
(g y> O 'j', m-.  S 'f  (-/ "v,/c)

0 19

Didonov

JEZUS KRISTUS

je ravno tisti včeraj
in danes in vekomaj.

Hebr. XIII. 8.

Tretji zvezek.

Iz franeoskega prevel P. Bohinjec.

Izdal
dr. Arvton Jeglič
knez in škof ljubljanski.

Cena broš. I K 20 h, elegantno v platno vezano 2 K 20 h.

V Ljubljani.

Natisnila Katoliška tiskarna.

1903.

Ol>000

Kazalo tretjega dela.

Peta knjiga.

Smrtjezusova in nje¬
govo poveličanje.

Prvo poglavje.

Zmagoslavni vhod v Je¬
ruzalem .823

Dsugo poglavje.

Poslednje praske v tem¬
plju .838

TKetje poglavje.

Poslednje prekletstvo fa¬
rizejev .854

Četsto poglavje.

Prihodnje razdejanje Je¬
ruzalema in templja.

— Konec sveta . . 869

Peto poglavje.

Končni neuspehi Jezu¬
sovi. — Njihovi vzroki 892

Šesto poglavje.

Zadnja Velika noč. —
Jezus postavi sveto
Rešnje Telo .... 920

Sedmo poglavje.

Poslednje besede. . . 938

Osmo poglavje.

Na poti v Getzemani . 955

Deveto poglavje.

Jezusova molitev. — Nje¬
gove smrtne bridkosti.

— Jezusa vjamejo . 968

Deseto poglavje.

Jezusa obsodijo . . . 983

Enaj.sto poglavje.

Jezusova smrt. — Nje¬
gov pokop .... 1006

Dvanajsto poglavje.

Jezusovo vstajenje . . 1024

Predgovor prelagateljev.

Dve simi sem se utopil v to delo, ki s
pričujočim zvezkom roma tretjič in zadnjič
v slovenski svet. Priznati moram, da me je
stalo dosti truda in časa, da sem Slovencem
prevel to delo, ki je preloženo v več evro¬
pejskih jezikov, in ki se ga je precej prvo
leto (1890), ko je izšlo v francoskem izvir¬
niku, razpečalo do 20.000 primercev po Evropi.
Pa je tudi res krasno delo, ta Didonov
»Jezus Kristus’- 1 , ki ga kritiki slavi kot pre¬
pričevalno, obsežno, vednostno in nedosežno
lepo pisano delo.

Imel sem pred sabo poleg izvirnika nemški
in ruski prevod. Držal sem se dosledno iz¬
virnika in zato sem žrtvoval časih lepoto slo¬
venščine na korist točnosti prevoda. Dodatek,
ki zanima le bolj učenjake, bo o svojem času
posebe izšel.

Novo stoletje se je pričelo. Staro stoletje
je stoletje napredka in svobode. Pa prave
svobode ni še, zadovoljnosti ni, miru ni .. .
Napredek brez Boga, brez živega Boga je ko¬
prnel na kvišku, dokler ni začel koncem sto-
Ifif zopet hrepeneti po-višjih idejah, višjih
bitjih, ki so ga modreci našli v ,,nadljudeh u ,
v talentih . . . Pa ti ,,nadljudje 11  ne zadoščajo,
ne zadovoljijo . . . Upajmo, da 20. stoletje
najde pravega nadčloveka, — in to je Kristus,
ki je rekel: faz sem pot, resnica in življenje,
Jezus Kristus, ki ga Didon tako krasno opiše.

,,Didonov življenjepis Jezusa Kristusa je
oblekel obleko 19. stoletja^, pravi dr. Schneider.
nemški prelagalec. Didonovo delo je ključ za
vrata v 20. stoletje, je ključ socijalnega vpra¬
šanja. Vrnimo se h Kristusu! To prepričanje
preveva v Didonovem delu, to prepričanje
naj zaveje med omikanimi Slovenci. Vsi dvomi
se odgrnejo, vse zmote izginejo... Večna res¬
nica je le Kristus — včlovečeni Bog, pravo
življenje je le v ljubezni do Boga in bližnjega,
večno mlada poezija je le v krščanstvu . . .
Vse drugo kakor materijelna sreča, kultura,
se razprši v zraku kakor vodni mehurčki.

Kristus včeraj, danes in vekomaj.

V Horjulu, na dan Vseh svetih 1901.

Prelagate!j.

Peta knjiga.

Življ. Jez.

53

Prvo p o gl a vj e.

Zmagoslavni vhod v Jeruzalem.

Dan po soboti'), prvi dan tega velikega tedna,
v katerem je Jezus moral umreti, deseti Nisan
(2. aprila 1. 30), je bil zanj dan zmagoslavja. Od¬
potoval je s svojimi učenci iz Betanije in je na¬
stopil pot v Jeruzalem Nešteta množica romarjev,
ki je prihitela k velikonočnim praznikom iz cele
Judeje, iz Idumeje, Galileje, od onstran Jordana in
iz daljnih krajev, je bila obveščena o pričujočnosti
velikega Proroka.

Mnogoštevilni učenci so pripovedovali vsem
prišlecem o posebnostih njegovega življenja, o
njegovih čednostih in čudežih brez števila; vsta¬
jenje Lazarjevo je povsodi obujalo strmenje; ho¬
teli so videti tistega, ki je izvrševal take čudovi¬
tosti. Razširjajoč slavo svojega Gospoda, so pri¬
pravljali nehote slovesno razodetev, ki je imela
priti. Vkljub odpadu ljudstva v Galileji, preteklega
leta 2 ), je njegova slava še rasla. Trdovratna mno¬
žica je hotela videti Mesija takega, kak'snega si
je predstavljala, vkljub njegbvi volji. Razjarjena
opozicija hierarhije ni Jezusa počrnila pri ljudski
masi, temveč mu je še le pridobila simpatije. Reklo

*) Velikanoč je bila 1. 30. na petek. Gostija pri Si¬
monu, ki se je vršila po Janezu XII. šest dnij pred Ve-
likonočjo, je morala biti na soboto. Drugi dan nato je
dospel Jezus v Jeruzalem.

’) Glej spredaj: Knjiga III, pogl. IX.

53*

824

se je, da se mora božje kraljestvo naposled pri¬
kazati; pričakovali so s tresočo nestrpnostjo bo¬
dočih dogodkov. Bolj goreči in neodvisni Galilejci
so hoteli ploskati svojemu Proroku in mu pri
vhodu v mesto napraviti ovacijo.

Jezus je nadaljeval s svojimi učenci pot, ki
vodi ob izhodnem podolju Oljske gore. Približavši
se Betfagi 1 ), se ustavi, pokaže vas dvema učencema,
in jima reče:

— „Pojdita v vas, ki je pred vama, in brž
bota našla oslico privezano in žrebe pri nji; od¬
vežita in pripeljita mi ju. In če vama kdo kaj
poreče, recita, da ju Gospod potrebuje, in brž bo
ju spustil.“

Vse se zgodi, kakor je Jezus rekel.

Oslica in žrebe sta bila privezana zunaj pred
vratmi, na razpotju; učenca ju odvežeta in pripe¬
ljeta Gospodu; odeneta žrebe s svojimi oblačili in
posadita nanj Jezusa.

Ko je množica izvedela, da se je obrnil proti
Jeruzalemu, prihiti in gre pred njim 2 ). Navdu¬
šenost se je poprijela učencev in množice. Raz¬
grnili so svoja zgornja oblačila, po cesti, pred
Prerokom, lomili veje z dreves in jih metali na
tla; drugi so držali palmove veje v rokah in,
gredoč pied njim, klicali: „Hosana, na višavah!"
Ti, ki so šli naprej, in ti, ki so šli zadaj, so si
klicali nasproti dolge vsklike. Ljudska vest se je
naposled vzbudila in je dajala pravico tistemu, ki
je prišel vse rešit. Če se včasih moti, je vendarle
odkritosrčna in časih resnico jasno spozna. Jezus,
ki je doslej v svojem življenju zametal vsako

*) Mat., XXI, 1; Mark., XI, 1; Luk., XIX, 29.

’) Jan., XII, 12 id.

825

ovacijo, ki je bežal in se bal navdušenosti ljudstva,
sprejme zmagoslavje, ki se mu ponuja. On spre¬
jema te klice, ki razglašajo njegov mesijanski na¬
slov in prihod njegovega kraljestva; ljubi so mu.
Treba je, da se resnica reši in kdor jo poveličuje,
časti samega sebe.

Ta enodnevna ovacija je bila v božjih načrtih.
Proroki so jo napovedali in popisali v najznačil¬
nejših podrobnostih. Eden izmed njih jo je napo¬
vedal šest stoletij poprej:

— „Močno se veseli, hči sijonska, raduj se,
hči jeruzalemska, glej, tvoj kralj pride k tebi,
pravičen je in Rešenik; on je reven, in sedeč na
oslici, in sicer na mladem osličinem žrebetu."

