Postojni. Toplo in prepričevalno jo očrtal trpljenje in žrtve, ki čakajo maziljenca Gospodovega. Pevski zbor se jo skrbno potrudil in lepo, ubrano reši lsvojo težko nalogo.
Duhovniška vst iz tržaške škofije. No vomašnik g. Rudolf Žafran iz št. Petra na Pivki je imenovan za župnega upravitelja duhovnije Sveti Ivance pri Žmi-nju. Fara leži na skrajni južno-vzhodni meji tržaško-kopersko škofije globoko v Istri v bližini labinjskih rudnikov.
V	črcnsovclh je pel novo mašo Ivan Kolenko. —• Prosvetno društvo je postavilo spomenik v vojni padlim. Stoji na sejmišču. Kip je delo umetnika Tineta Kosa. Stal je 18.000 Din.
Sob-ta. Bivši uradnik na sodišču št. Friedrich je poneveril večjo vsoto denarja. Zato je že prejel plačilo.
Sv. Barbara v Halozah, Vinska zadruga se ponaša z na j večji m lesenim sodom, ki drži čez 300 hi. Izdelali so ga na Tacnom pri Ljubljani.
Iz Šent Andraža zvemo, da so šli možje to leto na sezonsko delo v Podravje, da si z mlatvijo zaslužijo vrečo pšenice, da bo za zimski kruh. — Vinska letina in ostali pridelki se niso obnesli.
Mur ka Sob-ta: izšla je zanimiva publikacija “prekmurski prospekt’’, propaganden prispevek za tujski promet v Prekmurju, ki ima lepo slike in zemljepisno karto Prekmurja. Besedilo ima v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku.
Pctanjski most je bil 8. avg. izročen prometu. Most je dolg 104 m in je veljal skoro 3 milj. Din. S tem je dobilo Prekmurje primerno zvezo z ostalo Slovenijo.
Turnišče jo 15. julija imelo veliko slovesnost svojega proščenja Marije "‘pod črnim logom’’. Slovesnost je bila še bolj pomembna radi prvega govora novomaš-nilta Ivana Magdiča, ki je pel novo mašo prejšnjo nedeljo. — Za 8. sept. je bila napovedana blagoslovitev novega Prosvetnega doma.
Motovilci. Mlatev ni dala povsem razveseljive letino. — Frumen Jožef (16 let) si je pri mlatvi zlomil nogo.
V	Beltincih je bila nova maša 15. avg. Imel jo je salezijanec Zorko Štefan iz Ižo-kovec.
V	Doberniču na Dolenjskem je bila 13. julija huda toča, ki je vničila skoro vse upanje kmetovo.
Bolgarija je dobila nazaj Dobrudžo, to
jo ozemlje ob izlivu Donave v črno morje. To ozemljo je 1918 izgubila Bolgarija v korist Romunije. Južna Dobrudža obsega prejšnje bolgarske okrajež Dobrič, Balčik, Kurtbunar, Tutrakan in Silistrijo. Po bolgarskih podatkih mori južna Dobrudža 7.796 kmt Bolgariji je ostalo samo H) vn-si okraja ICurtubnar s 675.5 km-. Z Dobrudža dobi Bolgarija 8.370 kmZ zemlje s 304.000 prebivalci, ki jo večinsko bolgarske narodnosti.
Univerza v Ljubljani je dobila po prizadevanju dr. Kreka 3,900.000 Din zn zgradbo mineraloškega dela univerze.
Domovino so obiskali Slovenci iz West-falije. Slovenska učiteljica M, Ažmanova je pripeljala namreč 32 otrok kot počitniško kolonijo. Preživeli so nekaj prav lepih tednov kot gostjo domovine na nuj-lepših krajih Slovenije.
El finado padre Jos6 Kastelic, un sacerdote idealista, muy amigo de las montanas altas, quiso subir al Aconcagua. Por falta de tiempo no pudo acli-matarse y arriesgö as:. una subida en la cual perdiö la vida — victima de alturas y tormentas.
Un fragmento del re-lato de la expediciön Link.
MISA DE CAMPAnA EN PLAZA DE MULAS
Amaneciö como siempre, frio, muy frio y hermoso ('1 dia 25 de febrero, que por graeia de Dios debiö scr domingo.
Desde temprano, habia movimiento inusitado en el campamento. A las tres de la madrugada habia regresa do nuestro jefe Sr. Link de Puente del Inea, y por el movimiento alguien mas debiö acompanarlo. Nuestra curiosidad no quedo satisfeeha hasta no levantarihos y salir de la carpa, o del jardin de damas segun la am üble expresiön de nuestro jefe. Efectivamente un vinjen» habia llegado al campamento. Era el padre Jose Kastelic que en su via je a Chile hacia un alto en el camino para decir misa dominical al pie del Aconcagua.
El Padre Jose Kastelic yugoeslavo, nacido en el aiio 1898; era estudiante aün cuando lo sorprendiö la guerra del ano 1914. No obstante su poca edad formö fila en el ejercito, luchö al lado de Austria alcanzando pronto el grado de tenienle de artilleria. Durante dos anos permaneeiö en el Tirol, la esplendida regiön alpina donde aprendiö a araar a las montanas mas y mäs, puesto que hasta eritonces habia habitado entre eilas. Quien sabe que graeia divina obtuvo en la contcmplaciön de la naturaleza agreste sacudida por el ronco rugir de los canones y ante el dolor de los despojos humanos que tenian de rojo la albura de las nieves; lo cierto es que al terminar la guerra, Kastelic ent.ro en el seminario de Ljubljana donde juramento su firme voeaeiön por el sacerdocio. En el ano 1922 di jo su primera misa y a partir de entonces su apostolgdo lo llevö a guiar a sus hermanos de cuna en el extranjero; anos aetuö en Fvan-eia freute a la colectividad eslovena; luego vino a America donde pronto se destaeö por su generoso eorazön y el singulär desempeno en su mision. Los padres Čarni los de la parroquia de Santa Ines de la Paternal sahen de su desinteres freute a las necesidades materiales y morales de los feligreses. Luego vino a Flores viviendo en el (logar Sacerdotal, muy c.erea de mi casa. La misa de 10 en la hermosa Basilica de San Jose de Flores fuv eelebrada diariamente por el, y en los dias festivos la Pari oquia de la Resurreccion contaba con el para las misas que aIIi se celebraban. De vasta cultura, ayudado poi el conocimiento de varios idiomas tales como el alemän, frances, Castellano, yugoeslavo, latin y algo de ingles, hacian de el un elemento valiosisimo para toda la comunidad yugoeslava de la Capital Federal, La Plata y Rosario.
A la razön era redaetor y director de una revista eslovena interesantisima que lleva entre sus päginas mu-chas sugestiones del simpatico sacerdote y gentil Caba-
llero que, vesfido de alpinista, teniamos la suerte de eontar como huesped en Plaza de Mulas y futuro com-pafiero de la expediciön.
Iba a Chile en mision sacerdotal y en via je de descanso, bien necesario a su activisimo desempeno. AI encontrarse en Puente del Inca se quedo impresionado por la imponeneia y majestuosidad de nuestra eordi-11 era; que, aunque montana lo rtiismo que los Alpes, son tan diferentes de estas en esta secciön de Men-doza y tan singularmente maravillosas. Se quedo en el liotel mas tiempo del que habia pensado y finalmente decidiö llegar a Plaza de Mulas a decir una misa de eaapana (en vista que la expediciön no tenia sacerdote debido a la enfer.medad imprevista del padre Francisco Oliver, Pärroco de la Carrodilla, en Cuyo, que debiö acompanarnos).
Hl senor Link nos presentö a nuestro nuevo compa-nero y pronto se estableciö una corriente de simpatia entre el culto sacerdote y el resto de la expediciön. Va cerca de las 11 horas comienzan los preparativos de la "lisa; improvisa el altar con unos tablones que nos servian de asiento y de mesa; el senor Ronchietto ofre-ce un grau pano blanco que figuraba como elemento de reflejo y reverberaeiön entre sus utensilios de “ eamera-111811 ’• Bl senor Rüben ofrece sus esquies que por las manos habiles de la Dra. Cortellezzi se convierten en candelabros. Los senores Rios y Pronato forman una cruz. Las pequenas imägenes piadosas representando Santa Teresita y la Virgen de Lourdes de la senora Adriana de Link, junto con unos ramilletes de violetas adornan el altar.
Bl Santo Evangelio es colocado sobre improvisado soporte de piedras simulado por el chal blanco de la mna Genoveva Dawson y asi, casi llegan las once horas y treinta minutos en que va a dar comienzo a la misa.
Cn tanido que quiere ser de campahas llama a la oraciön. El Padre Kastelic ya viste su blanca tünica y se ha colocado su estola y da comienzo a una misa que reviste caracteres emocionantes. Nuestro jefe, su esposa, la Dra. J. Cortelezzi, las Srtas. Ilse Schiller, Dawson,’ Ines II en vera, los senores Kuiz Leal, Rios, Pronato, Dr! Roque Polito. Orozco, Antognini, Etura, Sacnz Medina, Diano, y los arrieros; y finalmente Alicia Romagnoli mi mseparable y valiente amiga Prof. Maria Teresa Gron-dona, y la que suscribe cste relato arrodilados en pri-niera fila, dispuestas a recibir el Santisimo Sacramento al pie nusmo del gigante de America.
Dna m isti ca uneiön pone un marco de leyenda a csia escena. El cielo de un azul purisimo, con un sol
En Plaza do Mulas dijo el Padre Kastelic eil ultima misa. (4300 m)
radiante ponen en la atmosfera, en los seres y en las cosas una aureola de luminosidad extrana.
El Glaeiar del Cuerno en su limite sobre el horizonte, alli, donde se une el cielo con la tierra, repro-dueen con singulär espejismo los colores de la bandera de la patria que flamea sobre la carpa de los caballeros. Ese embema donado por el Gobernador de Mendoza Sr. Coromina Sbgura, el que desafia en su sob er bi a bermosura el azul y la nieve del ambiente. Leve brisa aletea eni re los blancos pliegues que cubren el altar. La misa sigue con inusitado fervor. Los senores Rios y Pronato cumplen s us funcioneg de monaguillos impro-visados con emocionante devocion no sospechada, y es reeonfortante comprobar con cuanta devocion y respeto siguen las distintas etapas de la misa de campana, taut» mäs, cuanto la rustieidad de la vestimenta y las barbas crecidas les da 1111 eierto aire de hombves de las caVer-nas.
Los senores Ronchietto y Brondo filman integralni ent e la eseena.	1
Al terminar la misa, despues de recibir la bendicion final, como al con j uro de tahidos de gloria en Paseuas de Resurreccion, se desrloblan los animos en j ubil oso parloteo que acaba con el Toddy reglamentario del desayuno.
Son las doce horas.
La tarde acaba en forma apacible y serena; hay preparativos para seguir la ascension al campamento inmediato superior situado a 5200 metros.
El padre Kastelic se siente un poco apunado y solicita permiso para recostarse; visiblemente el primer dia de aclimatacion se hace dificilmente y una rubicun-dez subida da senales de un dolor de cabeza creciente del cual se que j a. La seiiora Adriana le ofrece una medi-camentacion aconsejada por el Dr. Roque Polito.
Arreglando la carpa y el campamento nos sorpren-dio el creptisculo.
Al dia siguiente continuaron los preparativos, sc prueban los grampone los trajes de viento, se revisa los pormenores de todos los elementos indispensables en las alturas.
Un alimento sintetico realizado en base a caeao azucar, estraeto de acejte de higado de bacalao y otras sustancias nutritivas. El jefe explica su composicion y su valor nutritivo. Una sola barrita es suficiente para un dia, tal es la cantidad de vitaminas que contiene.
INFLUENCIA DE LA ALTURA SOBRE LAS CONDICIONES PSICOLOGICAS
Uno de los enemigos mas traieionero de la altura es el sueno. Es un euemigo terrible que embota el espi-ritu, que enerva las facultades psiquicas y que como un dulce y agradable bienestar, como el plaeentero mavasmo producido por la morfina, se apodera del alpinista, lo envuelve y lo lleva al reino de lo inconcicnte. Un solo momento de descanso, es suficiente para traicionarlo. El frio rudo y persistente hace el resto.
Sabido es que la altura influye notablemente sobre la phiquis del alpinista. En Suiza acostumbrase someter al principiante de este deporte a una Serie de presiones čada vez meno res para estableeer las reacciones de čada individuo a distintas alturas.
La irritabilidad el mal humor son los principales sintoinag consecuentes de la disminucion aprecial)le de la presion atmosferica.
Todos nuestros companerog de excursiön dan fe de este cambio de caraeter. Nuestro jefe, se acusa de haber estado sumamente nervioso; lo mismo que los de m äs senores alpinistas que al comentar detalladamente las fatigas a que se sometieron dejan entrever claramente un estado nervioso duramente contenido.
Los exämenes clinicos de caraeter netamente cieiiti-fico aeusan esta depresion nerviosa e irritabilidad a la falta de oxigeno que logicamente tiene quc dismunuir con la altura.
“Es perfectamente conocido, dicen — y se ha com-probado en multiples ocasiones, tanto en experimentos de laboratorios como en las grandes ascensiones; que llcgado a eierto limite, el deficit de oxigeno afecta las funciones psiquicas en forma pregrešiva hasta determi-na la perdida del conoeimiento primero y luego la m vierte, si se prosigue el experimento.
Čada individuo soporta mas o menos conveniente-mente las distintas alturas y la falta de oxigeno; y la sintomatologia patologica aparece en personas por lo demas perfectamente normales.
Las manifestaciones psiquicas mäs freeuentemente observadas ataiien al juicio y al temperamento del individuo. Los seres mäs razonables no entienden argumen-tos que parecen inobjctables; se manifiestan con un optimisitio y unä supervaloraciön de sus cualidades psiquicas y i'isicas y es comün que no quieran aceptar indicacion de terceros.” (LA NACION, 8 de Abril de 1940).
Ahora bien, la sensibilidad depende del entrena-miento a que se somete el individuo; y la reacciön de su organ ismo frente a la disminucion de la presion y del oxigeno.
La senora Adriana manifiesta su depresion nerviosa por un gran cansancio que invadiera toda su frägd figulina y por la pesantez extraordinaria que para ella tenian todos los ob jetos; las piernas le flaqueaban fre-cuentemente y un sueno mortal casi invencible la some-tia a dura prueba; un llanto inexplicablc pugnaba por enturbiarle a cada instante la pupilas y una angustia de muerte le oprimia el corazon.
