Kaj mislijo mladi o organizaciji Rdečega križa?
Rdeči križ Slovenije je organiziral med letošnjimi šolskimi po-čitnicami seminar za dijake srednjih in poklicnfli šol iz vse Slove-nije. Bil je v domu Rdečega križa na Vranskem od 21. do 26. avgusta. Našo občino je zastopala dijakinja VI. gimnazije iz Most Jasmina Pejič. Po končanem seminaiju sem imela z njo kratek razgovor:
čega, le če je prepričan v cilje, ki jih hoče doseči. Osnove za programi-ianje dejavnosti naj izhajajo iz tesne-ga medsebojnega sodelovanja tistih, ki nudijo, in onih, ki prejemajo pomoč.
3.   Kakšne  oblike  in  mož-nosti obstajajo za vključevanje mladine v dejavnost organiza-cije Rdečega križa?
Možnosti so velike, npr. v tečajih prve pomoči, neposredno pri pouku biologije, vključevanje v aktiv RK na šoli, na teienu in podobno.
4.  Iz   seminarskih nalog je bilo razvidno, da zelo visok od-stotek dijakov doslej ni vedel o organizaciji RK in njenih de-javnostih   skoraj  nič.   Kje so vzroki?
Da, zelo visok odstotek, to pa •zato, ker nas doslej - kot sem že prej omeriila - nihče ni seznanil o najpomembnejših stvareh. Na osnov-nih šolah so vsako leto tečaji prve pomoči. Na njih bi moral predava-telj kaj več povedati o Rdečem kri-žukot organizaciji. Tudi v srednjih šolah bi lahko pripiavili kako pte-davanje o tem.
Jasmina Pejič, dijakinja II. raz-reda moščanske gunnazije; ,,Želela bi pridobiti v organiza-cijo Rdečega križa čimveč mla-dih članov"
1.  Ste bUi že kdaj na kakem seminarju?  Kaj vas je navdu-šilo, da ste se prijavili nanj? Vam ugaja taka oblika dela z mladino?
Na takem seminaiju še nisem bila. Po naključju sem prišla nanj, kei predsednica našega aktiva RK na Soli iz opravičehih razlogov ni mogla iti. Seminarska oblika dela mi je ugajala, saj je program vključeval izobrazbeni in družbeno rekieativni deL
2.   Katere teme ste obravna-vali in kaj vam je najbolj uga-jalo?
Obravnavali.smb pet tem, in si-cer: Zgodovinski piegled nastanka in razvoja Rdečega križa kot med-narodne oiganizacije. Ta mi je naj-_,bolj ugajala, saj sem se prvič v živ-Ijenju seznanila z zgodovino RK od ustanovitve do danes. Vsebina že-nevskih konvencij je bila zajeta v temi Mednarodna oiganizacija RK glede na njeno vlogo v miru in vojnL Nastanek in razvoj organizacije RK in ženevskih konvencij sta med se-boj tesno povezana. Zgodovina obeh se začenja 1859. leta, ko je ustano-vitelj RK Ženevčan Heniy Dunant po krvavi bitki pri Solferinu v se-verni Italiji organiziral krajevno pre-bivalstvo v akciji za zbuanje in nego ranjencev in bolnikov, ne glede na to, katen vojski pripadajo. Zenevske konvencije so se z leti in po različ-nih dogodkih razvijale in dopolnje-vale. Vsebujejo najbolj globoka in humana načela. O vsem tem pa smo mi mladi poučeni zelo malo ali nič. K predavanju Osnovni pogoji za ohianitev zdiavja nimam pripomb. Sodim, da mladi dobivamo dovolj naukov od starejših, kako naj ohra-njamo svoje zdravje in preprčujemo prezgodnjo smrt, le sprejemljivi nismo vedno zanje. Tudi prioritetne naloge RK so nam mladim bolj ali manj znane. Menim, da je uspeh dela odvisen od vsakega sodelujo-
čega, le če je prepričan v cilje, ki jih hoče doseči. Osnove za programi-ianje dejavnosti naj izhajajo iz tesne-ga medsebojnega sodelovanja tistih, ki nudijo, in onih, ki prejemajo pomoč.
3.   Kakšne  oblike  in  mož-nosti obstajajo za vključevanje mladine v dejavnost organiza-cije Rdečega križa?
Možnosti so velike, npr. v tečajih prve pomoči, neposredno pri pouku biologije, vključevanje v aktiv RK na šoli, na teienu in podobno.
4.  Iz   seminarskih nalog je bilo razvidno, da zelo visok od-stotek dijakov doslej ni vedel o organizaciji RK in njenih de-javnostih   skoraj  nič.   Kje so vzroki?
Da, zelo visok odstotek, to pa •zato, ker nas doslej - kot sem že prej omeaila - nihče ni seznanil o najpomembnejših stvareh. Na osnov-nih šolah so vsako leto tečaji prve pomočL Na njih bi moral predava-telj kaj več povedati o Rdečem kri-žukot organizaciji. Tudi v srednjih šolali bi lahko pripiavili kako pte-davanie o tem.
5.  Mislite, da stedobili osno-ve za doživljenjsko delo v or-ganizaciji Rdečega križa?
Ne. V tako kratkem času to ni mogoče. Menim pa, da bi moralo biti več takih seminatjev in vključiti bi veljalo vanje še več mladine. Pri-dobljeno znanje in izkušnje bi bile dobie osnove za delo.
6.  Je vaš aktiv na gimnaziji sestavni del mladinske organi-zacije   in si nudite  vzajemno pomoč?
Seveda, RK in mladinska organi-zacija sta povezana, ker je to nujno potrebno pri medsebojni pomoči, pii eiementamih nesiečah, pri raz-ličnih akcijah, skratka povsod.
7.   Kakšen debvni program nameravate pripraviti v novem šolskem letu med vašimi gimna-zijci?
Najprej bi želela pridobiti v or-ganizacijo čimveč članov, ki jih delo v RK res veseH. Drugič: Rada bi jim povedala kaj več o seminarju na Vranskem. Mislim, da bomo letos še v tesnejši povezavi izvajali okvirni procram dela obdinske organizacije.