„In iztrebil bom vozove iz Efrajma, in konje
iz Jeruzalema, in vojskini lok bo zlomljen; on bo
oznanoval narodom mir, njegova oblast bo od
morja do morja, in od rek do pokrajine zemlje". 1 )

Jezus je izpolnil prerokovanje in izvršil voljo
svojega očeta. Vedel je, da ga njegovo zmagoslavje
povede v smrt. More je uživati, ne da bi se opi¬
janil od njega. Zmagoslavje ni brez grenke pri¬
mesi. Med množico razkropljeni farizeji so ne¬
voljno vprašali: — Gospod, so rekli nevoljni in
užaljeni, posvari vendar svoje učence!

Ti modreci slabo zakrivajo svojo nevoljo;
resnica jih užali; tresejo se pred mislijo na posle¬
dice take demonstracije. Kaj pbrekč Rimljani, ko
izvedb, da ljudstvo ploska svojemu kralju?

Jezus jim odgovori:

—„Povem vam, da, če ti molčč, bodo kameni
vpili."

Dve leti sem jim je podajal take dokaze svo¬
jega mesijanskega poklica, da bi mu celč cestni

‘) Cahar. IX, 9-10.

826

kameni, ako bi imeli glas v sebi, dajali spriče-
vanje. Toda človek, ki se upira očevidnosti, po¬
stane lahko bolj neobčutljiv in bolj trd kakor
skala.

Jezusova beseda je bila za te farizeje bridko
očitanje. Pa ga niso razumeli.

Ljudsko navdušenje je raslo; čim dlje je šlo
spremstvo, tem bolj so učenci, polni veselja, hva¬
lili Boga, pripovedujoč med vskliki množice o
čudežih, ki so jih videli pri svojem Gospodu. Ogor¬
čenost farizejev je rasla. V njihovi nevolji in jezi
so jih čuli reči: Glejte, naše grožnje niso nič po¬
magale: vse drevi za njim.

To ljudstvo, ki so je zaničevali iz dna srca,
in za katero so imeli le besede preziranja, hoteli
so vendar le imeti pod svojimi nogami kakor kako
čredo sužnjev. Ako so videli to maso brezčutno
kriviti se pod sabo, so se mislili mogočne. Toda
če jo kaka oseba, močnejša od njih, iztrga iz nji¬
hovih rok in osvobodi, prijela jih je taka zavist,
kakeršna je lastna le oblastem, ki propadajo. Ne
ustrašijo se ničesar, da povzdignejo svoj vpliv in
ohranijo svojo veljavo. Celo zločin se jim zdi svet.

Ko dospe Jezus na vrh Oljske gore, na mesto,
koder se pot nagne v Cedronsko dolino 1 ), za¬
gleda pred sabo Jeruzalem. Ta pogled ga napolni
z žalostjo. Joka, zaihti 2 ) nad mestom.

— „Da bi spoznalo tudi ti, in vzlasti ta svoj
dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred
tvojimi očmi.

»Ker prišli bodo dnevi nad tč, in tvoji so¬
vražniki te bodo obdali z nasipom, in te bodo ob-

’) Luk., XIX, 37 id.

2 ) "Ezkauaev.

827

legli in stiskali od vseh stranij; in bodo v tla
pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo
pustili v tebi kamna na kamnu, zato, ker nisi spo¬
znalo časa svojega obiskanja".

To je eden izmed redkih slučajev, da je Jezus
jokal; njegove solze, ki tek 6 v sredi njegovega
miroljubnega zmagoslavja, izdajajo pretresujočo
žalost. Pozabi na veselje tega dne, ki mu ga je
Oče poslal pred njegovimi borbami in najhujšimi
bolečinami, misli le na svoje ljudstvo, na svoje
nehvaležno in krivično mesto, na strašno usodo,
ki se mu pripravlja.

Jeruzalem je glava in srce naroda, sedež verske
oblasti, ki poosebljuje Izrael. Čemu je treba, da
se ta oblast zaslepi, zakrkne, ustavlja in pohujšuje?
Zakaj ti veliki duhovniki, ti starejšine, ti učeniki
postave, ti čuvaji izročil, ti glavarji izvoljenega
rodu ne razumejo tega, kar razumejo priprosti,
ubožni, ponižni, zaničevani? Zakaj njihovo srce
preklinja, v tem ko ljudsko srce pozdravlja bož¬
jega Izvoljenca?

Te misli stiskajo in skrbč Jezusovo dušo.

Se je čas za nje, da ga spoznajo; ako Jezusa
pozdravijo za Mesija, še lahko rešijo Izrael in mu
podelč mir božji. Neizrekljiva bolest Jezusova se
ne peča s svojo usodo: saj se ji je vdal; pač pa
z usodo svojega naroda in mesta, ki tirja njegovo
smrt. Ta zaslepljenost bode odklenila nad Izraelom
nesreč brez števila. Hierarhija, ki ne pripozna pra¬
vega Mesija, se bode dala potegniti po svojem na¬
pačnem rodoljubju v vse izgrede in v vse zmote.
Zaman bode skušala ustaviti razburjenost ljudstva,
ki komaj čaka, da se osvobodi. Zelotje bodo
izzvali nespravljivo vojsko, želeč prazne slave in
ničeve svobode, in ti obsedenci bodo za nezavedne

828

izvrševatelje božjega maščevanja. Jezus ve to;
bodočnost je pred njegovimi očmi; on vidi Jeru¬
zalem obseden, obtežen, opustošen z ognjem in
mečem, njegove otroke pomorjene, in razrušene
njegove hiše, njegove spomenike, njegove palače,
celo njegov tempelj.

Poln takih žalostnih mislij, ki se niso ujemale
s hozano množice in z burnim veseljem njegovih
učencev, stopa Jezus v mesto v sredi svojega kra¬
ljevega spremstva. Jeruzalem je bil ves po koncu.

Ko so videli mimo iti to množico, poslušajoč
te pozdrave, so se popraševali, kdo prihaja, in vsi
ki so ga spremljali, so klicali s slovesnim glasom:
To je Jezus! Prorok Nazareški, Galilejec.

Ta ljudska ovacija ostane priprosta, mirna in
nabožna. Nič posvetnega blišča! Nobene bojne
oprave, nobenega upornega klica zoper oblast!
Vejice z dreves, zagnane na pot, oblačila razgr¬
njena pred Jezusovimi nogami, nabožne popevke,
veliki Halel mesijanski, ki so se ga učili otroci,
da pozdravijo Sina Davidovega ob dnevu, ko se
ima prikazati.') Se žival, na kateri Jezus sedi, odgo¬
varja ponižnosti in ubožnosti zmagoslavja. Za¬
vrgel je konja zmagovalcev; on zasede žrebe
oslice, on, ki hoče vladati le z neskončnim usmi¬
ljenjem. Množica, ki gre pred njim in ki gre za
njim, obstoji ponajveč iz Galilejcev, — teh kmetov,
ki so jih v Jeruzalemu prezirali.

Rimljani se niso vznemirili vsled tega mir¬
nega in krotkega kralja, ki ni grozil njihovi vladi,
in ošabni saduceji so le prezirljivo gledali na ta
mimoidoči sprevod.

Jezus  je šel naravnost v tempelj. l )

‘) Succah., gl. III.

’) Mat., XXI, 19 id.; Mark., XI, 11.

829

Taisti dan 10. Nizana je bil posvečen po za¬
konu izbiranju velikonočnega jagnjeta. ') To str¬
nitev je treba poudariti. Ta nam dovoli molče
izpolniti listine o pomenu tega vhoda Jezusovega
v hišo njegovega Očeta; On se čuti, da je od
vekomaj odločena žrtev, in zdaj pride, da se
žrtvuje. Doba materijalnih žgavnih darov je minila;
Bogu je treba duhovnih in božjih darov: tu so.
Njegovo mesijansko kraljestvo se ustanovi še
le po njegovi smrti. Predno bode vladal nad du¬
šami, treba je, da umre.

Ko Jezus stopi v tempelj, gre molit pred tisti
krvavi žrtvenik, katerega ogenj ima kmalu za
vselej ugasniti in ki ga ima On nadomestiti. Da¬
roval se je vsak hip svojemu Očetu; danes pa
se ima to molčč ponoviti. Žalostna skrivnost nje¬
gove določbe se je začela; On jo je skrival v
globočini svoje duše, v tem, ko so se učenci pre¬
pustili upom bližnjega in sijajnega zmagoslavja,
nezmožni, da bi ga razumeli vkljub njegovim
ponovljenim izjavam.

Ko je odmolil, je vse ogledal, pravi eden
izmed evangelistov, * 2 ) preiskal je kot Gospod to,
kar se je godilo. Videl je šumeče priprave na
praznik, črede volov, bikov in telet, ovac in
jagnjet, zaprtih na dvoru poganov, kakor v kaki
klavnici; gledal je z žalostnim očesom to kupčijo,
ki je onečaščevala hišo molitve; videl je, da
so galerije spremenjene v prehode, slišal je
razgovore nasprotnih šol in razburjenost mno¬
žice, opazil je prazno formalnost farizejev, ki so
iskali pravico v vernosti zunanjih šeg, in surovo

‘) Exod., XII, 3.