LA PRUEBA FINAL
El dia 4 de Marzo de 1940 fue el sehalado para la prueba final; se ultimaron los preparativos para el ascenso de un grupo numeroso de alpinistas que de acuerdo al dictamen medico podian intentar escalar una altura mayor. Unieamente cl padre Kastelic no tenia informe medico debido a que se habia incorpörado accidentalaente a la expedicion y del aparato destinado a medir la presion se habia descompuesto con el frio; y en tales circunstancias el Dr. Polito habia dispuesto que el sacerdote no ascendiera a mäs allä de 5000 m.
El valcroso Padre sintiendose en la plenitud de sus fuerzas quiso seguir al grupo y a tal efecto se incor-porö a el.
HAGIA ARRIBA
Sali'eron temprano y sin ineonveniente alcanzaron el campamento de 5800 m. donde se incorporö a la cara-vana la senora Adriana que estaba ya a tal altura en compania de otros alpinistas.
La jornada fue dura; el avancc lento; pero alcanzaron el campamento de 6400 in. donde pasaron la nochc.
No insisto aqui en detalles que ya hau sido referidos detaladamcnte con todas las altcrnativas y peripecias sufridas por el ärriesgado grupo de alpinistas. Deseo
tinicamente agregar el dato que, a čada diez pasos se hacia im pequenu alto para deseansar.
Durante la trcvsia de zonas peligrosas se ataban con sogas de inanera que aunqiie alguno perdiera pie, no corria mayores riesgos puesto que imnediatamente era retenido por los companeros.
tin la zona englazada, particularmente peligrosa encabezaba el senor Link, seguiale su esposa Adriana. El Rdo. Padre Kastelic, los senores Franke, Lopez, E tura y Semper.
Al pie del Aconcagua, y ya pasada la zona do peligro, se desataron. La ruta no ofreeia peligro en si; pero es sumamente aecidentada, lo que indujo al senor Link a proponer que čada cual tratara de llegar a la cumbre por sus propios esfuerzos.
A gentileza del senor Linic debo el siguiente relato:
Consecuentes a la iridicacion se adelantaron los sen oves Franke, Lopez y Etura.
Una vista de Aconcagua desde el Valle de los Horcones
El senor Semper habia quedado un poco atras junto al Padre Kastelic; el jefe esperö entonces junto a su esposa a que se acercaran los dos companeros y advirtiö que trataran de no separarse porque iban a entrar en un recodo del camino donde debido a lo accidentado de la cuesta y la presencia de grandes bloques de desmo-ronamiento, no era posible una visibilidad a mas de un par de metros de distancia ni tampoco era posible ser oido debido al rugir del viento entre los riscos. El Padre respondio con su gentileza caracteristica que no se pro-ocuparan por el, que el seguia su camino. Se adelanto entonces el senor Semper y el jefe y su esposa quedaron aträs aguardando al sacerdote que avanzaba lentamente. Mirandolo estaban, cuando advirtieron que este hacia la senal de la santa cruz y comenzo a rezar en voz alta en latin o yugoeslavo, y se sento sobre una roča a descansar. Lo dejaron pues alli y avanzaron; al llegar al final del reeodo, vieron que atin seguia sentado, en actitud de descanso con la cabeza entre las manos.
Sigueron unos pasos mäs y se reunieron con sus companeros siendo mas o menos las 15 horas.
Cuentan los heroes, que la impresion que recibieron fue honda, conmovedora e inolvidable. Se arrojaron unos en brazos de los otros y estrechamente abrazados hubo quien llorara de emocion.
Cuatro horas permanecieron en la cumbre; esta tiene segun el senor Link unos cuarenta metros de largo por sesenta de ancho; hacia el sur se ve el imponente precipicio de mas de 3000 m. de profundidad donde los paredones se inclinan vertiginosamente hacia un abismo velado por las nubes quc se reeuestan sobre sus flancos.
Contra de lo que se cree, la cumbre estä libre de nievc y de hielo. El viento violentisimo en toda bova no dej a que se acumule alli.
Aproximaaamente a las 19 horas volvieron de la cima, despues de haber firmado en el Libro de Cum-bres, haber dejado la bandera de la patria, firmada por el tiobernador de Mendoza Sr. Coromina Segura, el escapulario con las tnedalas del Senor de la Salud y la Virgen de la Carrodilla donada por la hermana-del Kdo. Francisco Oliver y una imagcn de la Virgen de Lourdes llevada por la senora Adriana.
Volvian triunfantes, aunque agotados, mejor dicho extenuados fisicamente, pero con el corazon lleno de gozo y e espiritu extasiado en el recuerdo del panorama magnifico que les fue dable ver desde la altura de 7030 m.
Por un bulo la linea oscura del Pacifico y por cl ofro el liano infinitamente dilatado de la Pampa. Segn-ramente nunca habian soiiado la grandeza de la patria en tal magnitud.
EL MOMENTO CRITICO
Al bajar, encontraron al Padre Kastelic en la mišma actitud en que lo dejaran; lo invitaron a abandonar la cinpresa debido en parte a lo avanzado del dia, aunque sabido es que cl sol sepone recien a las 21 horas. El Padre se opuso y afirmo una vez mas su decisiön irrevocable de alcanzar la cumbre. Fue entonces — dijo el senor Link que notaron en el sintomas extranos.-Trataron nuevamente de persuadirlo pero el siguio energico en su decisiön; lo invitaron entonces a que prosiguiera su hazana al dia siguiente; puesto que alli a 200 pasos estaba instalada la carpa individual a 6S50 m., en prevision a que alguno no pudiera seguir y tu-vieva necesidad de albergue. El jefe creyö de buena fe u.ue, el Padre al no poderlo seguir esa tarde debido a la fatiga crcciente y contando cun la carpa instalada. en ese refugio, hubiera querido intentar la hazana al ilia siguiente y en tal supuesto cediö a las instaneias tlel 1 adre Kastelic. Pero luego, el Padre se le acercö de nuevo y le dijo — mientras ustedes se fueron a la cumbre, yo encontre la piqueta de los chilenos, aqui esta. — El jefe le respondio entonces, vientlo claramente que se tvataba de un supuesto — Padre, recuerda usted alguna particularidad de su piqueta? — recuerda que tenia uno de los remaches salidos y doblados? — esta piqueta no es de los expedicionarios chilenos es la suya. Kastelic entonces la mirö detenidamente y afirmo diciendo — si, efectivamente es la mia. — y caballeresca-mente pidiö disculpas por su error.
Confiesa el senor Link que tuvo asi, como un prc-scntiiniento de una anormalidad; mas cuando acababa de quejarse de que le habian sustraido los guantes de abrigo, y un minuto antes un miernbro de la expedieiön los habia hallado junto a la piedra donde estaba sentado el sacerdote. Link se los entrego diciendo entonces — i aqui los tiene amigo! los dejo Vd. olvidados en el suelo. No contesto a esa aseveracion; pero en cambio siguio hablando de la bondad divina diciendo en alta voz mien-tias recogia un casquijo del suelo — creen ustedes que esta piedra estaria aqui si ello no fuera la vcoluntad de Dios? Asintieron los companeros y el iba a seguir su alocucion, cuando le propusieron seguir nuevamente el descenso, diciendole — Todo esto estä muy bien Padre, pero sc hacc tarde y hay que bajar antes que la noche nos sorprenda. El Padre entonces con toda energia recti-fico su decisiön de quedarse; diciendole a Link que para desligarlo de toda responsabilidad y compromiso le firmaria un papel en que asignaba que se quedaba por su propia voluntad. Ante la cnčrgica resolucion del
saccrdote resolvieron dejarlo, puesto que eilos iban a estar solo 150 metros mäs abajo, en cl eampamento de 6700 m. El sefior Link pidio entonees al seilor Franke que lo acompanara basta la carpa. Ya en ella Kastelle pidio a Franke que le saeara las botas, las medias y < leinäs, b'ranke le contesto, que le sacaria las botas por ser el quien era, pero «tue eonsideraba una verdadera im-prudencia desabrigarse pov lo que no se presto a obe-decerle. Le indicu el ealentador a nai'ta, la yerba y el azücar, lo sufieiente como para pasar la noehe y se despidiö; agregändose al grupo que ya estaba por alcanzar el eampamento siguiente.
La carpa alli establecida tenia cabida para solo dos personas; pero debido a lo avanzado de la liora, se refu-giaron en ella, cinco, de los seis expedieionarios; Franke se quedö en la entrada.
LA TRAGEDIA FINAL
La noehe pasö sin mayores alternativas; salicndo de la carpa hieieron senas al eampamento del Padre pero nadie contesto. Oreyendolo dormido en su bolsa de plumas se quedaron tranquilos, al amaneeer Franke se mtrodujo coqo pudo en la carpa. Nadie durmiö; solo Dios y ellos saben como pasaron esa noehe espantosa de tormenta, apinados unos contra los otros dändose ealor. Guando Franke entrö en la carpa, tenia la barba eonvertida en un solo bloque de hielo.
El dia 8 de marzo amaneciö tormentoso, pero acla-rando; intentaron nuevamente comunicarse con el sa-cerdote aunque en vano; se supuso entonees que habria aprovechado el dia para seguir el ascenso.
No podian esperar mäs, porque estaban literalmente transidos de frio y deshechos de cansancio y de hain-bre. Necesitaban urgentemente algunos alimentos, que seguramente encontrarlan en el eampamento de (1400 metros. Decidieron pues bajar.
En el encontraron al Dr. Walter Schiller, al senor Sacz Medina; almorzaron y como la fatiga que sufrievon era muy grande y algunos miembros del valientö grupo comenzara a flaquear decidieron emprender el regreso a Plaza de Mulas sin perdida de tiempo.
Se encargö pues al Dr. Schiller y a los companems que se quedaran a esperar al Padre Kastelic; puesto que ellos recien acababan de llegar ei dia anterior, aün con-servaban agunas reservas energeticas.- Esa misma tarde se desencadenö un nuevo y violento temporal que durö varios dias.
La cima del Aconcagua. La senal indica el sitio, donde
desapareciö el Padre Kastelic.
Durante el 9, 10, 11 y 12 de marzo hubo un temporal de nieve, viento y granizo de tal magnitud que no se podia salir de las carpas. Una horrible angustia oprimia el corazön de los habitantes de Plaza de Mulas.
El jefe Sr. Link, arreglö una expedieiön de emei-gencia y el dia 18 de marzo, sc dirigiö en direceiön a b* cumbre; lo acompanaba el senor Olano.
Al llegar al eampamento de 0400 m. encontraron a los habitantes de ella en grave estado; el senor Dr. Schiller estaba proso de un ataque de malaria, muy seriu-mente afectado urgia ponerlo a salvo lo mismo que a su companero.
Bajaron los enfermos a Plaza de Mulas y al dia siguiente volvian a organizar la tereer expedieiön. Link, cuyo recio organismo estaba ya en el limite de £>-l-s reservas, encabeza nuevamente al grupo de auxilio-
Su esposa Adriana lo acompana. Nada le importr* el peligro ante la comprobacion de la extenuaeiön lisica de su esposo. El presidente del Glub de alpinistas de Mendoza Sr. Adriän Ruiz Leal los acompana; tratarä» de llegar a lomo de mula hasta donde estas aguanteu; previamente ha ntratado el precio de las mismas en caso de que resultara imposible traerlas de regreso.
Esta tereer salida cs por demäs penosa, las fuerzns flaquean a cada instante, pero llegan nuevamente a 6752 m. abandonando previamente las mulas a 6400 m-donde regresan con los arrieros, para avanzar a p'e hasta 6850 m., al dia siguiente.
Los tres estaban frente a la pequena carpa sin atre-verse a entrar. Tenian el presentimiento de lo irrenic-diable; llamaron a voees; pero solo el silencio repetia ei angustioso grito. Se aeercaron a la puerta de entrada y entonees pudieron comprobar el porque de la inutiÜ' dad de sus llamados.
En el suelo yacian en desorden, algunas prendas de vestir del infort.unado sacerdotc; quedaba no obstantc una leveesperanza; la bolsa de dormir pareeia hinchad» como si albergara aün a su dueno; talvez estaria all* desmayado o muerto. Ninguno de los tres se animaba a toear la bolsa; el uno le pedia al otro que se accr-čara; al fin se animö la senora Adriana que con el pavor pintado en el rostro comprobö que estaba vacia.-
Busearon entonees afanosamente por todos los con-tornos accesibles; en la poca nieve fresca y endureeida que permitiö acuinular el viento (sabido es que temperatura baja frecuentemente a 40 grados bajo cero) »° habia ui un solo rastro; lo que hizo suponer que el malm grado saeerdote hubiera intentado el ascenso el misrn0 dia contrariando con ello las ördenes rccibidas de »° avanzar mäs ese dia.
Mn el silencio de la tarde que caia con resplandores maravillosos sobre las laderas cubiertas de acarreo y de hielo plegaba sus alas la paz con la voluntad infinit'1 de Dios.
Dias mäs tarde un telegrama al Gobeniador de Mendoza daha cuenta en los siguientes terminos los re-sultados de la expedieiön • La bandera azul y blanca qn° nos confiara V. E. cönfunde sus purisimos colores con el eiclo, en la cumbre mäs alta de America.
Ruiz Leal, Presidente del Club de Alpinista® de Mendoza.
Asi se cumplen los designios del Altisimo cuand« elige para la läpida funeraria de su siervo la cumbre mäs alta de America.
ANA PAL MS E DE TORRES.
PO ARGENTINI SEM TER TJA
POD JUŽNIMI ZVEZDAMI
Pokojno je pošumevalo drevje v jutranjem hladu. Tam na zahodu je mesec že davno utonil, na vzhodu pa še ni vstajala zarja. Bilo je ob štirih zjutraj. Tako je bilo odločeno zvečer in tako je bilo treba tudi storiti. Zdrdrala je budiljka, zarenčal je pes, posvetila je luč. “Dobro jutro” smo si voščili.
K j epa je Šinigoj, sem pomislil. Brez njega ne bomo šli daleč.
Že se je prikazal tudi on. Tako nas je zalotila noč, da ni bilo vredno domov onim tja čez reko v Cente-nario. Kot Matjaževa vojska smo pospali. In ko je gospodar pogledal svojo posteljo, jo je našel tudi že polhu.... Kar v kabino svoje čate je krenil. Bog ve kaj pač ni mogel spati tam. Le kam naj bi stegnil noge...