2 ) Mark., XI, 11.

830

poželjivost duhovnikov, ki so trgovali z oltar¬
jem, daritvami in templjem, in bogateli s po¬
božnostjo ljudstva; spoznal je globoki prepad,
v kateri se je vse pogreznilo. Na začetku teh
dnij, ko je On imel dokončati svojo daritev in
postaviti odločilno dejanje, ki bi prerodilo ne
samo izbrancev Izraelovih, ampak vse človeštvo:
je hotel od blizu in temeljito premotriti moralno
revščino svojega ljudstva v tem templju, koder
bi moralo biti vse sveto, pa je bilo vse navi¬
dezna pobožnost, podkupljivost in licemerstvo.

Bilo je zvečer. Jezus odide z dvanajsterimi,
in se napoti v Betanijo. Užival je gostoljubnost
v hiši svojih prijateljev. O teh urah, o teh po¬
slednjih nočeh ne vemo ničesar. Vse podrobnosti
Gospodovega življenja v tem krvavem tednu so
se izgubile pred dejstvi, ki so pripravljala in po¬
speševala odločitev.

Drugi dan se vrne v spremstvu dvanajste¬
rice ') v Jeruzalem. Ta vrnitev je označena po
skrivnostnem dogodku, ki je ostal v spominu
apostolom.

Ko je Jezus šel iz vasi, ga je trla lakota.
Ves svet okrog Betanije je pokrit z vinogradi
in sadnim drevjem; kar zapazi od daleč ob kraju
ceste figovo drevo, ki je bilo listnato; ni bil še
čas za sadež. Tedaj mu reče: „Nikdar se ne rčdi
na tebi sad vekomaj."

Besede so si učenci zapomnili in so jih za-
strašile. Jezus pa ne reče ničesar in gre dalje.

Dospevši v Jeruzalem, stopi v tempelj, l ) toda
zdaj kot Gospod, kakor takrat, ko seje prvikrat

") Mark., XI, 12 id.

2 ) Mat., XXI, 12 id.; Mark., XI, 15 id.; Luk., XIX, 45.

831

tam prikazal. Pogled na bogoskrunstvo ga dvigne
in odklene njegovo sveto jezo. Začne poditi iz
poganskega dvora kupce in prodajalce, prevrne
mize menjavcev in stole teh, ki so golobe pro¬
dajali; ni pustil, da bi kdo nesel kako posodo skozi
tempelj.

„Pisano je, jim zakliče: moja hiša je hiša
molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov!"

Ti, ki so ga prejšnji dan oklicali za Sina
Davidovega in kralja, in ti, ki so bili užaljeni
vsled tolikih oklicev, so lahko razumeli, kako on
razume svoje kraljestvo.

Nobeno dejstvo ne izraža bolj krepko večne
uloge Jezusove na zemlji, kamor je prišel usta¬
novit svoje kraljestvo. Človeška pokvarjenost
je tolikanj delavna in nalezljiva, da človek, pre¬
puščen sam sebi, prevrne najsvetejšo reč — vero,
oskruni najsvetejši kraj — tempelj. Vera postane
trgovska šola in tempelj, po Jezusovi besedi, jama
razbojnikov.

Treba je Jezusu vmes poseči, da ožigosa in
odstrani to pohujšanje. Povsodi, koder ne maha
njegova roka, oborožena z bičem, ostane kraj
molitve oskrunjevalcem, izkoriščevalcem, tatovom
in kramarjem. Njegova silna in goreča jeza mu
dela glorijo; noben človek še ni bil nikoli tako
goreč za čistost in svetost prebivališča njegovega
Očeta.

Dvakrat v svojem življenju, na začetku in
na koncu svojega javnega delovanja, je zapodil
kupčevalce iz templja; s taistim dejanjem goreč¬
nosti in drzne reforme začne in konča svoje de¬
lovanje. Kritika je skušala istovetiti in strniti ti
dve dejstvi; listine pa točno določujejo njuno ločitev
in noben resni razlog ne more oslabiti tega spri-

832

čevanja. Kakor se je Jezus vselej popolno zavedal
svojega božjega sinovstva, tako je vedno zmatral
tempelj svojega Očeta kot svoje lastno bivališče.
On pride noter, dela in uči kot Gospod; vse to,
kar tempelj skruni, ga vznevolji in vzdigne. Prvi
izgon je razodel sijajno njegove mesijanske pred¬
pravice s tem, da je bičal nedopustne zlorabe in
sovražno pohujšanje; drugi izgon je te predpra¬
vice slovesno potrdil. Sveta strast za božjo čast
je tudi prva in zadnja beseda njegovega dela;
začel je s tem, da je povabil ljudstvo na poboljšanje,
končal pa s tem, da je oporekal duhu lakomnosti,
ki bo Izrael pogubil.

Sicer pa je došel čas, ko te za daritve od¬
ločene črede nimajo več pravice bivati. Pristojalo
je tistemu, ki je imel biti večna daritev, da po¬
žene in odstrani daritve, katerih kri ni več oči¬
ščevala in katerih Oče ni več maral.

Izvanredna moč strahovanja je zabliščala v
Njem, kadar se je prepustil svoji žareči goreč¬
nosti, kadar se je pohlevnost in krotkost umaknila
sveti jezi sodnika.

V tem hipu pa, ko je prišel, da pokara krivce
in nevredneže, se njegova jeza poleže pri po¬
gledu na bolnike in nesrečnike, kateri so se k
njemu zatekli. *)

Ponižni se ga ne bojč: On jih vleče ndse;
njihovo uboštvo se pri njegovem pogledu čuti
napoljneno z upanjem. Slepci in hromci se mu bli¬
žajo; On jih ozdravi.

Ljudstvo, ki je strmelo nad njegovimi ču¬
deži in nauki, kaže očevidno svoje simpatije do
Proroka. Gorečnost in navdušenost od prejšnjega

>) Mat., XXI, 14.

833

dne se ne poleže. Otroci ponavljajo v templju
pozdrave, ki so jih klicali, ko je Jezus prihajal z
Oljske gore doli. Klicali so: »Hosana Sinu Davi¬
dovemu’)

Ti klici so bili v izpodtiko. Predstojniki
templja, pismarji in vsi, ki so Jezusa pobijali, so
prišli k njemu nevoljni:

„Slišiš, kaj ti pravijo?"

Njegova mirnost in točni odgovor jih zmede.

Osramoti jih z enim stavkom:

»Kajpada. Ali niste nikoli brali: Iz ust otrok
in sesajočih si si hvalo napravil." *)

Svet se ni spremenil; in besede Jezusove
ostanejo. Mali, nedolžni: priprosta srca so edina,
ki spoznajo Boga in ga ljubijo; ošabni, od svojega
znanja napihneni duhovi, napačna s svojo pra¬
vičnostjo se bahajoča srca, ne vidijo ničesar:
resnica jih oslepi, Bog jih moti, njegov Poslanec
jih jezi; zadoščajoči sami sebi ne želč drugega,
kakor veselje in vlade.’

Zavedno, samostojno vedenje Jezusovo v
templju, ljudska naklonjenost, ki je sprejela nje¬
gov nauk, naraščajoča navdušenost, ki je priha¬
jala od njegovih čudežev, — vse je bilo pripravno,
da vzbudi pri njegovih sovražnikih kljubovanje
in ljubosomno sovražnost. Sklep je bil storjen:
Jezus mora umreti. Veliki zbor ga je sklenil ob¬
soditi. Vplivni členi iz vrste duhovnikov in uče¬
nikov so iskali pripravno sredstvo, da ga pogubč.

Edina ovira jih je ustavljala ljudstvo. Bali
so se upora; želeli so, da se vse izvrši brez hrupa;
bali so se Jezusa. 3 )

>) Mat., XXI, 15 id.

’) Ps. VIII, 3.

’) Mark., XI, 18.

834

Tako Jezus v tem kritičnem trenotku ni imel
druge opore kakor množico. Branilo ga je to, kar
je najbolj skromno in najbolj strašno; srce se ve¬
seli, ako vidi, kako zadržuje hudobno in resnico
izdajajočo oblast množica, ki se za hip postavi v
službo pravice, kreposti svetosti. Boga samega.

Tej človeški opori ljudstva, ki je bilo vneto
za Jezusa, se ima človeštvo zahvaliti za te poslednje
dneve Kristusove. Tempelj je njegovo poslednje
bojno polje; da bi bilo vsakemu jasno, da je nje¬
govo poslanje le versko, da njegovo mesijanstvo
ni nič političnega, ne ostavi hiše svojega Očeta.
Tukaj, in ne na cesti ali na javnem trgu On uči
in deluje, poskušajoč privabiti svoji luči dobro
voljo ljudstva. Ginjeni so bili, ki so ga poslu¬
šali; *) množica, ki je polnila lope, je bila zamak¬
njena vanj, v potokih se je izlival njegov nauk
in njegove dobrote od jutra do večera.

Ob solnčnem zatonu se umakne in se napoti
s svojci v Betanijo. Drugi dan na vse zgodaj ' 2 )
se povrne v spremstvu svojih učencev, po taisti
poti kakor prejšnji dan. Mimogrede vidijo učenci
prokleto figovo drevo, ki se je posušilo do ko¬
renine.

„Učenik! zakliče Peter, kako brž je usahnilo
figovo drevo, ki si ga proklel!"

To drevo, zadeto po Jezusovem prekletstvu,
je edina stvar, ki je poginila po razderljivi mo¬
gočnosti tistega, katerega krotkost je pri pogledu
na ljudi brez meja. Maščevalna moč nad hudim
je bila v Njem; Janez ga je narisal kot velikega

‘) Luk , XIX, 48.

’) Marx., XI, 29 id ; Mat., XXI, 18 id.

835

Sodnika, z vevnico v roki, ki ločuje zrno od
slame in meče slamo v neugasljivi ogenj; ima
oživljati in moriti, odpirati nebesa in odpirati pre¬
pad; in to oblast je moral razodeti. Toda v svo¬
jem javnem delovanju je hotel le dobro ljudem, je
prizanašal hudobnim ter je dal čutiti svojo oblast
nad smrtjo le na tem figovem drevesu brez sadeža.

Kakor razlaga splošno izročilo 1 ) skriti pomen,
je figovo nerodovitno drevo prava in jasna po¬
doba izvoljenega ljudstva, katero je Bog zasadil
v izbrano zemljo. Ob določenem času je prišel
Jezus, Poslanec Očetov, da zahteva pokoro in
vero: po teh sadovih je hrepenel in s kakšno
gorečnostjo bi jih bil nabiral! Privilegirana stvar,
ki vara dobrotljivost in skrb Stvarnikovo, nje¬
govo pričakovanje in njegovo ljubezen, je vselej
zadeta od smrti.

Zgodovina je obsejana z odlomki človeških
del, ki jih živi duh božji ni gradil in ki so pali
pod udarci časa. Pokrita je s trupli nerodovitnih
bitij, ki se, rojena po navdihu božjem, niso od¬
zvala njegovemu klicu in so izdala svoj poklic.
Judaizem, osehel do korenine, je podoba tega.
Nezmožen, da bi rodil kak verski sadež, se
vender le obdrži po koncu, spričujoč ravno s svojo
nerodovitnostjo strašno prekletstvo, ki ga je Jezus
nad njim izrekel.

Pogled na prokleto figovo drevo in na smrt
tega prekletstva, se zdi, da ni vzbudil v dušah
učencev drugega, kakor strašno misel na mogoč¬
nost Gospodovo. On pa le misli na to, da jim vcepi
tem večo vero, in pravi: „Imejte vero v Boga!“ ’)

’) Cf. Origen, Tract. 16 in 18; Sv. Jeronim, in Mat.
ad h. 1.

'•) Mat, XXI, 20 id.; Mark., XI, 22 id.

836

Vsaka nadnaravna moč ima svojo koreniko v
popolni veri v Boga. Človek polne vere stopi v
zvezo z božjim Bitjem, in Bog naredi iz njega orodje
svoje dobrotljivosti in svoje moči. Ako je dal vso
oblast Jezusu, pomeni to, da je Njegova človeška
natora preveta od polnosti božjega Duha; podre¬
jena Njegovemu najvišemu vplivu izvršuje brez
slabosti Njegovo voljo, gibanje in dela. To, kar je
bil sam, zahteva Jezus od svojih učencev, da to
postanejo. — „Zato, pravi, se vam ne bo nič
ustavljalo. Zakaj resnično vam povem: Če kdo
reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje: in
ne pomišljuje v svojem srcu, temuč veruje, da se
bo zgodilo, kar reče, se mu bo zgodilo.”

Do cela popačili bi nauk in besedo Jezusovo,
ako bi verovali, da se božji Duh pokori samo¬
volji človekovi in njegovim praznim željam. Mi
moremo zahtevati od Boga le njegovo sveto voljo,
in da jo občutimo, treba je prositi in se z njo
zjediniti v popolni samozatajitvi. Samo tedaj nam
bo božji Duh navdihnil dobro željo, željo, ki jo
Bog vselej usliši, ker pride od njega.

„Torej vam povem, pravi Jezus: Vse, karkoli
v molitvi prosite, verujte, da bote prejeli, in se
bo vam zgodilo.”

Taka prošnja zahteva popolno ljubezen, iskreno
in dobro srce. „In kadar se molit vstopite, odpu¬
stite, ako kaj čez koga imate, da tudi vaš Oče,
kateri je v nebesih, vam odpusti vaše grehe."

Neskončna usmiljenost nebeškega Očeta je
plačilo naše usmiljenosti; ima sočutje s temi, ki
imajo z njim sočutje, ljubi tč, ki njega ljubijo, jih
posluša in usliši.

Vse te nauke, ki obsegajo njegovo vero, je
Jezus tisočkrat ponovil ob tolikih prilikah. Ob

837

bližajoči se njegovi smrti postanejo ti nauki še
silnejši in jasnejši. Spomina nanje še danes, na
svoji poti iz Betanije v Jeruzalem, ko se pri¬
pravlja, da kljubuje pretečim nevarnostim, katerim
gre naproti po volji svojega Očeta.

12. Nizan je zadnji dan, ki ga ima prebiti v
templju. Množica mu je prišla naproti in sovraž¬
niki ga pričakujejo.

Življ. Jez.

54

Drugo poglavje.

Poslednje praske v templju.

V vsaki pravilno vrejeni verski ali politični
družbi si nakoplje sovraštvo oblasti vsak — bo
diši talent ali prorok, — ki začne vznemirjati
javno mnenje, in presoja in označuje napake po¬
stavne vlade in kliče po reformi, in novotari in
si prizadeva popolniti to, kar obstoji. V očigled
takim mogočnim osebam, katerih nasvetov ne
mara sprejeti, se oblast vznemiri; prestraši se in
se raztogoti; ako se ji grozi, zatira in preganja.

To je zakon zgodovine, ki vodi vsa ljudstva;
zapisan je v judovskem narodu s krvavimi sle¬
dovi. Možje inicijative pri njem so proroki, po
slanci Jehove, ki jih njegova živa beseda navdu¬
šuje, razsvetljuje in vleče. Elija, Amos, Mihbj,
Izajija, Jeremija, Daniel, Janez Krstnik — vsak
izmed teh junakov je bil žrtev duhovske in kra¬
ljevske oblasti, ali ljudskih strasti. Izbrana božja
bitja, da zboljšujejo človeštvo in narode, so vselej
žrtve svojega poklica, in padejo pod udarci teh
samih, ki jih pridejo reševat. Kadar se razjarjena
množica obrne proti njim, jih mori v svoji na¬
gonski in divji jezi. Oblast navadno druži, v
svojem nasprotstvu in svojem boju, zlobnost in
zakonitost; oborožena z najvišo pravico, soditi in
obsojati, predno se polasti svoje žrtve, si vzame

839

čas, dokazati, da je žrtev vredna smrtne kazni,
in da vzdržuje red in posvečuje zakon, ako po¬
stopa proti žrtvi.

Nobena inicijativa se ne da zenačiti z inicija-
tivo zoper Jezusa. Od vseh mož, ki so vznemir¬
jali svoje ljudstvo, je On najmogočnejši. Njegov
vpliv sega v globočino duš; On daje moč, ki uniči
zlo v samem korenu, in ustanavljajoč božje kra-
Ijevstvo, ustvarja res nov svet. Moral si je na¬
kopati bolj kakor kdo drugi sovraštvo in pre¬
ganjanje oblasti. Kateri so zadnji pojavi tega so¬
vraštva, katere njegove spletke in zlobne grožnje?
Evangeljske listine nas pouče z obilnimi podrob¬
nostmi, kakšen mogočen utis so pustili v pričah
ti siloviti prizori. ’)

Judovske oblasti, vedno bolj razjarjene, so se
hotele polastiti Jezusa. Od prejšnjega dnč so pre¬
mišljevali, se zbirali in se posvetovali. Vsekako
so se hoteli izogniti hrupu, in zakriti nasilstvo
s krinko zakonitosti in pravice. Upor, ki bi ga
izzval Jezusov zapor, bi utegnil imeti najhujše
posledice, izzvati posredovanje oboroženih Rim¬
ljanov, in izpostaviti velikega duhovnika in nje¬
gove svetovalce strogosti oblastnikovi.

Najzanesljivejše postopanje bi bilo, staviti
Jezusu najprej nekaj zvitih vprašanj, ga napeljati,
da se izdd sam po kakih spretno izvabljenih be¬
sedah, ki naj ga kompromitirajo pred ljudstvom
in Rimljani, ki naj utemeljč njegov zapor in nje¬
gov poklic pred najvišji zbor. Ta načrt so sprejeli.