Pa, saj je že bilo; je že minilo!
Pohiteti jctreba, kajti do Plaze Huincul je daleč •150 km in kakšna pot. Ob 8 uri pa bo tam maša.
Renerjevi in Mislejevi in midva smo se natovorili in že nas je vzela noč. Tja_gori proti severu, čez Alm. Por der o smo zavili, da popeljemo domov “romarje”.' Res kot iz božje poti smo sc vračali v zgodnjem jutru. Niti petelin še ni zapel.
Kot Elija je gnal Šinigoj. Mrzlo je rezalo v obraz. Pa kot bi presekal, nas je zajel toplejši tok; toda že spet smo padli v mrzlo plast zraka.... Čudno, sem pomislil, kako je vendar to mogoče. Pa je vendarle res da so velikanske razlike med ozračjem tukaj in tam. Zato Po nekod vzame slana, drugje pa se niti ne dotakne.
Na nebu so gorele zvezde. Novo nebo nam je svetilo; nikdar še nisem videl tako bogatega južnega ozvezdja. Kot biser je blestel južni križ, kras južnega neba, ki je že prehodil srednje nebo in krožil že nazaj »a spodnji strani. Nekako tako mesto zavzema ta “južni križ” na južnem nebu, kakor ga ima veliki voz na severnem. Prav na sredi nebnega svoda pa je blestela “Jakobova palica” katero so isto prav malo preje gledali naši tamkaj doma, ko je ugašala v jutru vstajajočega dne. Saj sem že večkrat opazoval južno nebo, toda niti petino tistih zvezd nisem nikdar videl, kot so ža-vele ono zlato jutro, ko se je zdelo, da bi jih lahko kar dosegel, tako živo so migetale na temnem ozadju neskončnosti.
Zgodnji vandrovci, si je mislil, če nas je kdo videl. Mi nismo nikogar vse do velikega mostu, kjer nas je radovedno motril osameli stražar; toda pota nam ni zaustavil. Kar naprej smo zdrčali in prav je bilo tako, kajti gdo bo požiral oblake prahu, ki smo jih puščali za seboj v divjem diru. Ko smo krenili proti jugu na desni strani vode Neuquen, so zvezde pričenjale bledeti, toda niso še ugasnile, ko smo postali pri Rennerju. Samo za hip in spet smo si podali roke in hajdi dalje.
Mračno in tiho je bilo vse še v mestu Neuquenu. Zastonj sva oprezovala s Šinigojem, če je kje že kak “surtidor” nafte odprt. Kaj pa če nama nafta poide. Dobrih 100 km pota je bilo pred nama, in kakšnega pota.
Bo, kar bo, tako je odločil Šinigoj, pa sva drvela dalje. Bila je že 6 ura. Kako bova v Plaza Huincul ob 8 uri ?
Nie se ni so za naju menili topoli, ki so šepetalj svojo jutranjo molitev; ptičji pevci so nevoljno vtihnili dokler sc ni polegel prah, ki sva ga dvignila. Kmalu pa 1,110 ,ne topolov ne ptičev. Dolgočasna gmajna naju Je obdajala, porastla z siromašnim redkim grmičjem, išc
cesta je bila taka, da se je komaj vedelo, kod gre. Toda midva sva brzela dalje pred jutranjim soncem, ki nama je začelo pritiskati v hrbet. Kmalu je bil za nama Plotier. ■. to se pravi, kdo pa je vedel kdaj! V Senillosi sva se šele znašla. Dalje in dalje! Daleč tam na zahodu je obviselo sonce na blestečih snežnikih. Tamkaj je Zapala, tako jerazložil Šinigoj, midva pa gori in doli po zveriženi poti, sem in tja po ovinkih. Daleč tam nekje sva opazila vlak, ki je sopihal pred nama. Skril se nama je za breg, pa kmalu sva ga iz druge go mesta spet videla in še malo, pa sva ga pustila za seboj. Tam nekje je zablestelo nekaj srebrnega.
To je Challaco, kjer so že vrelci nafte. Malo dalje bo pa Plaza Huincul, tako je razrešil zadevo Šinigoj.
MESTO OGNJA
Zares. Kmalu sva zdrvela mimo tankov za nafto. Zastonj sva iskala, če bo kje kak surtidor. Ničesar! Sa.i niti žive duše ni bilo videti nikjer; tudi na delo pridejo menda tja iz 20 km oddaljenega Huincula, Tudi nama ni kazalo drugače, kot naprej, in hvala Bogu srečno sva prišla do cilja. Morda nisva imela niti za 1 km več gonila...
Tedaj šele sva se ogledala, kako sva. Samo ena barva je še ostala od vsega: siva. V kabino se nama je naletelo za palec na debelo prahu. Naložila sva nafto in nato poiskala cerkev.
Bilo je nekaj minut čez osmo, in ko bi bili v Huin-eulu mežnarji tako natančni kot sva bila midva, bi ne bilo treba nikogar čakati; tako sva pa imela opravek, Preden se nama je cerkev odprla. Nazadnje so nekateri tudi k maši prihiteli. Našega obraza pa le ni bilo videti med njimi nobenega.
Plaza Huincul je puščavska naselbina. Po prebivalstvu bi se lahko imenovalo mesto. Saj ima kakih 7000 prebivalcev, po obliki je pa skromno naselje sredi puščave, ki je zrastlo iz petrolejskega bogastva, ki so ga tamkaj odkrili pred nekaj leti. Sredi žalostne pušče, koder so še ovce le čez tekle, ker niti vode ni bilo, — saj je tamkaj tudi voda iz podzemlja slana. Če poznamo mi v Buenos Airesu “panadera”, “carnicera” “verdulera” in “leehera”. . . tamkaj po nobenem ne vprašajo bolj kot po “agiiero” ker ne morejo niti moč-mka kuhati, če ni prej “vodar” prinesel vode. Soli pa menda ni treba nič kupovati ,kajti kanec vode iz pipe, osoli cel lonec več kot za potrebo, tako sem se prepričal, ko sem si^hotel izprati prašno grlo iz vodovoda.
Vprašala sva po naših ljudeh. Tamkaj živi kakih !° slovenskih družin. Vedel sem za Rcjeve, Jakinove Anzelma in Srebrniča. Vsi ti so doma iz Brd na Gori-skem.
Toda, kdo jih bo našel? Najlaže bo še, če vprašava po d on ji Carolini”, tako sem presodil in nisem se zmotil.
Takoj je bil ministrant pri volji, da naju popelje Tja.
Cerkev, skromno svetišče za 7000 kristjanov, je sicer kaj prijazna zgradba in za običajne obiskovalce pri vsem še dosti prevelika, čeprav daje prostora komaj 500 ljudem. Pa kaj hočejo, ko pa niti svojega duhovnika nimajo in mora priti mašnik iz daljnega Neuque-na, da je vsaj enkrat na teden maša. Umreti pa ljudje smejo seveda samo v soboto in nedeljo, ko imajo gospoda pri sebi... Pa se menda smrt za tiste stvari malo meni in je naslednji dan prav grdo gospodarila tam
nekje v bližini, kjer so vrtali v globine za novimi petrolejskimi vrelci. Iz globine je namreč vdaril plin, ki se je vnel in je več delavcev požgal.
Zares, z ognjem se ni šaliti! Pa tudi s smrtjo ne, ker tudi ona ne pozna nobenih “špasov”.
Toda tak je človek! V Plaza Huincul je mnogo bolj na skrbi ljudem to, kako bi si preskrbeli dobre pitno vode, kot pa tisto, kako se bodo pomenili z belo smrtjo, katera vsak hip preži nanje, ki imajo vsak čas delo z nevarnim ognjem....
Mesto Huincul stoji razneseno na pobočju, na podnožju in na vrhu srednje visokega brda. Sredi brega se je naselila cerkvica. Mi smo'se pognali še naprej kvišku in prav na najvišji točki je fantek pokazal na levo prijazno hišico, kjer žive ltejevi. Gospa je bila bolna v postelji in zato ni mogla k maši, drugi od družine so pa vsi v takih poslih, da nihče ni mogel priti v cerkev. Ostali pa menda niti niso vsi vedeli za moj prihod.
Hitro sva s Šinigojem sedla k mizi, nekaj kave popila, da sva si vsaj prašna grla otajala pa že sva morala dalje, kajti pred nočjo morava biti v Copahue, ki je še 300 km daleč in kje! Saj niti daljnih gora, snežnih velikanov ni bilo videti več. Preje v čistem jutranjem hladu so blesteli v zlatem soncu daleč tam nekje sedaj so pa vtonili v kopreni zagoščenega obzorja.
Kar poslovila sva se. Mimogrede sva pozdravila še Anzelina v destileriji; napovedala sva svoj prihod za četrtek večer, ko pridemo na večerjo na povratku iz gora, pa sva že spet brzela dalje.
Vse drugače sem- si bil preje predstavil tisto pot. Po zemljevidu je bilo videti, da bo od Huincula do Za-pale komaj kakih 20 km*.. ..
Poglejte tistole špičasto goro! mi je pokazal Šinigoj. Tam spodaj je Zapala!
Ti grdoba taka! Saj je bila tista gora še v megleni dalji onstran razoranih gmajen, valovitih brd, sredi med drugimi gorami. I, seveda! Kaj bi človek sanjaril. Kar je res je res! Po tejle poti jo bova ubrala, je presodil Šinigoj, ki je sam tudi šele dvakrat premeril tisto razdaljo in spet sva se poganjala dalje in spet sva imela tekmo z istim vlakom, ki sva ga že enkrat prehitela, a nama je pobegnil naprej med tem ko sva dve uri zamudila v Plaza Huincul.
Bila je 10 ura, ko sva zdrvela naprej. Dobrih 100 km je doZapale. Če Bog da, bova tam ob 12 uri, tako je želel Šinigoj in tako se je tudi zgodilo.
Pa sva tudi šla, tako kot blisk. Vsak čas sem moral pogledati če že nisem raztresel kake kosti, tako sva poskakovala čez robate pragove, ki jih je razoral kak besen naliv nevihte čez tisto, kar bi se naj imenovalo cesta. Gost prah nama je silil v kabino, najin konj je pa drvel iz ene vzpetine na drugo, po bregu gori in spet po klancu doli; ona šiljasta gora, ki čuva kot stražar nad Zapalo, pa je bila vsak hip bliže in ko je kazala ura poldne sva že bila na pragu Zapale.
Malo preje, kot se nama je mesto pokazalo, sva še-
le opazila spet sledove svežega zelenja. Na vsej 200 km dolgi poti od Neuquena je vsepovsod turobna puščava, razen malih naselbin, lci dobivajo vodo iz reke Limay, ki pa se v Senillosi že končajo.
Šele na podnožju gora, ki okrožajo Zapalo se spet nasmehlja zeleno življenje, katerega namakajo skopi studenčki bregov.
OB BISTRIH POTOKIH V GORE
Zapala je zadnja postaja železnice PCS. Napovedana je proga še vse naprej do Loncopue, toda s tisto se za sedaj še ne vozi nihče... pač pa je speljana primeroma dobra cesta vse do toplic Copahue, kamor sva bila namenjena s Šinigojem.
Čez 200 km pota naju še čaka! Kar nič se ne bova zamudila! Samo nafte sva si vzela, oblila gumije z vodo in zdrčala naprej. 200 km? Saj je to skoraj kot iz Trsta čez Ljubljano v Zagreb... in kakšna bo pot! Saj leže toplice Copahue 2000 m nad morjem. Zapala pa ima višino 1000 m.
Kmalu je bilo mestece za nama. Ima kakih 3000 prebivalcev. Pravijo, da je zelo veliko Židov. Že vedo zakaj! Tamkaj se da namreč delati dobre kupčije z nevednimi Indijanci, ki malo kaj drugega znajo, kot svoje ovce striči. Judje pa vse drugače znajo, kako volno kupiti
Tale pot gre v Junln de Los Andes. Kakih 150 km je daleč do tja. Po tejle poti se vozi P. Ludvik Per-nišek s svojim Fordom, tako mi je pojasnil Šinigoj in pokazal tja v daljo, kjer je bilo videti šiljaste obrise strme gore.
Spomnil sem se, da spada tudi Zapala pod njegovo faro. In še kaj vse drugega! Saj je tudi Covuneo, kjer so postavili velike vojašnice in ki leži kakih 20 km na jugu od Zapale v delokrogu Perniškove župnije. Na jug pa seže vse do jezera Nahuel Huapi.
Pokrajina se že bistveno loči od one, ki naju je spremljala na prejšnjem potu. Saj bi to bila skoraj naša pokrajina, tam nekje v dolenjskih gričih... Da! Če bi poživljale to sliko hrežne njive in če bi zeleneli gozdovi gori po bregovih !. . .
Vsega tega ni bilo. Le za hip se je pokrajina spremenila. Med skromnimi topoli je bilo opaziti zopet skromno bajto zgneteno iz blata, okrog pa so meketale mršave kozice.. .
Najina pot je zavila navzdol. Tam nekje je bilo opaziti skupino drevja, ki je radovedno pogledavalo čez brdo, od potu pa je zopet zaživelo sveže zelenje. Vse bolj na široko je segala zelena trata in kmalu objela cesto iz obeh strani; že se je pokazal ob (testi tudi droben potoček, ki brzi bistro nizdol in oživlja sveže polje, na katerem se kar nenadno znajdeš kot v zeleni oazi afriške puščave. Lepa estancija zasenči cesto, konje in krave vidiš na paši, besno se zaganjajo psi, nevoljni nad motilcem njihovega miru.
Od tedaj naprej je pot ves čas oživljena s kako novo sliko, še se požene cesta v višino in skozi prašno
C
En las montaiias do Neuqušn.
Las termas de Copahuč.
La sallda a Volčan. La misa de campafta.
ali kamenito puščavo, toda kmalu spet zavije navzdol in beži ob bistveni potoku in skoči tudi čez njega, včasi po mostu, včasi pa kar po strugi, da se gumiji osvežijo;
Las Lajaš je prvo večje selišče, toda midva se nisva kar nič zamudila. Naprej sva se gnala in tudi v Codigue si nisva vzela časa. Naravnost v Loncdpue je bil najin program. Tam se bova malo zadržala. '
Bila je 4 ura popoldne, ko sva postala pred surti-dorjem v tej zadnji vasi na dolgem potu v goro.
Nič naju niso debelo gledali. Kdo je pač vedel, da meni pristoja duhovska obleka. Talar je ležal pod de-, belim prahom v kabini. Pa sva kar takoj zvedela, da imajo v vasi misijon.
MISIJON V LONCOPUE
Pa še nekaj drugega sva zvedela. Svet je pa danes zares majhen. Le kdo bi si mislil, da bova našla celo Slovenca v tistih hribih!
Šinigoj je pa že nekaj več vedel kot jaz. Saj so pravili Gorupi v Cipollettiju, da je mizar Mavrin gori nekje v gorah.
Seveda je tukaj, nama je povedal gostilničar, ki nama je postregel s svežim okrepčilom. Ona hiša tamle je!
Lahko si mislite, kako dehelo je pogledal Mavrin, doma tam doli nekje od Črnomlja, ko sva se mu predstavila kot Slovenca.
In tale ženska! Kdo je pa to! sva se pozanimala.
Malo nerodno mu je bilo!
Saj bi rad dobil našo žensko. Pa je niti bele tukaj ne dobim, kaj šele slovensko; tako je povedal, da je to njegova žena.
Je! Malo podvomil sem in kmalu dognal, da je vse to le tako napol.
Bo treba popraviti te zgodbe, Mavrin! Saj imate ravno sedaj misijon v vasi, da bomo tudi to vašo poroko v red spravili.
Le kdo bi si mogel misliti, kako vesela je bila mlada žena, ko sva ji povedala s Šinigojem, kdo sva in še bolj se je razveselila misli, da bi se tudi njeno družinsko življenje delo v red, tako kot mora biti nrav pred Bogom in ljudmi. V četrtek, ko se bomo vračali nazaj, bomo tudi to zadevo uredili, tako je želela žena, hči tistih planin, ki je vsekako kazala več smisla za red v hiši, kot bi prisodil človek Indijanki.
Doli nekje v vasi pa je proseče vabil misijonski zvonček.
Loncopue je gorska vas, ki ima kakih 300 prebivalcev. Je pa tudi središče hribovcev, ki žive razneseni bo onih gorah vsenotri do Čile. Vsako leto enkrat pride med one hribovce tudi božje oznanilo. Mladi jezuitski misijonarji pobite med šolskimi počitnicami tja v gore in se zamudijo v vsakem večjem kraju en teden. Prav nje sva našla tudi midva v Loncopue.
Ravno prav! tako smo ugotovili. Sai je že teden dni, ko zastonj čakata na hostije, ki sta jih naročila iz Neuquena. Jaz pa sem imel s seboj oltar in tudi hostij in vina dovolj, da sem mogel njim odstopiti nekaj.
Med tem se je zbiral narod k molitvi. Kapela ja siromašen krov, brez vsakega tlaka; klopi so izposojena bruna, majavo postavljena na vegastih tleh.
Kako nepopisno razkošno bi izglodala najsiromuš-nejša cerkvica v zapuščenih samotah slovenskih, če bi jo postavil ob to skromno svetišče! In vendar so ljudje z veselimi obrazi hiteli tja, kamor .jih je klical zvon. Saj imajo danes tudi oni praznik. Tudi oni, ki so vsak dan
trpini, pa niti ne vedo ne, zakaj trpijo in se mučijo; tudi oni bodo imeli dan veselega oznanila, katerega je Zveličar sveta prišel oznaniti za vse in zanje pač še prav posebno. Saj so še prav posebno podobni betlehemskim pastirjem.
Le poglej jih! takole sem si mislil. Gospodski otroci so belega kruha siti... Cigan je pa ovsenjaka vesel! Koliko kristjanov se je “preobjedlo kruha božje besede” in menijo, da bodo dobili kaj drugega boljšega, kar bo moglo utešiti klic hrepenečega srca in žejne duše! Tile gorski samotarji pa, katerim zveni v srcu še tisti pravi glas, ki ga je tamkaj uglasil Stvarnik človekovega bitja, ti preprosti hribovci so pa srečni, da morejo slišati besedo, ki prav razloži, zakaj se mora človek mučiti in trpeti po tej solzili dolini.
Da, tako sem se domislil besede Gospodove : Povem vam : prišli bodo od vsoda in zahoda, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo!
PO SNEŽENIH BREGOVIH
Kmalu sva morala naprej. Saj je še 70 km daleč do cilja; pot pa se strmo vije gori in doli.
Spet se nama je odprl nov svet. Cesta spet drsi čez bregove in se vije ob rekah, gori v dalji nekje pa blesti v jasnem soncu snežni “Volčan”.
Gori v pobočju tiste gore so toplice Copaliue. Onstran je pa že Čile, tako je ugotovil Šinigoj.
Vse višje so rastle gore, ki so po obronkih kazale sveže zelenje. Še nedavno tega je odkopnel sneg in za njim je vsklila pomlad.
Daleč tam nekje je samevala araukajrija^neko vrste drqvo, ki spada k vrsti iglavcev. Toda tista araukarija je le žalostna podoba mogočnega drevesa kakor zraste po južnih delih onstran gora v Čile, kjer so araukarije do 50 in visoke.
Kakor samoten križ nekje na golih lcošenicah je bilo videti tisto osamelo drevo, drugače pa zastonj iščeš zelenih gozdov po visečih bregovih.
Če ena strmina je bila pred nama. Pognal se je motor, pa sva sredi klanca obstala. Kolesa so sc vrtela in usipala nazaj peščeno cesto. Strmina je bila prehuda, zatorej sva mborala nazaj in se pognati z večjo silo. Srečno sva pritekla do vrha. Pred nama so se odprla snežna polja, iz nižine pod nama pa se je dvigal oblak sopare. Sonce se je že nagnilo daleč tja nad Čile in vrglo dolge sence čez kotanjo v kateri leže toplice, katerih bele stene so naju vabile. Ura je bila osem.
Sinigojevi, žena, sin Ladko in hčer Almira niso tisti večer nikogar pričakovali, zato je naravno, da so bili kaj presenečeni nad obiskom. Midva sva se pa v pologu kar hitro znašla. Našlo se je tudi za naju prenočišče. Saj sva pa tudi bila oba potrebna počitka in tudi okrepčila.
Kmalu se je zvedelo po vsej naselbini, da je prišel duhovnik. Copaliue nimajo v tem oziru nič preskrbljenega. Saj tudi ni mogoče. Pol leta je namreč vse naselje zakopano v globok sneg. Samo 4 poletne mesece je kopališče odprto, v zimskih mesecih je pa dostop sploh nemogoč. 15. decembra pridejo prvi prebivalci, 15. aprila pa odide upravnik hiše, ki jo pusti že čez okna zasneženo, potem ne pride niti ropar niti tat, temveč vsa pokrajina postane bela zimska poljana, iz katere se valijo oblaki sopare iz vrelih studencev in jezero, ki nikdar ne nehajo vlivati velikih množin mineralnih vod. ki imajo izredno čudovito zdravilno moč.
(Dalje sledi.)
TISTI, KI SO BILI...
Na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe nevzdramno spanje
kjer kmalu, kmalu dom bo moj in tvoj...
100 človeških življenj ugasne vsako minuto! Z neizprosno doslednostjo vrši smrt svoje delo. Nikomur ne prizanese, kadar pride njegova ura!
Človek! Ali si postal in pomislil, kako bo irf kaj bo s teboj tedaj, ko ti bodo roke otrpnile, oči ugasnile?
Morda brezmiselno meniš:	“kaj me
briga!”
Nemara, da te sedaj res to malo briga, toda človek moj, zamisli se zares v tisto kar te čaka! Pošto j in pomisli, da bo nekoč zares! Ne bo samo misel, ne bo nekaj tam daleč v bodočnosti !
Ne! S koščeno mrzlo roko te bo stisnila neiprosna dekla z božja in te bo popeljala na sodbo!
Tedaj bo zares!
Tedaj ne bo prav nič pomagalo reči: “Jaz nisem vedel!”
Dobro veš! Prav natančno veš!
Le samega sebe skušaš prevarati, če si tako nespameten, da ponavljaš bedasto laž, katero seje sovražnik tvoje duše, če praviš: Saj ni po smrti nič!
Je! Je! Takole je zapisano z božjo roko:
Zapisano je človeku da bo umrl! In nato pride sodba!
Kamor drevo pade, tam obleži! če pade na zahod, obleži proti zahodu, če pa na vzhod obleži proti vzhodu!
Takole nam kliče Gospod: “Delajte, dokler je dan, zakaj, kadar bo prišla noč, ne bo mogel nihče več delati!”
In če žive vsi okrog tebe tako, kot da ni Boga in ne duše, ne večnosti, ne nebes, ne pekla ?...
Tudi slepec ne vidi sonca! Pa tudi prepada ne vidi, v katerega pade!
So taki, ki so vero zgubili, ki so duhovno oslepeli!
Delo satanovo je to. Zato pa “hodi okrog hudobni duh, kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl”. Tako govori Sveti Duh, ki ve nekaj več, kot kratka človeška pamet.
Da, človek! Prišel bo dan, ko bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali glas Sina božjega in vsi bodo vstali: eni v vstajenju življenja, drugi pa v vstajenju pogubljenja!
Sto vsako minuto!
Kmalu pride tudi nate vrsta!
Teda boš spoznal: “Prazno in ničevo je vse, razen Boga ljubiti in njemu samemu služiti!
Sedaj ti je pa nemara vse drugo bolj na skrbi!
človek! Kam greš?
m
1.	La cinta del Congreso Eucaristico internacional de Budapest.
2.	j Bienvenidos! un saludo cordial.
3.	“Kolo”, baile tipico,
4.	El coro mixto de “Slovenska Krajina” canta: “šlcrjanček poje — Canta la alondra” y “Glejte že sonce zahaja — Ya se pone el sol”.
5.	Dekliški raj — Las ninas se recrean (baile).
6.	Las dos banderas: ejecutado por las jovenes.
7.	Ascension al Aconcagua (I. parte).
S Palabras de circunstancia por el capellän P. Juan Hladnik.
9.	El coro de “Slovenski dom”: jAdios amigo!
10.	Ascension al Aconcagua (II. parte).
11.	Algunos paisajes de allende el mar.
V Novo Pompejo 27. oktobra ob 16.30
Na Chacarito
uri.
1. novembra ob 16 uri.
EL IDIOMA ESLOVENO
Es un habla del «ran grupo de los idiomas eslavos, que se usa en las regiones al Norte del Mar Adriaticu. Con los demas idiomas eslavos tiene tanta semejanza, cine con poca dificultad un esloveno puede entenderse con un polaco o rušo, que viven muy distanies de esc pa is situado en el limite de Yugoeslavia, Italia v Ale-mania, repartido entre esos tres estados.
Perteneciendo a los idiomas arios, su gramätica 1iene todos los razgos caracteristicos de idiomas latinos y germanos.
El sustantivo tiene su declinacion contando con seis casos, que se formati con sufijos. Art.iculos no hay.
He aoui dos ejemplos para teuer una idea: konj — konj-a — konj-u — konj-a — pri konj-u — s konj-em. el cnballo — del c. — al c. — ni. c. — en el c. — eon el cabailo. Miza — miz-e — miz-i — miz-o — pri miz-i — z miz-o. Mesa — de la ni. — a la m. — la m. — en la nt. — con la mesa.
El latin y el griego antiguo son en estc punto lo m ds parecidos.
Ademas del plural cuenta el esloveno tambien con el dual.
Ademas del masculino y femenino tiene tambien neutro.
Pues tambien en esta caraeteristica iguala al antiguo griego.
El adjetivo tambien varia igual al sustantivo segtin el mi mero, el caso y el genero.
Padre(l) nuestro(2) que(3) estas((4) en(5) los cielos(6), santificado(T) sea(8) el tu(9) nom-bre(10), venga(ll) a nos(12) el tu(13) reino(14), hagase(16) tu(17) voluntad(18), asi(19) en(20) la tierra(21) como(22) en(23) el cielo(24). El pan(30) nuestro(28) de čada dia(29) da(25) nos(25)le hoy(27) y(31) perd6na(32)nos(33) nuestras(34) deudas(35) asi(36) como(37) nos-otros(38) perdonamos(39) a nuestros(40) deudo-res(41) y(42) no(43) nos(45) dejes caer(44) en la tentaciön(46) mas(47) libra(48) nos(49) del mal (50). Asi sea(51).
EI reino delos cielos es semejante a u tesoro escon-dido en el campo; el cual hallado, e hombre lo eneubre, y gozoso de el va y vende todo cuanto tiene y compra aquel campo.
Tambien es el reino de los cielos semejante a un mereader, que busca finas perlas. Al haber hallado una perla preciosa fu'e y vendiö todo cuanto tenia, y la comprö.
Tambien es semejante el reino de los cielos a una red, que echada en el mar, recoge todo genero de peces; llena la sacaron a la orilla; y sentados escogieron los buenos en vasos, lo malo echaron fuera. Asi sera al fin del mundo: saldrän los ängeles y separaran a los malos deentre los justos, y los echaran en el homo de fuego. Alli sera el lloro y el crujir de dientes.
čHabeis entendido todo esto? Respondieronle: “Si Sefior.”
Zapateria BELTRAM
G-ran surtido en Zapatos y Zapatillas en general * LIBRERIA y CIGARRERIA I DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL !
(Esquimi: Cueha Cucha y Trelles) - j
Di a la Imena madro — dal sem dobri materi
Traje a mi querido padro — pripeljal sem mojega ljubega očeta.
El verbo es bastante sencillo. Los tiempos se for-. man agregando los verbos auxiliäres al participio.
Vco, ves, ve — nosotros (los v., vosotros dos v. — vemos, veis, von vidim, vidiš, vidi — vidiva, vidita — vidimo, vidite, vidijo.
El futuro y el preterito se forman agregando las forrnas correspondientes de verbo auxiliar ser al participio.
Pisati — eseribir:	pisal — eserito
Pisal bom, pisal boš, pisal bo — pisali bomo, pisali boste, pisali bodo.
oseribire, escribir&s, escribirä -—- eseribiremos, eseribireis, eseri-birftn.
Pisal sem, pisal si, pisni je — pisali smo, pisali ste, pisali so. ecrihi, oseribiste, eseribiö — eseribimos, eseribisteis, eseribieron.