Veliki zbor je bil edin, odkar je v zloglasnih
sejah Kajfa surovo predlagal smrt Prorokovo.
Udje duhovništva, deželni velikaši in učenjaki,

‘) Cf. Mat., XXI, 23; Mark., XI, 27; XII; Luk., XX.

54»

840

vsi so se iz verskih ali političnih koristij hoteli izne¬
biti tistega, ki so ga zaničljivo nazivali „Galilejca“.

V jutro 12. Nizana, predno je Jezus stopil v
tempelj, je hodil v lopah, učil in evangelj ozna-
noval množici. ’) Deputacija duhovnikov, pismar-
jev in starejšin se mu približa in zahteva račun
od poslanja, ki si ga je prisvajal. —■ „S katero
oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?“

Sumničili so ga, da nima pravice delati, kar dela.
Odposlanci so umeli Prorokovo stremljenje. Odkar
je nastopil, je je neprestano zatrjeval. Tri dni
sem se da pozdravljati kot Mesija po množici
svojih pristašev; vstopil je v tempelj kot refor¬
mator, postopal je in učil kot Gospod. S katero
oblastjo? Oblast mu ni dala tega ukaza; torej je
uzurpator, upornik, zapeljivec, novotar.

Ako so Jezusovi sovražniki zahtevali od njega
opravičenja, niso iskali razsvitljenja; hoteli, so od
njega besedo, ki bi ga mogla pogubiti in služiti
za podlago namerjane tožbe. Očevidno so priča¬
kovali, da se izrecno prizna za Mesija ali Sina
božjega. Taka izjava ne bi bila nič novega iz
Jezusovih ust. Od praznika šotorov sem so bili
njegovi govori v Jeruzalemu in v sredi templja
le pojasnila in dokazovanja tega. Udje velikega
zbora so jih mogli ravno tako dobro slišati kakor
množica. Vedeli so torej, na kaj Jezus zida svoje
poslanje in kako razume On mesijansko kraljestvo
in svoj naslov Mesija.

Jezus odkloni odgovor. Čemu bi odpiral res¬
nico zlobnim? Mnogo bolj zaslužijo, da jih osra¬
moti in razkrinka.

') Mat, XXI, 23; Mark., XI, 27—33; Luk,, XX, 1 - 8.

841

„Vas bom tudi jaz poprašal eno besedo“, reče
svojim vprašalcem vpričo množice; „če mi jo po¬
veste, bom tudi jaz vam povedal, s katero ob¬
lastjo to delam. Krst Janezov odkod je bil? Z
nebes, ali od ljudi ?“

Vprašanje je bilo zapeljivo. Ako odgovore
z nebes — se sami obsodijo in Jezus bi bil rekel
tem, ki so zametali krst: Zakaj mu tedaj niste
verjeli ? A ko bi odgovorili, da opravičijo svojo
nevero: od ljudi — bi jih množica, kije bila tu,
kamenjala, zakaj vsi so imeli Janeza za proroka.

Pred to alternativo so odposlanci velikega
zbora molčali. Niso imeli srčnosti, da bi pokazali
svoje prepričanje.

Ne vemo, pravijo in se rajši naredč nevedne,
nesposobne, kakor da bi provzročili jezo ljudstva
ali priznali modrost Jezusovo.

„Zato“, odgovori Jezus, „vam tudi jaz ne po¬
vem, s katero oblastjo to delam/

S tem, da so priznali svojo nevednost gledč
božjega poslanja Janezovega, so se sami obsodili
zastopniki oblasti in svete vede v Izraelu, po¬
glavarji duhovnikov in pismarjev. Kako! Prihod
Proroka, takega božjega poslanca, kak r je bil
Janez, — najčudovitejše versko dejstvo stoletja
in točno napovedano po prerokih, ’) — pa ga
.veliki zbor ni razumel! Ni vedel, ali so nebesa
ali ljudje navdihovali Krstnika! Ti' uradni čuvaji
bogočastja in zakonitosti niso več božji služab¬
niki; mislijo lend-se, kako bi ohranili svojo oblast,
vzdržali stare šege, pomnožili natančnosti svoje ka-
zuistike. Glas Duha vpije, kakor lev, v puščavi
Judovski: pa ga ne slišijo. — Ne vemo, odkod

‘) Izaij., XL, 3; Malah, III, 1, 2.

842

prihaja, so rekli. Ako niti niso sposobni čuti in
spoznati tistega, ki je šel pred Gospodom in mu
pot pripravljal, kako bodo še le culi in spoznali
samega Gospoda!

Nenavadno to! poslednji izmed ljudstva, greš¬
niki in nečistniki, so ga razumeli, prvi pa, tako
zvani pravični, veliki duhovniki in učeniki, ne vedo.
Je vedno tako: božje razodetve v človeštvu raz¬
svetljujejo priproste duše in skesana srca; oslepč
pa duhove, ki se imajo za močne, in srca, ki se
bahajo s svojo krivo pravičnostjo. Boga spoznajo
in čujejo le tisti, ki ga živega v sebi nosijo.

V judovskem narodu je bila oblast, višja od
kraljestva in duhovništva: oblast Jehove Ta je
čula nad njim, in časih posredovala po besedi
prerokov. Proti tem božjim razodetvam se oblast
ni smela boriti, niti je smela biti indiferentna, niti
neverna, ampak morala je biti poslušna in verna.
Zametati ali preganjati božjega poslanca, se je reklo
zametati in preganjati samega Boga.

Jezus se sklicuje na vzgled Janezov, katerega
se je ljudska zavest še živo spominjala, in zatr¬
jujoč božje oblast prerokovo, je poudarjal tudi
svojelastno oblast. Kdo je vzgojil Janeza od na¬
ročja materinega sem ? Kdo ga je peljal v pu¬
ščavo ? Kdo mu je dal oblast krščevati, klicati
pokoro in oznanovati prihod božjega kraljestva ?
Veliki duhovniki in učeniki? Ne. Božji Duh je
vse izvršil v njem. Torej ni oblasti zoper božjega
Duha.

Treba je verovati v Janeza, poslušati ga in
mu slediti. Oblast je grešila. Jezus ji to ostro
očita:')

*) Mat., XXI, 28—32.

843

„Kaj se vam zdi? Neki človek je imel dva
sina, in je stopil k prvemu in mu je rekel: Sin!
pojdi, delaj danes v mojem vinogradu — On pa
je odgovoril in rekel: Nočem. Potem pa se je
skesal in šel.

In stopi k drugemu, in je ravno tako rekel.
Ta pa je rekel: Grem, gospod! pa ni šel.

Kateri teh dveh je izpolnil Očetovo voljo?"
popraša Jezus učence velikega zbora. Mu rečejo:
Prvi.

Jezus jih obsodi po njihovih načelih in pri¬
stavi brez prilike: „Resnično vam povem, da cest¬
ninarji in nečistnice pojdejo pred vami v božje
kraljestvo. Zakaj Janez je k vam prišel po potu
pravice, in mu niste verjeli, cestninarji in ne¬
čistnice pa so mu verjeli. Vi pa, ki ste videli,
se niste potem spokorili, da bi mu bili verjeli/'

Ko so Jezusa tako stiskali mogočni nasprot¬
niki, je zavrnil njihove napade in jih razkropil.
Poprijel se je ofenzive, jih osramotil in spravil v
zadrego ter jim očital z božjo veljavo njihovo
nevero in slepoto.

Nato se obrne k ljudstvu; in ker velikašev
ni spoznal za vredne, da bi slišali resnico, je
pravil vsem v novi priliki ’) to, kdo da je, odkod
prihaja, kaka je njegova naloga, kaka njegova
določba.

Velikaši so poslušali.

„Bil je hišni gospodar, kateri je zasadil vino¬
grad, in ga s plotom ogradil, in skopal v njem
tlačilnico in postavil stolp; in ga je dal kmetom
obdelovati in je šel na tuje.

i) Mat., XXI, 33-34; Mark., XII, 1—11; Luk., XX,
9-18.

844

Kadar pa se je čas sadu približal, je po¬
slal svoje hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov
sad. In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so
enega stepli, enega ubili, enega pa kamenjali.

Poslal je spet drugih hlapcev, še več kakor
poprej, in so jim ravno tako storili.

Zadnjič pa je poslal do njih svojega sina,
rekoč: Mojega sina bodo spoštovali.

Kmetje pa, ko so sina videli, so rekli med
seboj: Ta je dedič. Dajte! ubijmo ga in bomo
imeli njegovo dedščino.

In so ga zgrabili, in vrgli iz vinograda in ubili.