La especialidad del idioma son tres letras: e — eh (čebula — cebolla); š — sh (šest — seis) y ž = 11 en porteno (žena — mujer, pronuneiado como “llena”).
J (jota) = y en castellano: Janez (Juan) pronun-eiav: ianes.
Nj = n (njiva — niva (campo).
Lj = 11 (Ljubljana — Liubliana (Capital eslovena) h = j (se pronuncia siempre). k = e; c = tz.
Oče(l) naš(2), kat'eri(3) si(4) v(5) nebe-sih(6), posvečeno(7) bodi(8) tvoje(9) ime(10), pridi(ll) k(12) nam(12) tv6je(13) kraljestvo(14), zgčdi((15) se tvöja(17) v61ja(18) kakor(19) v(20) nebesih(21) takö(22) na(23) zemlji(24). Daj(25) nam(26) danes (27)	naš(28)	vsakdanji	(29)
kruh(30) in(31) odptisti(32) nam(33) naše(34) dolge (35) kakor (36) tudi(37) mi(38) odpušča-mo(39) sv6jim(40) dolžnikom(41) in(42) ne(43) vpelji(44) nas(45) v skušnjavo(46) temveč(47) reši(48) nas(49) hudega(50). Amen(51).
Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi; katerega najdenega qlövek zakrije in vesel nad njim gre in proda vse kar ima in kupi tisto njivo.
Tudi je nebeško kraljestvo podobno trgdvcu, ki išče line bisere. Ko je našel dragocen biser ,je šel in prodal vse kar je imel in ga kupil.
Tudi je podobno nebeško kraljestvo mreži, ki vržena v morje zajame väke vrste rib; napolnjeno so potegnili na breg in sede zbrali dobre v posode, slabo pa so pometali proč. Tako bo tudi na koncu sveta: šli bodo ageli in bodo ločili hudobne izmed pravičnih in jih bodo vrgli v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.
Ali ste razumeli vse to? Odgovorili so mu1 “Da, gospod”.
Evang. sv. Mateja 33, 44—51.
FERRETERIA TRGOVINA Z ŽELEZOM j BARTOLOME FLOR
N olika izbira železnine, električnih potrebščin } in gradbenega materiala.	{
Asuncion 4602	u. T. 50-0724 j
OB 10 LETNICI LJUBLJANSKEGA ŠKOFA DR. GREGORJA ROŽMANA
' Letos je preteklo že 10 let, kar je prevzel sedanji prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman odgovorno mesto prve slovenske škofije.
Rojen je bil na Koroškem 1883 leta. Po izvrstno dovršenih šolah je postal vzoren duhovnik, katerega je poklicala nova slovenska univerza za profesorja cerkvenega prava. Sedaj pa že 10 let vodi veliki apostolat ljubljanske škofije, kot naslednik svetniškega dr. Jegliča.
V njegovi prevzvišeni osebi je dobila Slovenija ne le učenega vodnika temveč fudi moža, ki je razumel duh časa. Od tod je tudi njegova pot tako zelo uspešna. Saj je vsako leto Ljubljana priča kakega veličastnega verskega dogodka.
Slavili smo 1900 letnico Odrešenja, II. jugosl. euh. kongres, lanski mladinski dnevi in kongres Kristusa Kralja so veličastni dokazi njegove delavnosti in spretnosti. Stotisoči so se zbrali okrog svojega vladike. Cel narod ve, da se mu brez skrbi zaupa in zato vsako njegovo delo pelje k napredku.
Pa ne le za dom, za svoje verne v domači deželi ima srce naš prevzvišeni. Pripravljen je, dati tudi najboljše duhovnike, če pokažejo voljo, za rojake v tujini. Saj je pokazal svojo ljubezen do slovenskih izseljencev tudi na ta način, da je pohitel v Severno Ameriko med nje, kjer je od blizu videl potrebe izseljencev. Tudi nam v Južno Ameriko je obljubil obisk, če je le kaj upanja, da bo to moglo doprinesti k naši sreči, kakor mi je prevzvišeni sam sporočil. Kadar se poleže bojni vihar, bomo tudi o tem kaj mislili in prevzvišenega povabili k nam.
Dr. Gregorij Rožman je velik kot duhovnik in cerkveni vladika, velik kot sin svojega naroda, velik kot mož učenosti, a tudi sodoben. Saj je ni slovenske planine, na katero ne bi stopil, saj ga ni problema, katerega ne bi od blizu poznal; saj ni koristnega gibanja, za katero ne bi modro oporo dajal.
Zato ga pa ljubijo duhovniki in verno ljudstvo, ki
Un paisaje panorämico de Eslovenia bajo la nievr.
z odprtim srcem podpre vsako zadevo, katero on priporoči.	,	' J;!
Zgradil si bo pa tudi veličasten spomenik, ki bo še poznim rodovom klical v spomin njegovo apostolsko prizadevanje: Baragovo semenišče, ki bo Ljubljani v kras, slovenskemu narodu pa v blagoslov, ker bodo od tam izhajali novi duhovniki, sol slovenskega naroda: zdravi po telesu in polni apostolskega duha po zgledu svojega učitelja dr. Gregorja.
V priznanje njegovih zaslug ga je pa tudi država počastila z odlikovanjem z redom sv. Save I. stopnje.
Tudi mi izseljenci v Južni Ameriki se pridružujemo čestitkam celega naroda in še posebe naša revija, kateri je slavljenec tudi odličen dobrotnik, ki je izdatno pomagal posebno v začetnih težavah, ko je žrtvoval 100 ameriških dolarjev v podporo. Naj ga dobri Bog še dolgo ohrani Slovencem!
Dragi 1
Po dolgem času smo včeraj dobili Tvojo pismo od 30. 5. a vendar je priromalo; saj smo mislili, da sploh no gre pošta do Vas. Kavo smo ravno pravočasno dobili 3. 6. Dolgo je hodila a vendar srečno dospela in dobra je tudi; ko bi ne prišla, ne vem kako bi bilo kor jo sedaj no dobimo več na izkaznico; imamo samo sladkor in milo 20 d kg na osebo na mesec. Drugače mi ne počutimo skoro vojne. Doma smo vsi hvala Bogu. Draginja je, a je sorazmerna: puter je po 16 L, vino smo peljali 4 hi črnega v Trst po 3.54, krava dobra stane 2—3 tisoč. Poldetu mislijo kupiti še par njiv	v Komnu, tako da bo	lahko redil	3
goveda, ker tam se shaja,	ako ima kdo	2 kravi;	naprej naj	si
pa sam pomaga, če dobi dobro in skrbno ženo seve, in še če se bo hotel poročiti. Katica	se je včeraj	poročila	vsaj tako	so
pisali. Mame ni doma; je	na Sv. Gori:	od nedelje do četrtka
si duhov, vaje za žene.
Bom dodal jaz to stran, Nina namreč nima česa pisati, že tako je zamudilo pismo en teden, ker je čakalo njo. Zvečer gre zadnja spat in zjutraj prva vstane in vedno kaj dola. Spomladansko vreme nam je letos precej nagajalo, zato je še sedaj sredi avgusta mnogo dela pri senu. Sedaj ni bilo 20 dni dežja pa ga že prosimo. Letina pšenice je dobro kazala, potem jo je skazila rosa, tako da je bilo na. splošno malo. Mi smo vseeno pridelali
15 stotov pšenice in 7 ječmena. Tudi drugo kaže zelo lepo: krompir obeta mnogo, fižola je za dobro letino, tudi koruza kaže dobro.
Mama pravi, da je vedno upala da se bomo še videli, sedaj pa ne ve kako bo to končalo in pravi, da jo stara in da bi Bog dal, da bi sc vsaj v srečni večnosti videli. Zdrava jo po navadi. Jaz upam, da bo še živela in učakala, da te vidi še na tem svetu. Tata je zdrav tudi, a preveč se martra. Hoče vedno vse nafediti kakor enkrat, ko je bil mlad. Vse ga skrbi. Zvečer vedno toži, da ga bolijo roke, včasih ne more niti spati. Da bi počival no uboga. Polde je vedno Polde. Zvečer hodi pohajati, zjutraj pa noče vstajati.
- Meri še piše včasih, njen mož pa se že dolgo dolgo ne oglaša, drži se kot bi ga užalili, prevzetni štajerc je, no, z Marico sc razumeta in se imata dobro.
Poleg Majde imamo sedaj še 2 meseca staro Marto.
Danes 11. VII. smo končno dobili dopisnica od Katice kjer pravi, da se jo v ponedeljek (5. VIII.) poročila in da so sedaj piše Tittl, a da je vseeno naša. Dokler ne zve, kje bo mož ni~ .meščan ostane v Novem mostu.
Tako končam, jutri odpošljcm po zračni pošti, ker I i že dolgo nismo pisali, da boš prej prejel.
Bog živi Tebe in vso Tvojo!
La historia de Simon el miserable
de IVAN CANKAR
Una pftgina de un autor esloveno contemporäneo.
Lcs voy a relatar la historia de Simon. Peru antes debo hacerles algunas aclaraciones. La gente en la ciudad envejece antes que en el campo; el aire de la urhe, saturado de eir.a naciones y de hollin carga la sangre de impurezas. A sus ha-bitantes a los treinta anos ya cmpiczan encurvärseles las es-paldas y hundirseles las mejillas. Por eso Simon a los ein-cuenta anos, epoca' en que empieza esta historia, era ya un anciano.
Habia trabajado, como nerrero, bajo un patrön durante treinta anos. Todo esc tlempo estuvo parado en un mismo sitio y la tierra se asentö profundamente bajo sus pies. Al cabu de este tiempo los brazos ya no repondian a! esfuerzo que les exigia; entonces vino el amo y le dijo :
“Durante treinta anos me has servido fielmente Simon; ahora ya no puedes trabajar mas, pues tus brazos ya no tv sponden; deposita el martillo en el suelo y vete con Dios,
donde el corazön te guic“.
Asi le hablö porque la ley del obrero es esta :	a otros
serviras el nectar de la juventud y solo tomaräs la hiel de la vejez.
Al oir esto no se quejö a Dios de su suerte, ni se enojo con los hombres por sus injusticias. Contesto simplemente .
“Ya nada me queda que hacer en la vida, irč pues a la cama a esperar la muerte”.
Asi lo hizo. Pero la esperada muerte no queria llegar para el. Al fin cansado y hambriento reflexionö de esta mancra :
“Muchas veces he oido nombrar a la justicia; dicen que existe en este mundo. Si es asi ha de estar en alguna parte; ire entonces a buscarla para saber que es y dönde esta“.
Se encaminö ’en su büsqueda, pero los resuitados lo de-jaron estuperfacto. Cuando preguntaba algo sobre la justicia se le reian en la cara, como si estuviera loco. Entonces pensö :	.
“Sin duda cambiaron los tiempos; aquello a lo cuäl nos-otros llamäbamos justicia o bien pereciö o bien le dieron otro nombre. Por que casi afirmaria ; si a un perro no niegan un hueso ^cömo negarän unas migajas duras a un anciano?”
El dueno de la casa, donde se hospedaba, vino a sacarlo de sus reflexiones diciendole :
“Simon, durante los treinta anos que habitas este cuarto siempre me pagaste honradamente Porque no me pagas ahora?”.
QCömo, si no trabajo? Estoy viejo, j dčjame que mucra en paz!”.
QSin pagarme? No. Vete donde el corazön te guie”.
Simon iba de sorpresa en sorpresa, sacudia la cabeza di-ciendo : que la justicia no podia existir, por que si asi fuera se podria encontrarla y en caso de dudas hacerlc preguntas, que al contrario, era un imaginado e ingenuo cuento, creado ürheamente para satisfacer la curiosidad infantil. Preparö un atado con sus ropas y se fuc resolviendo :
“Si ni en un cuarto, ni en una cama me permiten morir, morire en la vera del camino. Estare mäs cerca de la sepul-tura y el alma encontrarä mas facilmente su camino”.
Se acostö al lado de un camino y poniendo el atado deba-jo de la cabeza dispuso morirse en paz. Pero por alli pasaba mucha gente, y al saber que hacia, se pusieron a gritar:
“jMiren al linyera! en pleno dia quisiera morirse a la vera del camino”.
Irguiöse Simon y protestö :
“Ya lo he dicho, preferiria hacerlo en un cuarto".
Ya no lo escuchaban. A empujones lo llcvaron ante el jucz. Alli lo acusaron de querer morir o un costado del camino.
QPorque andas vagabundeando? Porque no trabajas? Preguntöle el representante de ley enfurecido.
“Yo bien lo quisiera . . . “Se defendiö Simon, “Pero mis brazos ya no pueden levantar el martillo”.
Le pregunto de donde era; extranas palabras... QDe dönde era?” Meditö largo rato mientras en el corazön sentia una terrible amargura.
“čDe dönde eres?” le pregunto de nuevo.
“De lejos, muy lejos; hace mucho, mucho... ^Cuanto? Oh, treinta y cinco anos y mas no vieron mis ojos esos lugares. Ah! Ya no podria reconocerlos”.
“jQue importa eso!” chillö el juez, porque sus ojos, acos-tubrados a leer en los papeles, no sabian leer en el corazön humano.
“Que importa eso. Te pregunte de donde eres y no que me digas una oraeiön. Contesta, asi podre enviarte allä, pues-to que sin techo vagas por tierras extranas".
Simön no entendiö todo ese torrente de palabras.
"Segün el papel he nacido en Prisoia; pero no recuerdo ese lugar y ni en suenos podria reconocerlo”...
Lo prendieron y llevaron, como si se tratara de un ladrön, sin preguntarle nada mäs. Simön tratö de aplacar un poco los guardiancs :
“Si no pido mäs que morir en paz, porque me han de Ile-var por el mundo. ,;No sahen que el camino es largo y que el viaje es caro?”.
Lo encerraron en un calabozo oscuro y desagradable sin escucharlo siquiera.
“;Que raro estä el mundo hoy en dia! Cuando era joven y fuerte, durante veinte largos anos suspire por ver aquellos lugares. Alli murieron mis padres... Que Dios los tenga en Su Santa Gloria! Veinte largos anos suspire en vano hasta que un dia muriö en mi la nostalgia. Y ahora... cuando viejo y enfermo quisiera morir, ahora me Heven donde ya no tengo voluntad de ir. Estoy demasiado cansado para poder enten-der esto”.
Amanecia apenas cuando abrieron la puerttt y lo llamaron; sc levantc, tomö sus cosas y los siguiö sin decir palabra.
“Si les molesta que muera al lado del camino, que me in-diquen donde mejor les plazca”.
Lo condujeron a traves de las calles, hasta la estaeiön, donde le indicaron un vagön. Suspirando se persignö :
"Si me ordenan viajar..., viajare... Tal vez el alma se canse de mis pobres huesos durante el viaje”.
El tren iba lentamente y a cada media hora se paraba tres o cuatro horas.
El viaje era largo y fatigoso, porque las personas que mo-lestan a las demäs, no viajan en coche de ptfsajeros, sinö entre bolsas, barriles y bribones.
T raducciön de DARIHK A ČEHOVIH
Nekaj za stariše
PODOBE IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Neznatne so na videz, ali vendar tako pomembne z a bodočnost otroka. Če .jih boš dobro čital, boš nemara tudi samega ebe v njih srečal.
“Posnemaj Mirka! Zmiraj je tako ljubeznjiv j a dober s svojo vzgojiteljico’’, uči mati svojega sinčka.
“Kakor da nisem slišal na svoja lastna ušesa, kako jo je imenoval “opica’’, sebrani Jožek.
“Gotovo nisi dobro slišal, iz Mirkovih ust da bi kaj takšnega prišlo”, hoče mati iz zadrege.
“Misliš, da ne? Ko vidiš njegovega očeta, pa ga le vprašaj, saj je bil zraven. Videla boš, da ne lažem.”
S tem vzgojnim sredstvom pač starši slabo uspevajo pred otročjo sodbo. Iz pomanjkanja osebne energičnosti se obračajo z lažjo po tujih vzorih.
Prazne obljube,
Ako neizpolnjene pretnje zmanjšujejo očetovsko avtoriteto, nič manj žalostnih posledic ne napravijo prazne obljube, ker zmanjšujejo dolžno spoštovanje otrok do staršev.
“Če boš pojedel vso juhico, ti kupim konja, veš, na j večjega, kar jih bova našla v trgovini!”
“Ako lepo, čisto napišeš nalogo, te popeljem danes na sprehod! ’ ’
Minejo leta, ali otrok ni videl niti sence nobene oil stoterih obljubljenih nagrad. Otrok, po naravi preprost in zaupljiv, ti bo morda verjel deset in tudi dvajset krat, ali vedi: vsemu je enkrat konec. Prišel bo dan, ko bo uporno zahteval od tebe obljubljeno stvar in moral mu boš izpolniti — ako nočeš veljati za lažnivca.
Varanje.
V tej podobi bomo videli resnično presenečenje otroške zaupljivosti.
“Daj mi svinčnik, Dragee! Ti bom narisal velikega zmaja s sedmero glav!” Otrok ves navdušen in presenečen zaupa z veseljem svoj svinčnik. “Hvala! Ga pa ne boš več videl”, se mu vrže suho v obraz. S tem brezsmiselnim postopkom smo vzbudili v otroku nezaupanje in opravičeno jezo.
Ob drugi priliki: “Janezek, ker si bil celo dopoldne tako priden, bova pa šla danes v kino...” Pa ga je očka odpeljal k zobozdravniku.
In ko je bolan ? S koliko laži mu ponujaš neljubo grenko zdravilo ?
Zakaj ne govoriš resnice? Ker ne maraš nastopiti sam osebno; bojiš sc malih posledic, ki bi jih povzročil govoreč resnico, a medtem si ustvarjaš nove nepri-like in zadrege. Kam te vendar vodijo takšni postopki? Sam ga učiš varati in lagati in sadove svojih lastnih laži prisojaš pokvarjenosti ulice in služinčadi.
Zakaj se ponižuješ? Misliš li, da tvoj otrok nima še ničesar v glavi? da še nič ne razume? Varaš se! Otroci so še najmodrejši sodniki, ker so sami nedolžni in nepokvarjeni. Torej, kar po eni strani zidaš, z druge strani podiraš.
Zasmehovanje.
Otrok, ki je v nečem kaznovan, joče v enem kotu. Očka ga gre iskat. Smejoč se in z obema rokama mu vzdigne glavo, naj vsi prisotni vidijo ta razjokam obra-
———————	— ^SAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Jose Pedro Varela 5130, 5233 U. T. 59-5383
Algunas caras conocidas de “Slovenski dom”
zek: “Kako luštkan si, Zlatek, ko se tako na jok držiš! Glejte, kako veliki biseri padajo na tla. Jih bomo prodali in si bomo belega' šimeljčlta kupili! Kaj ne, mamica?” Otrok seveda kriči in se skriva. Na ta ponižujoči način se ogorčuje nežna otroška duša, vzdigujejo pa se v srcu črni oblaki jeze in kljubovanja.
Delaj ravno nasprotno! Omogočuj rajši skriti ga od posmehljivih pogledov navzočih in ne dvomi o tem. da ga bo ganil tvoj postopek. Kako dobro nam de, kadar v boli nekdo sočustvuje z nami; bodisi da smo si te boli sami krivi ali pa ne.
Zapostavljanje.
So pa tudi stariši, ki venomer isto ponavljajo: “Ni večjega tepca na svetu kot si ti! Zabit si kot tele!”
Saj je mogoče, da so opravičena ta natvezanja. Sugeriramo mu s tem ol> vsaki priložnosti in ni čudo, ako se l)o v duši tega otroka ugasil vsaki čut vere v sebe in spoštovanja do drugih. Saj ga pokažejo kot enega od najzadnjih in se ne bo nič prizadeval, da nasprotno dokaže. Saj je njegov dober glas že ponižan.
Poskušaj karati ga na samem:	“Dobro vem, da
nisi neumen, da veš misliti in da imaš dobro sree. Zakaj sc vendar ne zbudiš? Zakaj se ne trudiš, da bi te ne 'zapostavljali in malo cenili?”
Medtem, kakor sad ne dozoreva ves ob enem času, tako tudi otroci. Nekateri preje drugi pozneje. Saj poznejši so še včasih bolj globoki.
Vljudnost.
Pri kupljivo obnašanje, lahkota v izražanju misli, ljubeznjivost, so pač veliki faktorji v vzgoji. To je neoporečna resnica. Pa vendar nas včasih te sposobnosti odbijajo, ker človeku s temi talenti še vedno nekaj manjka, kar je pa glavno in kar nas privlači. To ,je dih srčne omike in plemenitosti, katero pa le malo število P>rez te prave notranje plemenitosti, pa je človek le ljudi poseduje. Saj smo vse preveč zunanji in površni, napuhnjena nadutost, ki bi jo lahko primerjali z lepo-barvnimi mehurji, ki smo ,jih nekoč otroci skozi slamko spuščali v zrak. Kmalu so se razpočili v — nič.
Zamislimo si otroka: olikanega, ki zna gracijozno pozdravljati mimogredeče, oh priložnosti izgovoriti nekoliko praznih fraz, spremljati svoje prijatelje do hiš-
Yugoslavia en
Yugoslavia es un pais donde se cruzan tres culturas : la germana, la cslava y la latina.
En todos los siglos de la historia hubo contiendas entrc estas tres corrientes por el predominio en “Los Balcanes’’, cuya parte central ocupa cl territorio de Yugoslavia.
Los Balcanes (asi deda una fräse muy corriente) son “cl barril de pölvora”.
Efcctivamente habia alli muchas escenas trägicas y san-grientas, pero no tanto por las causas internas, cuanto por los que alli buscaban sus intereses. Del Oriente presionaban antiguamente los Turcos, del Norte se ofrecia la ingerencia rusa, los Alemanes buscaban sus intereses en las partes occi-dentales, y del sur insisten los Italianos con sus aspiraciones; aunque nadle tiene ningun “derecho que defender" cn aque-11a parte. Lo que todos apetecen, son las inmensas riquezas naturales que en esas rcgioncs abundan como en ningun otro pais europeo.
Alli los Inglcses tienen sus intereses: jClaro! Si Han in-vertido muchos millones de esterlinas en las industrias yu-goslavas, si han prestado otros millones al gobierno para las obras püblicas; lo mismo tienen sus intereses los franceses, los belgas, los suizos, los norteamcricanos... Todos los paises ricos buscaron como ubicar bien alli sus capitales cuyo ren-dimiento superaba sus cälculos.
^Que tienen en Yugoslavia los Italianos? j Ningun de-rccho! En todo el pais viven como 6000 italianos, que gozan de todos los derechos nacionales, que piden con razdn: tienen sus escuelas, diarios, sociedades ?.Quc mäs buscan alli? Es evidente que ningun politico sobrio italiano puede man-tener aspiraciones algunas contra la soberania yugoslava. Por el contrario; existen muchos motivos para levantar la voz defendiendo derechos yugoslavos en Italia, puesto que despues de la guerra de 1914 existe en Italia una minoria yugoslava compacta de 675.000 en las provincias de Trieste, Gorizia, Pola y Fiume con Žara; a todos esos yugoslavos no se les permite ningun colegio en su idioma, no pueden teuer ningun diario, sc les cambian los apcllidos, se les obliga a pagar traductores en las oficinas del estado, y cn ciertos lugarcs hasta se les castiga si hablan en su idioma. De modo que tiene muchisimas mäs razones para reclamar derechos Yugoslavia sobre Italia, que esta en Yugoslavia.
^Y los Alemanes? Intereses nacionales ya no pretende.a. Es cierto que hay minorias alemanas notables en Yugoslavia; son aquellas poblaciones, que se instalaron en las regiones ricas yugoslavas trabajando alli sus campos. Esos alemanes no pretenden unirse con Alemania, pues tampoco Alemania no les reclama. En cuanto a los derechos nacionales, los älc-m.anes en Yugoslavia los tienen todos cn asuntos culturalcs y politicos, los que sin perjuicio de la unidad del pais pueden permitirse. Al contrario, hay en Alemania una minoria yugoslava compacta cn Carintia, pais histöricamente esloveno, gozando sin embargo mas libertad que los ubicados en Italia.
Tambien los hüngaros tienen riertas reclamaciones en las partes de Banat. Alli realmentc hay en Yugoslavia una minoria compacta hüngara, pero tambien existe al otro lado de la
nih vrat in t. d. Zdi se sam selii, pa tudi nam že pravi kavalir ali pa prava gospodična. če pa ga motriš v krogu svoje 'obitelji, je pa: egoist, nasilen in predrzen.
Če ga pustiš rasti v tej nalispani olikanosti, boi menda že imel tudi v tvoji družini “izgubljenega sina’’ iz Svetega Pisma. O, ko bi ga vsaj videl spokorjenega!
Tudi materina ljubezen naj bi se ne zaustavljala samo ob zunanjosti ljube hčerke; naj bi dušo, ki ji jo je sam Bog zaupal, okrasila z nevenljivimi čednostmi To veliko delo naj bo neprestani predmet materinih prizadevanj!	(Dalje prihodnjič.)
la guerra europea
frontera una minoria yugoslava en Hungria, puesto que hay por alli una mezela de pueblos, urios croatos, otros himgaros, otros serbitis y c tros mas alemanes, de modo que no se puede fijar ninguna linča de demarcacion que podria dar igual Justi-eia a todos, pero sc puede dar derechos culturales, sociales y politicos a todos cllos, y cs lo que Yugoslavia hizo, para no dar motivo justificado de queja.
Mučno s£ menciona fcn el mundo la Macedonia. Este pais pertenecio en la historia temporariamente a Bulgaria. Esto dejo cicrtos recuerdos cn la poblacion, que una propaganda destructiva quiere aprovechar. Pero la poblacion paci-fica de Macedonia estä muy conforme con su Patria Yugoslavia, no encontrando los agentes extranjeros ningun apoyo mäs para sus planes destructivos. Lo ünico que existe es una cuestiön de pequena rectificaciön de fronteras con Bulgana, lo que oportunamente se realizarä sin contrariedad alguna, puesto que entre los dos paises hermanos reina la cordialidad mäs perfecta.
Tambien en la frontera con Albania quicren algunos ercar problemas; tampoco alli los hay, si no se entremeten elementos provocativos que mäs bien saben alli aprovechar la situacion religiosa, dado que cn una buena parte de las regiones limitrofes hay predominio mahometano, siendo mahn-metanos tambien el elemento principal en Albania.
Visto todo eso, resulta claro, que no da Yugoslavia mo-tivo justificado para estar contra ella, sino son los demäs ve-cinos que deben moderarse, para no provocar alguna compii-caciön con este pais que hasta ahora queda todavia en la paz, gracias a Dios.
Yugoslavia por su eimologia significa el pais de los eslavos meridionales, rcuniendo bajo el cetro de su joven rey Pedro II a eslovenos, croatas y serbios. La naeiön con este nombre y sus limites actuales se formo cn 1918, siendo este el ideal de los eslavos meridionales desde hace un siglo formalmente, pero siempre impedidos en sus anhelos patriöti-cos por las naciones intcresadas cn dividir y reinar sobre esos paises.
La Capital del estado es Belgrado con 400.000 habitav-tes en la confluencia del Danubio y Sava.
Zagreb con 300.000 habitantes es la Capital de los Croa tas, famosa por su milenaria historia.
El centra de los Eslovenos es Ljubljana, ciudad de 100.000 habitantes, antigua Emona de los Romanos.
Las tres agrupaciones se han unido en el comün reino de Yugoslavia que actualmente cuenta con 15 millones de habitantes.
El peligro actual contribuyo en forma eficacisima para que se unieran todas las fuerzas constructivas nacionales / hoy enfrenta el pais la situacion peligrosa, mäs unida que nunca, pero igual mäs resuclta que nunca en no permitir u nadie que pase sus fronteras.
Vrhnika — donde naciö Ivan Cankar, uno de los mejores
escritores eslovenos.
OFÄZOVÄLEC
V	Jugoslaviji je bilo nekaj komunističnih izgredov v septembru. Vsi nezadovoljni elementi so. sedaj postali naenkrat komunisti. Zanimivo je to, da so bili ti dogodki le po hrvaških mestih: v Zagrebu, Splitu, Šibeniku. Bile so tudi velike demonstracije proti draginji. Vse se je namreč že podražilo za 100 odstotkov.
V	Zagrebu se nadaljuje gradnja Zakladne bolnice, ki bo imela 900 bolniških postelj.
V Cinco Saltosu je tragično preminul
•j. MAKS BRUGGER.