Kadar tedaj gospod vinograda pride, kaj bo
storil tem kmetom? Mu rekč: Hudobne bo hudo
končal, in svoj vinograd bo dal obdelovati dru¬
gim kmetom, kateri mu bodo sad dajali ob svojih
časih/

Pri teh besedah so tisti, ki so se čutili pri¬
zadete, zaklicali:

„Bog varuj tega!“ pravijo kakor bi hoteli od¬
vrniti od sebe to hudo prerokovanje.

Jezus jih pogleda, njegovo obličje je bilo
ostro, grozeče.

„Bog varuj tega! pravite? Ali niste nikoli
brali v pismih? Kamen, ki so ga zavrgli zidarji,
on je postal glava vogla. Od Gospoda je to stor¬
jeno in je čudno v naših očeh/ ’)

Nato Jezus izreče v posebnem naglasu besede,
ki razsvetlč vso priliko: „Zato vam povem, da
bo od vas vzeto božje kraljestvo, in bo dano
ljudstvu, katero bo njegov sad dalo."

In kdor pade nad tem kamenom, se bode
razbil; na kogar pa on pade, ga bode strl."

‘) Ps. CXVII, 23.

845

Jezus ni mogel bolj jasno izraziti tega, kdo
da je in od koga ima svoje pravice. Od hišnega
gospodarja zasajeni vinograd, s plotom ograjen,
izkopana tlačilnica in na sredi v obrambo postav¬
ljeni stolp, to je Izrael, izbrani božji narod, z
zakonom, ki ga brani, s svojim templjem in svo¬
jim bogoslužjem Kmetje so hierarhija. Hlapci, ki
so poslani, da poberč sad in ki so sledili drug
drugemu, to so proroki, Kako določbo vender
imajo! Duh božji jih napolnjuje, in začasni oskrb¬
niki vinogradov, namesto da bi jih sprejeli in za¬
dostili njihovemu naročilu in prinesli pred nje del
bire, jih zgrabijo, natepč, ranijo in odpošljejo s
praznimi rokami.

Sin hišnega gospodarja je sam Jezus. On je
nad Vsemi proroki. Njegov naslov je edini svoje
vrste, njegova pravica neomejena. On pride, po¬
nižen in krotak, brez vsake druge glorije kakor
s svojim božanstvom, zakritim z ljubeznijo; naj¬
bolj sramotno ravnajo ž njim; vržejo ga iz vino¬
grada in ga umore, kakor so preganjali in mu¬
čili tiste, ki so prišli pred njim.

Gorje nezvestim in hudobnim kmetom! Gorje
krivični hierarhiji! Ker zameta, preganja in mori
tiste, ki prihajajo od Boga, ker ne prizanaša celo
samemu Sinu, se bode Bog maščeval nad njo.

Božje kraljestvo bode spremenilo svoje go¬
spode; prešlo bode od Judov na pogane. Izvoljeno
ljudstvo bode zavrženo ljudstvo, in zapuščeni na¬
rodi postanejo izvoljeni narodi.

Kar se tiče Sina, bode njegovo zavrženje od
strani grešne oblasti začetek njegove slave; On
bode vogelni kamen nove stavbe. Ljudje, ki so
bili odmenjeni zidati, ga bodo zavrgli, toda Bog ga

846

bode postavil, da bo nosil celo delo: nad to čudo¬
vitostjo bode strmela vsa zemlja.

Jezusovi sovražniki ga ne bodo razdrobili, ne,
razbili se bodo nad njim, in kadar pride sodba,
pade taisti kamen na nje, s katerim so ga hoteli
razdrobiti, in se bodo razbili.

Ta smeli glas o neveri in pregrehah oblasti
nasproti prorokom in z ozirom na samega Sina
božjega, te preroške grozitve o božji jezi, bližnje
zavrženje hierarhije, ki se je izneverila svoji na¬
logi, to strmoglavljenje vseh Jezusovih nasprot¬
nikov, — vse te ostre resnice so razjarile prvake
duhovnikov in pismarjev. Njihova jeza vzkipi; še
v tistem trenutku so hoteli Jezusa prijeti; toda
ljudstvo ga brani in oblast se trese pred ljudstvom.

Odšli so in mislili na nove spletke.

Hoteli so na vsak način Jezusa kompromi¬
tirati pred rimsko oblastjo. Ako se jim posreči
ga narediti za upornika, za nevarnega agitatorja,
tedaj oborože zoper njega oblastnika, ki se ni
obotavljal prijeti vsakega, ki bi grozil pravicam
cesarstva. Intriga se je prekanjeno in hitro iz-
pletla. Poglavarji so se skrivali; poklicali so svoje
učence; izbrali so nekaj farizejev in nekaj Hero-
dijanov; ’) prvi so bili vneti pristaši narodne
neodvisnosti, drugi pa so se pridružili družini He¬
rodovi, dasi je bila tujega pokolenja, in so bili, kakor
ona, vdani služabniki cesarjevi. Ti dve stranki,

‘) Mesto v Talmudu (Juchasim, fol. 19, 1) dobro
osvetli Herodijade. Tam je povedano, da sta bila nekoč
Hilel in Menahem načelnika sinedrija, pa da se je Me-
nahem podal v službo kralja Heroda, in. da je imel
80 sijajno oblečenih mož. Tak je bil izvor te uporne
stranke, ki si je nadela ime Herodijanov. Cf. Lightfoot,
Horae hebr. et talmud., p. 220.

847

navadno si sovražni med seboj, sta se porazumeli,
da pobijeta in pogubita Jezusa. Politika je polna
takih zvez.

Ko so se odposlanci zedinili, so prišli k Je¬
zusu. ’) Delali so se, da jih vest peče in da nič
bolje ne žele kakor pravičnost, ter so se začeli
hliniti tistemu, ki so ga mislili ujeti: — Učenik!
vemo, da si resničen, in pot božjo po resnici učiš,
in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na ve¬
ljavo ljudi.

Po tej hinavski pohvali, ki je imela namen,
pridobiti Jezusa, da bi ne odklonil vprašanja in
izviti iz njega odgovor, so pristavili: ■— Ali je
dovoljeno cesarju davek dajati, ali ne?

Nikakega bolj zlobnega vprašanja niso mogli
staviti Jezusu, kakor vprašanje o rimskem davku;
vznemirjalo je množico in je bilo podobno vpra¬
šanju o neodvisnosti dežele. V imenu davkov so
agitatorji kurili javno menenje in izzivali upore.
Ljudstvo jih je plačevalo, pa se je ustavljalo;
umikalo se je sili in pričakovalo svojega Mesija,
da stare ta jarem. Galilejci vzlasti so bili na glasu
strastnih svobodnjakov. Ti, ki so hoteli izzvati
Jezusov odgovor gledč davka, so ga gotovo imeli
za odločnega nasprotnika tujega gospostva, in niso
dvomili, da bode on, kot Galilejec s svojimi me¬
sijanskimi pretvezami, kot prijatelj ljudstva, ob¬
sodil davek, ta simbol sužnosti. To je bila pri¬
čakovana beseda.

Gospod ugane zvitost in z eno besedo jim
krinka odpade.

„Po kaj me skušate, hinavci ? pravi. Pokažite
mi davčni denar!“

‘) Mat.. XXII, 15 id.; Mark., XII, 13-17; Luk., XX,
20-26.

848

In mu podajo denar s cesarjevo podobo.

„Čegava je ta podoba in napis ?“ — Mu od¬
govori: Cesarjeva.

„Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in
Bogu, kar je božjega. 11

Bilo je v šolah pravoslovno pravilo, da so
morali prebivalci povsodi, koder je krožil kraljev
denar, priznati kralja za svojega gospoda. 1 ) Dvoje
vrste denarja je krožilo pri Judih, eden posveten,
drugi posvečen; eden je bil podoba pozemeljske
in politične pravice civilne oblasti, drugi je bil
podoba pravice božje. Jezus se je poslužil tega
znamenja, da razglasi eno izmed najpriznanejših
in najpotrebnejših resnic: razloček med dvema
družbama, katerima človek pripada, in dvema bi¬
stvenima oblastima, ki se iz teh družeb iztekata
za človeka. Materijelno, glede na svoje telo, glede
na svoje fizično in vnanje življenje pripada člo¬
vek človeški družbi, svojemu ljudstvu in svoji
deželi; je podanik politične oblasti. Duševno,
gledč na svoje notranje življenje in gledč na
svojo vest, pripada verski družbi, je podanik božji.

V malo besedah začrta Jezus pot, po kateri
naj človeštvo odslej hodi. Ves stari vek, tudi
Judje, je rasel v teokraciji, v kateri sta se po-
mešavala vera in država. Moč razmer, ki jih je Bog
pripustil, je prisilila Izrael, da ju loči, zakaj ko
je Izrael izgubil svojo narodnost, je bil samo še
cerkev. Toda obdržala se je častiljubna nada, po¬
noviti veliko ljudstvo in obnoviti staro teokra¬
cijo. Odkar pa je Jezus rekel: „Dajte cesarju, kar
je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega' 4 , je spo-

‘) Talmud Hierosol., fol. 20, 2. Cf. Maimon, in Ge-
zilah, e. V.