Blagi mož, doma iz Švice, si je izbral Slovenko za svojo družico. Gospa Mila Čujee iz Trsta plaka za svojim rajnim možem. V božjem miru sta živela v prijazni čakri “Beau-lieux”. V njihov tihi mir je padel razbojniški strel, ki je rajnega ne- 5 varno ranil. Brez strahu se je mož H postvil po robu napadalcem in jih H odgnal, toda on sam je podlegel teški K rani.
Vsi naši rojaki v Cinco Saltosu so. B se vdeležili pogreba in tolažilno sta- H li ob strani teško prizadeti vdovi, B kateri tudi naša revija izreka iskre- B no sožalje.
V Vrhpolju na Vipavskem je bila slovesno položena k večnemu počitku farov-ška kuharica Franca Repič, stara 85 let. Bila je blaga duša.
Leupa pri Kanalu. V maju jo bila umorjena 78 letna Lucija Šuligoj pri kateri je morilec iskal denarja, ker jo bila pokojna dalje časa v Egiptu. Sedaj so konečno našli morilca na Vojskem, nekega Josipa Liuto.
Umrl je v Ljubljani vseučiliški profesor dr. Josip Jurkovič, rojen na Kočevskem 1888. Znameniti znanstvenik je bil točas-no dekan prvne fakultete v Ljubljani.
Toča je je divjala. Letos je v novomeškem okraju napravila toča zopet občutno škodo. Prvič je prišla toča 29. Maja in je uničila, kakor je bilo ugotovljeno, 50 do 100% ozlmine v občini Dobrniče, in sicer v vaseh Krušnji vrh, Knežja vas, Železno, Luža, v občini Trebnje v vaseh Pešinja vas, Kamni potok ter v občini Vol. Loka vas Koreniko. Škoda so je tedaj ocenila v občini Dobrniče na 484.000 din, v Trebnjem na 39.000 din in občini Vel. Loka 450.000 din. —• Drugič je toča zadela isto vasi v občini Dobrniče in pa del, obične Žužemberk 30. junija ter jo bila smo v občini Žužemberk uradno ugu tovljena škoda na 570.000 din. — Tretjič je toča tolkla 13. julija in pri tem prizadejala celo občino Velika Loka, katastral-nob občino Vrh, Trebnje in Ponikve v ob-
STARIšEM NA GROB
V nočeh, ko spati ne morem na Vajina grobova mi misli hite.
O, da bi mogla vam rož nasaditi, na grobu kleče prav prisrčno moliti.
Po dnevu pa Cesto zdihujem:
Kako vam je očka in mamcaf,
Kako ste z menoj dobri bili!
A, kaj ste v plačilo dobili!
Grobovi pa tiho molče, le vera sveta nam priča da topla molitev in vzdihi srca in moja žrtev uteho Vam da.
Ker vem da rož ni na gomili, in lučka vam ne gori, za to se glasi prošnja moja, za Vaju v nebo hiti.
Pepca Furlan
čini Trebnje, skoraj celo občino Dobrniče, del občin Žužemberk, Mirna peč, Prečna, Št. Peter, šmihel-Stopiče, Brusnice in Orehovica. Skupna škoda je bila uradno oee-enjna pri tej priliki na 5,500.000 din.
Trbovje pod vodo. 16 julija je ob silnem nalivu voda zalila cel trg in je nastalo v Trbovljah celo jezero. V pritličju je voda vse zalila in so prizadete najhuje
| LECHERIA— MLEKARNA I
1 Brezavšek Jose
VILLA DEVOTO I
| CORTINA 2347


FOTOGRAFIA — PINTURA — DIBUJO
FOTO SAVA
SAN MARTIN 608	Tel. 31 - 5440
RESTAURANT
“La Corneta del Cazador’1
FELIPE Dl FRANCO
RECONQUISTA 458	BUENOS AIRES
Union Telef. 31 - Retiro 5878
Despensa “El Picaflor” Victorio Kovač
SAN PEDRO esq. INDIO VILLA PROGRESO Tel. 755 (San Martin) 1350
Despensa JUSTINA VUGA
VIDAL 2602 y GUANACACHE U. T. 52-1220
revne rudarske družine. Tudi v Zagorju je Mia škoda velika.
Gregorij Flis, častitljivi supcrior Lazaristov v Ljubljani je slavil 50 letnico vstopa v red.
V	Blagovci je pel novo mašo Miha Trdina iz Zg. Lok.
Novo mesto. Umrl jo borec za invalidske pravice Josip Jurak.
Trebnje, V večno domovino so se preselili znani Novak Jože iz Breze, Kravcar Jože iz Blešinje vasi in Žafran Jože iz Ponikev.
15 novamašnikov iz Slovenske Krajine.
Verna Slovenska Krajina se letos ponaša s 15 novomašniki. Zares ponaša, kajti to število postavlja v senco vso ostalo Slovenijo in jo obenem trdno jamstvo za versko in narodno bodočnost tega prelepega kosa slovenske zemlje. Toda še eno znamenitost je treba podčrtati. Eden od gg. novomašnikov je služil prvo daritev v južnoameriški državi öile, drugi v Tokiu na Japonskem, tretji v Indiji, vsi ostali pa doma v Slovenski Krajini.
Prva nomovašniška slavnost v lendavskem dekanatu je bila v črensovcih, kjer je daroval prvo sv. mašo g. Ivan Kolenko, iz iste faro doma, iz ugledne, zavedne slovenske in na zadružnem polju delovno družine. Oče Ivan je bil svoje dni župan, mati Verona pa je zgledna krščanska mati. Družina Kolenko je. za časa boljševi-ške strahovlade v Slovenski Krajini nudila zavetje na smrt obsojenemu upokojenemu župniku in bivšemu poslancu Jožefu Kleklu ter mu pomagala, da je srečno prišel čez Muro in ušel gotovi smrti. Pri primiciji je pridigoval o vprašanju, kaj je duhovnik in njegov poklic, g. Jožef Klekl, ki je obenem tudi krstni boter no-vomašnika., Kakor je znano, imajo pri no-vomašniških obredih v Slovenski Krajini krstni botri posebno lepo vlogo in novo-mašniku pred odhodom v cerkev s poljubom želijo:	“Bog Ti blagoslovi Tvojo
pot”. Kot dokaz, kako spoštovana je družina Kolenko v vsem okraju, naj služi, da se je na novi maši zbralo v črensovcih vsaj 10.000 ljudi, med njimi vsi znani javni delavci in odličniki.
V	Trstu, pri Sv. Jakobu, se je poročila gdč. Ivanka Keršcvan z g. Ivanom Pru-karjem. Nevesta je iz spoštovane družine, ki je dala Cerkvi enega misijonarja, misijonskega brata Marcela Kcrševnna, ki že več let uspešno deluje med zamorci v Kongu (Afrika), in pa šolsko sestro Justo ITrSovan, ki jo posvetila svoje življenje vzgoji ženske mladine doma.
Sv. Križ pri Litiji. Slovesnost blagoslovitve novih orgelj na Petrovo jo bila nekaj nepozabnega. Saj bodo ostale v ponos dolge čase .80 parov botrov in botric so imeli skupno z drugimi dobrotniki popoldne skupno zabavo pri bogato pogrnje-
ni mizi. Izka'zali so se fantje v novih krojih, dekleta pa s sladko potico.
Horjul. V Zažarju je pogorel kozolec polen sena Končnnovim.
Toplice pri Novem mestu. Gorelo je ono noč pri Zupančiču v Bušincu.
Ptuj. Gorelo je v Brasloveih na Polenšku pri Potočniku, ki se je pri gašenju hudo opekel.
Turnišče. Ob veliki vdeležbi se jo vršila nogometna tekma med dijaškima kluboma Turnišče-Dobrovnik. Zmagali so Tor-janci.
Strehovci. 21 julija je pel novo mašo Vatga Ludovik.
Sv. Sebeščan. Prosveta je dobila 3000 Din podpore za dom. — Občina je dobila 3000 Din za sadno sušilnico, ki jo bodo najbrže zgradili v Pečarovcih. — Zadnji čas so šle kar štiri mladenke v samostan k šolskim sestram v Slov. Bistrico. — Banska uprava je dala postaviti vodnjak, ki jo stal 20.000 Din, pa je tako siabo zgrajen, da ni... vode. Delo je izvršil podjetnik iz Čakovca. Zato so ljudje še bolj nevoljni, ker bi se lahko vso napravilo z domačimi ljudmi in bolje!
BakDVCi. Keies uky Virko, upokojeni župnik iz Cankove, je slavil v svojem domačem kraju zlato mašo 26 julija.
Lipa, Na lepem proščenju je bilo letos nekaj posebnega, kor jo prvič prepeval novo osnovani pevski zbor, ki ga vodi or-
ganist Bitoe Jože iz Dobrovnika.
Salovci. Hudo se je ponesrečila pri podiranju starega hleva Marija Horvat. — Z motornim kolesom so se ponesrečili žu-pauek Štefan, Viljem in 12 letni njegov sin.
Beltinci. Letos je dala fara kar 8 novomašnikov. 28 julija so bilo kar tri nove maše naenkrat. Sraka Vinko, Jakob Avguštin in Gelt Karel, vsi trije iz Lipovec, so stopili isti dan pred oltar.
V	Novem mestu je praznoval 40 letnico mašništva prošt g. Karel Čerin.
šent Lovrenc na Dravskem polju. Občinski sluga Preko jo kopal temelje za novo hišo in je prišel na sled starim ostankom iz rimske dobe, ki kažejo, da je bilo tam naselje že v 3 stoletju. — Umrla je 20 letna Kat. Srdinšek. — Na cesti je pobrala smrt 74 letnega Blaža Drevenška.
V	Devici Mariji v polju jo bila 14. julija velika telovadna prireditev dekliškega in fantovskega, odseki, vkljub velikim oviram radi odsotnosti mnogih telovadcev, ki so pri orožnih vajah.
Litija. 7. julija jo posvetila banovinska elektrika že na Savi. Litija, Ponoviče in Sava so že rešena skrbi, s čim se bo pozimi svetilo. Eilektrika je že tudi na potu v Šmartno. Napeljali jo bodo tudi na Sveto goro. Vse je gotovo že tudi za vod v .Tablanško dolino in bodo dobile elek-
BANC0 GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
Avda. L. N. Alem 150. 25 de Mayo 145.
BUENOS AIRES
Slovenski Oddelek
POHITITE, DA NE ZAMUDITE!
Pošljite svojcem pravočasno Vaše običajno božično denarno nakazilo.
Specijalni tečaji za izseljenske dinarje in lire.

	t PANADERIA Y PASTELERIA j
A L M A C E N	j	— de —	|
COMEST1BLES, VINOS Y ACEITES	j	Juan Cerar	?
	t CORDOBA 423 — U. T. 31-0199 — BS. AIRES \
Esteban Hlasnek	
Bdo. de IRIGOYEN 860	FLORIDA	1	Franc Uršič
'Trd 7,11	1	HORMIGON ARMADO
161. 14:1 - 1UÖ4:	j FRANCISCO DUCASE .4236	U. T. 67-5173
triko tudi vasi; Spodnji log, Breg in Te-netiše.
Pri Sv. Trojici v Halozah je pel novo mašo 14 julija Viktor Merc.
V	Selnici ob Dravi je zapustil solzno dolino župnik Ferdinand Ciuha.
Ajdovščina je sprejela novega župnika Dušana Bratino, ki je bil doslej pri Sv. Tomažu.
Trebnje. Smrt je požela odličnega moža Pusta Jožefa, doma iz Globodola. Mož se je priženil na Vrhtrebnje in s svojimi izrednimi talenti dosegel spoštovanje vso-širom. Žal da so izdajalci narodnih interesov onemogočili, da bi odlični katoliški mož dobil odločujočo besedo v občinskem gospodarstvu. Občina Trebnje bi danes ne tičala tko globoko v dolgovih.
V	Ravnah nad Cerknem je umrl Franc Drolc, star 54 let. Bil je vzoren gospodar.
Strašna toča je napravila veliko škode v Rušah pri Mariboru. Najhuje je prizadet kraj Bezeno.
Strašna toča v Slovenskih gor cah je to
pot hudo prizadela kraje:	Sv. Miklavž,
Jeruzalem, Svetinje, Sv. Bolfenk in 1 juto mersko okolico, torej najbolj znamenite vinorodne dele.
{Danijel Kosič |
SASTRERIA DE MEDI DA j
Calderon 3098 esq. Lista
Buenos Aires
........"... T
DOBRO KAPLJICO TOČI - j
Stantič Stanislav j
TRIUMVIRATO 3984 Parque Chas Tel. 51-5506 J
j
|	i
j Čoha Franc j
l Izvršuje vsa kovaška in kiju- | } eavniearska dela potrebna pri J j	gradhi hiše.	j
! CALDERON 2779 j t Tel. 50-6655 Villa Devoto ]
župnik Anton Mrkun prvi duhovnik, k: je obiskal slovenske izseljence v Argentini in ostal v Buenos Airesu (i mesecev že pred 12 leti, je praznoval to dneve 40 letnico mašništva v Dobrepoljah, kjer so mu zaigrali lepo dramo “Župnik v cvetočem vinogradu”. Slavljenec je znan kot eden najspretnejših in vnetih soeijalnili delavcev, ki ima mnogo zaslug tudi za izseljensko gibanje med Slovenci.
Ivan Lukežič, njegov prednik, jo umrl v cvetu let 7. febr. v Biljah pri Gorici na svojem domu. Marsikatero oko so je orosilo ob prerani smrti mladega duhovnika, ki so ga vsi tako toplo vzljubili, ker je bil ves apostolski, ves za druge, in nič zase. O njegovem veličastnem pogrebu v Biljah smo že svoječasno poročali. Imel je komaj 4 lota mašništva.
Škofja Loka v zadnjem času naglo na rašča. Nova industrija pritegne vsak dan novih ljudi in jo nastala občutna stanovanjska kriza. V Novem predmestju in Kamnitniku rastejo mnoge nove zgradbe.
Komen. V Ivanjcmgradu je izdihnil 70 letni Alojzij Dugulin, ki je dolga leta slovel v Trstu kot pok in slaščičar. Dekanat Devin je zopet upostavljon. Dekan jo sedaj novi župnik devinski mnsgr.
I PRVOVRSTNA VINA
j	DOBITE
| Kurinčič Franc
GARAY 3910 I Tel. 61-5384 Parque Patricios
IBALANZAS
CORTADORAS i	M O L I N O S
F1LIZ0L A BE5
BELGRANO. 1389 T. 37-2848
Delhi Tol la. župnija Devin je zopet izločena iz dekanije Tržič, kateri ostane pa še nadalje vključena nekdaj devinska župnija Doberdob. Duhovnija Jamlje o-etane. še naprej pri Devinu, župnija Kostanjevica na Krasu pa se loči od Devina in priključi dekaniji v Mirnu pri Gorici.
Rusija je zasedla v juliju Besarabijo in Bukovino. Besarabija meri 44.000 km2 in ima skoro 2 iniljona prebivalcev, ki so 40% Romuni, 30 odstotkov Ukrajinci, 12 odstotkov Judje, 10 odst. Bolgari, 4% Rusi, ostalo so cigani. Bukovina meri
10.000	km2 z 800.000 prebivalci, ki so Ukrajinci 38%, Romuni 34 odst., Nemci 20%. Ostalo so Poljaki in Judje.
V	šent Lenartu v Slovctiskih goricah grade veliko sadno sušilnico, ki bo stala
1.500.000	Din.
Na Cankovi jo imel novo mašo 7. julija
Anton Žilavec.
V	Krogu so ponašajo z ženskim oddelkom gusilske čete, ki šteje 24 članic. Pravijo, da so v zgled vsem ‘‘samaritankam ’ ’ v Prekmurju.
| UMETNO MIZARSTVO IN TAPISERIJA \
DUŠAN VARADINAC j
CERRITO 560 — U. T. 35 - 5825 Lično pohištvo, prevlečeni stoli, zofe i. t. d.
, t I ■ Irt i t
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE	f
Obrnite se na	|
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA
ŠTEFAN LIPIČAR	j
GUTLNBEEG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 5 -3036 j

t
Confiteria y Panaderia
“SIERRA”
S. Sierra e Hijos
Rivadavia «761	Tel. 67-1006
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 4821 Telef. 51-5184.
ZEDINJENJE JUGOSLOVANSKE KOLONIJE V URUGUAYU.
Kakor vso kaže, se jo to pot naša kolonija zares zedinila, že tri leta so sc razne osebo trudile za skupno organizacijo; a ves trud je bil zaman. Enkrat niso bilo osebe prav izbrane, drugič so bile krive razmero v naši domovini, ali karkoli. Dejstvo je, da ni bilo uspeha. Vršili so se razgovori med zastopniki “.Tu-goslavensko Zajednice” in “Bratstva” precej dolgo, imeli so mnogo sestankov, večkrat so se razgovori prekinili, pa zopet povzeli. Maja meseca tega leta sc jo sestavil poseben odbor “Privremeni Odbor za Slogu i JedinstvO”, ki je sklical ( ne 9. junija javno zborovanje, da so reši to vprašanje. Tudi brez
Navsezadnje so so nekateri predsedniki in odborniki naših društev obrnili na našega izseljeniškega dopisnika, g. Doktoriča, da bi on vtoj akciji prevzel iniciativo. Ugodil je njihovi zel)., zagotovil si pristanek vseh društev, da se bodo odzvali njegovemu pozivu, in tako je povabil slednjič vsa društva, da pošljejo po dva delegata na sestanek, ki so je pod njegovim vodstvom vršil s popolnim uspehom dne 18. avgusta 1940. Upamo, da bo ta dan postal važen pomnik v kroniki našo kolonije.
Na tem sestanku sc je sprejela resolucija, da se ustanovi ■“OSREDNJI ODBOR DRUŠTEV JUŽNIH SLOVANOV \ URUGUAYU” s sedežem v Montevideu. Zastopana so bila ua sestanku sledeča društva: “Jugoslavenska Zajednica”, “Jugo slovensko Prosvjetno Društvo “Bratstvo”, “Hrvatski Dom “Hrvntska Katoliška.Zajednica”, “Slovenski krožek” Prek mursko društvo” in “Bugarsko Prosvjetno Društvo . Imenovana je bila sledeča začasna uprava:	Predsednik: Ante Planini,-
(Hrv. Kat. Zaj.), podpredsednik: Jože Cotič (Slov. krožek), taj-
nik: Petar Rosič (Bratstvo).
Namen Osrednjega odbora je, da zedini vse dobre silo v naši koloniji za prosvetni, socialni in gospodarski napredek m korist vseh Južnih Slovanov v TJruguayu. Rešuje svoje posle na sejali, ki se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Ne vtika sv v notranje zadeve posameznih društev, niti no moie
motiti njihovega delovanja.	.
Na sledečih sejah so bila sprejeta pravila, ki jih je bil na prošnjo delegatov sestavil g. Doktorič. Obvezna postanejo ko bodo ta pravila še od občnih zborov posameznih društev odobrena. Do tedaj deluje Osrednji odbor začasno nemoteno naprej. Prišlo jo do dogovora glede javnih prireditev posameznih društev, d» bi se med seboj preveč no motilo, in sklenilo se je prirediti veliko skupno veselico, da se iz čistega dobička ustanovi
socialni fond.
Prvi usphi te akcije za zedinjenje naše kolonije so se ze jasno pokazali na raznih prireditvah, ki so jih imela v tem času naša društva.
Tako so se udeležili zabave, ki so jo dno 21. julija priredili v počastitev rojstnega dneva voditelja Hrvatov, drja. Mnčoka “Hrvatski Dom”, “Org. Hrv. Seljačko Stranke” in “Hrv. Kat. Zajednica” mnogi zastopniki in člani ostalih društev, prav-tako so se vsa društva odzvala vabilu na banket “Bratstva”, s katerim je to društvo dne 4. avgusta proslavilo štiriletnieo svojega obstanka obstanka.
V zdravicah so delegati povdarjali željo po ustanovi skupne or-ganizacije. G. Doktorič je že na tem banketu v kratkih obrisih predložil svoj načrt, da mora vsako obstoječe dništvo ostati samostojno in naj so ustanovi le odbor delegatov, ki bi vodil in reševal skupne zadeve. Zelo značilno jo to, da je “Jugoslavcn-ska Zajednica” imela potom zabavo v prostorih “Hrv. Kat. Zn-jodniec” dno 8. septembra. Tisti dan jc bilo tako slabo vreme, da so bile nekaj ur mnoge tramvajske in omnibusno proge radi povodenj ukinjene. Kljub temu se jo proti večeru v dvorani nabralo toliko gostov od vseli društev, da je društvo imelo še pro coj prebitka. Nad vse pričakovanje lepo sc je pa posrečila veselica našega “Slovenskega krožka”, o čemer objavljamo poseli-no poročilo.
PRIREDITEV “SLOVENSKEGA KROŽKA”
V MONTEVIDEU
Letos sc pa naš “Slovenski krožek” že postavlja. Že preje je ustanovil svojo “šolo”, ki kot tedenski tečaj prav dobro uspeva v veliko veselje cele naše slovenske kolonije. Sedaj je priredil tako veselico, da se je cela jugoslovanska kolonija čudila in so bili presenečeni tudi razni tuji gostje, tako Uruguajci, Slovaki in Madžari, že tiskana vabila so bila jezikovno, v slovenščini in španščini, in tiskarsko zelo lopo izvedena; tudi izbira dvorano, bivšega “Contro Asturiano” je bila zelo posrečena, ker je tam oder prav pripraven za igre in radi lege dvorane same.
Ta velika spomladanska prireditev sc je tedaj dobro pripravila. V celi jugoslovanski koloniji jo bilo pričakovanje veliko in naši Slovenci sami so že težko čakali 22. septembra. Vreme, ki je 8. septembra s preobilnim dežjem skoro preprečilo prireditev “ Jugoslavcnsko Zajednice”, j obilo ta dan tako lepo, da jo bilo veselje. Ob peti uri je naša mlada godba, — vsi godci so obiskovalci našo šole, — pod vodstvom Kazimira Makaroviča s sijajnimi “Mladimi vojaki” otvorila spored. Nato je s kratkimi in jasnimi besedami v našem in kasteljanskem jeziku v imenu “Slovenskega krožka” pozdravil navzoče odbornik Jože Cotič. Sledili so zbori: Ferjančičev “Sijaj, sijaj, solnčice”, Klemenčičev:	‘Oj poglejte ptičke”, Adamičev “Fantu” in Mirkov
“Katrica”. Mešani zbor je kljub temu, da ima premalo ženskih glasov, — ena pevka jc rosno obolela, — to pot še mnogo boljše jel nego pri prejšnjih veselicah. Pevovodja Makarovič in pevci so se očividno zelo potrudili in jih je bilo veselje poslušati. Vmes je Plcsničarjcva Lila deklamirala pesem “Cuentamo viajero” (V. Medina). Ženske so imele solzne oči, tako je bilo ginjljivo. Nato je skušala naša mlada pianistka izvabiti iž starega razbitega klavirja Gerbičeve “Narodne pesmi”, če uspeli ni odgovarjal njeni želji, ni bila Albina kriva. Drugič bo “Slovenski krožek” imel svoj klavir v dvorani, pa bomo vse drugače uživali lepoto teh skladb. Od diletantov, ki so potem igrali Česnikovo burko “Pogodba”, so nekateri prvikrat videli oder, vendar so vsi v resnici lepo rešili svoje naloge, da jo bilo prav obilo smeha in zabave. Prav dobri so bili Gašperon, Marijana in Gabor. Režijo je vodil Jožo Cotič. — Posebno ugodno je bilo, da je bila prireditev v nedeljo popoldne, da so mogli priti stariši tudi s svojimi otroci, ki so kar mrgoleli po dvorani. Pozabili smo še posebej omeniti deklamacijo naših šolarjev. Najboljši je bil Jožko Figelj z Golarjevim “Kraljem Matjažem”, Hilda Prelogar je Zormanovo “Molitev brezposelnih” tako lepo predvajala, da so jo imeli za angelčka, Ludvik Rajbar jo pa tako recitiral Golarjevega “Delavca”, da so rekli, da jc bila pesem prekratka.
Na koncu vseh koncev, moramo pribiti, kar so vsi brez razlike povdarjali, “Slovenci so pa v naši koloniji le še najbolj postavljajo”. Predsednik Pavle Figelj je bil menda z dohodki kar nekam zadovoljen.
I Slovenska trgovina j
|	AUGUŠTIN BREZOVAR
! ALMAFUERTE 599	MUNRO FCCC. |
Despensa “EL TRIESTE”
de PEDRO CUCIC
Surtido permanente en Comestibles — Aceites y Vinos, cnvasados y sueltos de los ntejoves.
Excelsior 1500 U. T. 301, Santos Lugares
SAENZ PENA — F.C.P.
“SLOVENSKA KRAJINA”
Društvo “Slovenska Krajina” je imelo 28-ga sept. svojo prvo kulturno prireditev na Dock Sudi v saloni Cosmos bar. Sfera je napram gnčšnoj krizi, zadostno lepo bila obiskana. Po mojem pozdravi, je zadonela naša himna “Slovenska Krajina, mili moj dom”, štera nam je res srca gonila. Z6.to sc prisrčno zahvaljujem vsem pevcem in pevovodji, da so se tak neumorno triidili den za dnem, šterim so pokazali svojo dobro voljo uo driištva, ljiibav do svoje rojstne zemlje, in obenem spoštovanje do naše sedajšne gostoljubne domovine Argentine. Za tem pa so nastopili naši igralci v igri “Trije Tički”, šteri so sc s svojim debutom prav dobro izkazali. Za štero se njim nemrem zadosta zahvaliti. Naj njim Bog poplača vse njihove triide in požrtvovalnosti. Boriti so sakši dčn s teškim delom in domačimi skrbmi, pa če si odtrgat toliko časa od svojega počitka, samo za dobrobit driištva, je dokaz da so pravi driištveniki, da razumijo njen pomen. Prosim da se še vnaprej tak pogumno držite. Tukaj pa še gre posebna hvala driištvu “Slovenski Dom”, ki nam je posodilo nekaj obleke in stvari za maskiranje, pa še g. Dečmanu, ki nas je tak dobro maskiral. Se njemu posebno zahvaljujem. Tiidi se toplo zahvalim vsem štori ste nas počastili z vašov navzočnostjov in vsem darovalcem, posebno g. Ministri in g. Kutuši šteri nam je darovao srebrno uro za rifanje.
Tak dragi rojaki vidite da smo v sej osinij mosccaj obstoja našega driištva ostali le pri tem, da pripomoremo in povzdignemo naše skromno driištvo brez izkoriščanja. Štero lahko dokažemo vsakemu, da smo na svojem mesti z čisto diišno vestnostjo.
Tii vam podam stanje driištvenega prometa do 10-ga oktobra 1940:
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasaje Salala 60 Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO TARIPA REDUCIDA Concesičn 2560.
Mesečne kvote ali članarine................. $	822.—
Driigi dohodki.............................. „	611.45
Skiipno..................................... $	1433.45
Skiipnih izdatkov pa........................ „	449.15
Čisti preostanek ........................... $	984.30
(V banko naloženih $ 900.—).
Z driištvenim pozdravom vas pozdravlja
ADALBERT PREININGER, predsednik
Cuando quiere comprar muebles, dirijase a
Fäbrica de Muebles VICENTE ROGELJ
LOS ANDES 249	VILLA ESCASO
Telef. 652 (Tablada) 133
Denarne pošiljke z zračno pošto obavljamo vnovič redno in gotovo Jugoslovanski Oddelek.
Za vsako bančno operacijo, katero nameravate, boste dobili pri nas najtočnejša pojasnila od izvežbanih uradnikov, ki govore Vaš jezik.
Glavno Ravnateljstvo naše banke je že nekoliko časa na ameriškem ozemlju. Pridite osebno ali pišite vedno z vsem zaupanjem na
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUGURSAL. BUENOS AIRES
ČASA CENTRAL:	25 DE M A V O B 1
A G E N C I A N* 1:	CORRIENTES «BOO
DIRECCIOH C C N I It A L : C U R A < A O
DESPENSA y FIAMBRERIA
La Populär”
FRANCISCO MILHARČIČ
MEDANOS 1701 esq. TRELLES U. T. 59-3395	Es. Aires
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. MARCOS S A S T R E 4 3 0 1 Be. Aires. — U. T. 50—0277.
▼ 1 1 1 a D e v o t o
HOTEL IN RESTAVRACIJA
"PACIIICO”
ANTON BOJANOVIO CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modem hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel.
Cena 3—5 9 s penzionom.
Blizu Retira!	V centru mesta!
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356