849

čet in popolno ustanovljen razloček med vero in
državo. Duševno kraljestvo, ki ga je prišel usta¬
novit, se ne pomeša več s pozemeljskimi kra¬
ljestvi; živelo bode v sredi njih, prav dosti¬
krat napadeno in preganjano; toda spoštovalo
bode njih pravice; nikoli ne bode obnovilo
naukov Juda Galilejca, ne bode se maščevalo nad
njimi in njihovim sovraštvom, le napajalo jih bode
s pravico, dobrotljivostjo in mirom. Države se
nimajo bati Jezusove cerkve: prejemale bodo od
nje le dobrote; in imele ne bodo nikoder večjega
jamstva za napredek in mir kakor v tistem, ki
je rekel: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in
Bogu, kar je božjega.' 4

Ta priprosti in mogočni rek obsega ves zakon
človeške družbe, katere razvoj ni mogoč drugače
kakor v nerazrušnem sporazumljenju avtoritete in
svobode. Avtoriteta brez Boga se povrne v trinoštvo,
in svoboda v upor. Kadar hočejo politične oblasti,
ki se vedno nagibajo k despotizmu, surovo uka¬
zovati vestem, jih zavračajo učenci Jezusovi, ki
so se naučili od njega, da se mora dati Bogu,
kar je božjega; in kadar se dado ljudstva, vedno
nevoljna nad jarmom, potegniti od upornega dubd,
jih zadržuje tisti, ki je rekel: „Dajte cesarju, kar
je cesarjevega."

Vse življenje Jezusovo potrjuje, njegov nauk.
Nikoli niso videli Jezusa, da bi razburjal mno¬
žico na javnih prostorih; ni je bilo besedice iz
njegovih ust, da bi kazala upornost do oblasti.
Ako mu četrtnik zapreti, on nadaljuje svoje mi¬
roljubno poslanje; ako ga verski poglavarji za¬
lezujejo in hočejo preganjati, se žalosten umakne.
Ako ga ljudstvo hoče proglasiti za kralja, ne¬
zmožno, da bi ga razumelo, on zbeži in mu vzame

850

srčnost za vselej s tem, da mu razodene načrt
in mu v neprikupni obliki pokaže svoje me¬
sijansko zvanje. Celo njegove pozdrave ljubi in
sprejme le pred svojo smrtjo; in nič v tem ljud¬
skem navdušenju ne more vznemiriti poglavarje
sveta. Njegovi apostoli in njihovi nasledniki so
sledili njegovemu vzgledu; v sredi preganjanja so
oznanovali pokorščino tistim, ki so držali za meč,
pod katerim naj padejo. ’)

Prekanjenost odposlancev, ki so imeli Jezusa
vjeti, se je izjalovila. Ti krivi pravičniki ne mo¬
rejo, da ne bi strmeli nad njegovo modrostjo;
molče; potrti in strmeč se oddaljijo.

Zdi se, da so se vse stranke strnile okrog
Jezusa. Pritiskajo nanj in množč vprašanja Ukaz je
bil izdan, da ga izzovejo in ga potegnejo v zanjko.

Za prvaki duhovništva in pravdoznanstva,
ki so ga popraševali za naslov njegovega po¬
slanstva, za farizeji in Herodijani, ki so ga upali
pogubiti, sproživši vprašanja o zakonitosti davka,
— pa pridejo zasmehujoči in skeptični saduceji.
To so bili pozitivni duhovi svojega časa. Misel
o drugem svetu se jim je zdela nespametna; za¬
smehujejo pobožne farizeje, ki žrtvujejo sedanje
življenje za spomin na prihodnje življenje. Malo
so cenili proroke in so sprejeli Zakon, kakor je,
ter so videli v njem le modro pravilo pozemeljskih
rečij in koristij. Prednačili so nekaterim moder¬
nim kritikom s pretvezo, da v Zakonu nič ne
potrjuje neumrjočnosti. Zanikali so vstajenje od
mrtvih. Omejeni, kratkovidni duhovi, ki niso našli
v naukih, tujih njihovi zakoniti modrosti, drugega,
kakor neumnost! Predrzni so bili in so se radi

*) Rimlj., XII, Cf. I. Tim., II, 1; I. Petr., II, 23.

851

posluževali sarkazma. Računali so, da spravijo v
zadrego Jezusa, kakor kakega navadnega farizeja,
s tem, da mu stavijo eno teh vprašanj, ki so tvo¬
rila njihove šolske razprave, in ki jih nasprot¬
niki večkrat niso mogli razrešiti.')

„Učenik! mu rekč. Mojzes je rekel: Ako kdo
umrje in nima otrok, naj njegov brat vzame nje¬
govo ženo, in naj obudi zarod svojemu bratu.

Bilo pa je pri nas sedem bratov, in prvi se
je oženil in je umrl; in ker ni imel zaroda, je
zapustil svojo ženo svojemu bratu. Ravno tako
tudi drugi in tretji do sedmega Poslednjič za
njimi je pa umrla tudi žena. Po vstajenju tedaj,
katerega izmed sedmerih bo žena?“

Jezus zavzema više stališče kakor ti kazuisti.
Šolsko cepidlačenje mu je tuje. Njegov odgovor
je odgovor božjega Duha, ki ve, ki vidi večne
skrivnosti kakor časne resničnosti.

„Se motite, jim odgovori, ker ne umete ne
pisem, ne moči božje. Ob vstajenju namreč se ne
bodo ne ženili, ne možile, temuč bodo kakor
angeli božji v nebesih."

Znak priprostega razuma je, da sodi vse po
tem, kar vidi, ne da bi se mogel povzpeti do ne¬
vidnega. Naredi si Boga po svoji podobi in si
misli večnost kot minljivi svet. Roditev in že¬
nitev sta pozemeljski zakon, torej naj bodeta po
njegovem menenju tudi nebeški zakon. Ne, večnost
je po podobi božji; pravični, prosti materije, bodo
spoznali zakone božjega Duha, njihova trupla, spre¬
menjena, bodo ubežala suženjstvu živalskega duha
in bodo razsvitljena in prosta kakor božji Duh. 1 * * 0 )

l ) Mat., XXII, 23—32; Mark., XII, 18-27; Luk.,

XX, 27- 38.

') Cf. I. Cor., XV, 36—44; to je komentar, ki govori

0  Gospodovi besedi glede prihodnjega življenja.

852

Težkoče ni, ki so jo saduceji na dan spra¬
vili, in temelji le na njihovih krivih idejah. Ko¬
liko protislovij in nemogočnostij izgine, ako raz¬
umemo, ne meriti stvarij po svojih vedno tesno-
srčnih zistemih, ampak po jasnosti nauka samega
Učenika!

Da pa pouči nasprotnike na podlagi sv. pisma,
katero priznajo, pa ga ne razumejo, jim reče:

„Od mrtvih pa, da bodo vstali, ali niste brali
v bukvah Mojzesovih, pri grmu, kako je Bog z
njim govoril, rekoč: Jaz sem Bog Abrahamov, in
Bog Izakov, in Bog Jakopov; Bog ne mrtvih,
ampak živih. Vi se tedaj silno motite."

To, kar je Bog ustvaril, ohranja. Oblike se
menjajo, snovi ostanejo. Razumno bitje lahko iz¬
gine z zemlje in se otrese svoje lupine; toda živi
v osveti ali ljubezni božji, uporno ali vdano, ne¬
srečno ali srečno, ponižano ali poveličano.

Jezusova modrost je iznova zmagala. Pre¬
bujeni poslušalci so ploskali; nekateri pismarji,
zadovoljni, da so videli saduceje zavrnjene in
osramočene, so rekli:

„Učenik, dobro si povedal." ')

Eden izmed njih, — učenik, ki je slišal vpra¬
šanja saducejev in Jezusov odgovor, se približa
in ga vpraša, katera je prva vseh zapovedij ? * 2 )
„Prva vseh zapovedij, odgovori Učenik, je:
Poslušaj, Izrael! Gospod, tvoj Bog, je en Bog.
In ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega
srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli,
in iz vse svoje moči. To je prva zapoved.

*) Mat, XII, 33; Luk., XII, 39.

2 ) Mat., XXII. 34—40; Mark., XX, 28—34.

853

„Druga pa je nji enaka. Ljubi svojega bližnjega
kakor samega sebe. Večje od teh, druge zapovedi ni.“

Pismar mu reče: „Prav Učenik! po resnici si
govoril, da je en Bog, in ni drugega razun njega. In
njega ljubiti iz vsega srca, in iz vsega uma, in iz vse
duše in iz vse moči; in ljubiti bližnjega kakor sa¬
mega sebe, je več kakor vse žgavne in druge daritve. “

Tu najdemo čisti izraz judaizma, kakor ga
je učil modri Hilel. Ljubezen presega vse žgavne
daritve. To je bil veliki nauk prorokov, nepri¬
znan od formalistov. Vender to ni še vse za pra¬
vičnega. Ostane še nekaj za tistega, ki ljubi Boga
in bližnjega. Jezus potrdi modrost pismarjevo, in
dostavi:

„Nisi daleč od božjega kraljestva' 1 , mu reče.

Pravi nauk in krepost sta le priprava na
božje kraljestvo, a še ne odpreta vrat; vera edina
nas vanj popelje. Le s tem, da v Jezusa veru¬
jemo, dobimo božjega Duha in s tem, da se pre¬
rodimo v tem Duhu, postanemo deležni samega
božjega življenja. Pred to prereditvijo smo le
služabniki .božji; po nji postanemo njegovi otroci.
Poprej smo ljubili Boga po zmožnostih svojega
bitja; potem ga ljubimo s taistimi zmožnostmi, pa
povzdignjenimi in obožavanimi po njegovem Duhu. 1 )

Tako se Jezus kaže vedno bolj nedotakljiv
in zmagovit v sredi neprestanih bojev, ki ga stis¬
kajo v lopah templjevih, zadnji dan^ ko je učil.
Odtegne se vsem zanjkam. Menili so ga pogubiti,
pa so ga poveličali. Zvitosti njegovih sovražnikov
se je posrečilo le to, da so njegovo moč povzdignili;
On razsvetli in vodi tiste, ki po vzgledu tega odkri¬
tega učenika pridejo k njemu v miru in odkritosti.

*) Cf. Epist. ad Galat, III, 2 — 7; Rom., VIII 15 id.

55

Tretje poglavje.

Poslednje prekletstvo farizejev.

Odposlanci velikega zbora, učeniki raznih
strank in različnih šol so se naveličali Jezusa iz¬
praševati in preganjati. Bali so se ga. Njegova
nepremagljiva modrost je navdajala strah tem, ki
so bili osramočeni. Zdelo se je, da je Jezus s
svojo modrostjo nadvladal v templju svoje ne¬
vredne mojstre. V resnici je kraljeval v sredi
med njimi, ob ploskanju ljudstva, ki ga je imelo
za Mesija. Izvrševal je svojo božjo službo, a ni
mu bilo neznano, da hočejo njegovo smrt: točno
je to naznanil v priliki o vinogradnikih, zaznamujoč
celo početnike svoje smrti. Vedel je, da mu ne
bodo odpustili, ker se je imenoval Sina božjega,
in da mu bodo vsled tega naslova, — edinega,
ki izraža njegovo mesijansko ulogo, — pripisavali
bogokletstvo.

Hotel je svoje nasprotnike privesti do tega,
da priznajo njegovo pravico, da se tako imenuje,
z veljavo sv. pisma; zbere farizeje in jih to-le
vpraša 1 ):

— »Kaj se vam zdi o Kristusu? Čegav sin
je?“ Tismarji odgovorč: — Davidov.

Noben naslov ni bil tako poznat v deželi,
v izročilu, v šolah.

l ) Mat., XXII., 41-45; Mark. XII., 35-37; Luk., XX.,
41 - 46.

855

Toda, kdo je ta sin Davidov? Kdko je nje¬
govo bistvo, njegdvo dostojanstvo in njegova
služba? To je točka, pri kateri se je ljudska do¬
mišljija motila, in znanost učenikov zašla v slepoto
in zlorabo. Med vsemi častmi, ki se pripisujejo
tej osebi, je ena, ki obsega in zaleže vse, to je
božanstvo. Ta je, ki se ni priznala, in katero se
je Jezus trudil razjasniti v vsem svojem očitnem
življenju.

Se ta dan, predno Jezus zapusti tempelj in
umrje, poskuša dokazati pismarjem z najpoljud-
nejšimi mesijanskimi psalmi, — s tistimi, v ka¬
terih prorok točno zatrjuje Kristusovo božanstvo,
njegovo enakost v moči z Bogom, njegovo končno
zmago nad vsemi sovražniki, njegovo večno du¬
hovništvo.

Ko Jezus razodeva ta naslov Sina Davidovega,
ki je le izražal njegovo božje pokolenje, ga ne
zameta, kakor so hoteli nekateri razlagalci, 1 ) am¬
pak ga vselej sprejme; in ponavljaje ga danes
pred njimi, jim hoče vdihniti skrivnost svojega
božanstva. „Ako je Krist sin Davidov 11 , jim reče,
„kako ga tedaj David v duhu imenuje gospoda,
rekoč: Gospod je rekel mojemu Gospodu: Vsedi
se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih
sovražnikov v podnožje tvojih nog. 112 )

Očevidno, ako je Kristus sin Davidov, sedeč
na . ^ am i desnici božji, je v njem božanstvo. Za¬
ključek je bil neovrgljiv za vse te učenike, ki so
prisegali na ime od Boga navdihnenega svetega
Pisma. Pa niso mogli napraviti takega zaključka.
Judovsko bogoslovje, ki je slepilo te pismarje, je

‘) Schenkel, Das Characterbild Jesu.

’) Glej dodatek S. Psalm CX.

55*

856

zašlo od nauka prorokov. Okameneli v mrzlem
monoteizmu niso mogli več pojmiti tega, kar je
bilo duša za proroke in ves stari zakon: nepre¬
stano posredovanje Jehove v njegovem ljudstvu,
posredovanje osebno, dejanjsko, naravnostno, živo,
katerega prve oblike so bile bogojavljanja in mimo-
gredoča navdihovanja, in katerega popolno ures¬
ničenje je bilo včlovečenje v mesijanski osebi.
Božanstvo tistega, ki ga Izajija') naziva »Sina,
ki nam je rojen, Čudovitega, močnega in mogoč¬
nega Boga", ki v njem Mihej l 2 ) razločuje člo¬
veško rojstvo v Betlehemu, in božje rojstvo od
vekomaj, ki ga Malahija 3 ) imenuje »Adonaja,
stopivšega v svoj tempelj", — božanstvo Mesija
je bilo zakrito njihovim očem. Jezus se posluži
govorice živega in poljudnega bogoslovja prorokov,
skuša poslednjikrat odkriti zavoj in pokazati, kako
se, po božanstvu Mesijevem, oba naslova Sina in
Gospoda Davidovega ujemata. Ti trdovratni duhovi
pa ne vidijo; ostanejo zmedeni in nemi in odidejo
v svoji brezupni neveri.

Kratkost evangeljske zgodbe nam komaj do¬
pusti, slutiti sijaj, ki ga pokaže ta prizor, ko se
Jezus zadnjikrat sreča s svojimi sovražniki. To
je eden izmed najganljivejših prizorov, zakaj ko
Jezus zatrjuje tako svojo pravo naravo, podpisuje
svojo smrtno obsodbo. Pa kaj je njemu smrt?
Ali ni pogoj za njegovo zmago? Ali ne ve, da
mu njegova žrtev zasluži večno zmagoslavje? Z
mogočno veljavo je pač moral govoriti Judom, ko
jih je spomnil na besede Jehove Mesiju: „Vsedi
se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih so-

l ) Izaj. IX, 5.

’) Mih. V, 2.

3 ) Malab. III, 1.

857

vražnikov v podnožje tvojih nog/ Tedaj se Jezus
obrne do svojih učencev. Vsaj ljudstvo v svoji
priprostosti ga je poslušalo ginjeno.

On govori kot sodnik, obsoja očitno, zazna¬
muje, biča, pokrije s prokletstvi pismarje in farizeje,
vse zastopnike zakona in uradne verske znanosti. *)

— »Varujte se pismarjev, jim zakliče; oni
bodo prejeli ojstrejšo sodbo.

„Na stolu Mojzesovem sedč pismarji in fari/eji.
Vse tedaj, karkoli vam rekč, spolnujte in storite;
po njih delih pa nikar ne delajte, ker pravijo,
pa ne storč.

„Navezujejo namreč težka bremena, ki jih ni
moč nositi, in jih nakladajo ljudem na rame, pa
jih sami s prstom nočejo ganiti.

»Vsa svoja dela pa storč, da jih ljudje vidijo;
delajo si namreč širje listke, in večje robove v
krilu.

„In imajo radi prva mesta pri večerjah, in
prve sedeže v shodnicah, in pozdravljenja na trgih,
in da jim ljudje pravijo: Učenik!

»Vi pa se ne pustite učenike imenovati; za¬
kaj eden je vaš učenik, vi pa ste bratje.

»In nikogar ne imenujte na zemlji svojega
očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih.
Ne imenujte se učenike; zakaj eden je vaš uče¬
nik, Kristus.

„Kateri je največi med vami, bodi vaš slu¬
žabnik. Kdor se pa povišuje, bo ponižan; in kdor
se ponižuje, bo povišan? 1

Nedoslednost, licemerstvo, trinoška zakrknje¬
nost, častilakomnost in ošabnost: to so pregrehe
teh oblastnih ljudi, ki so bili pravi Antikristi.

‘) Mat., XXIII, 1. do konca, Mark. XII, 37 - 40.

858

Neopravičljivi v svoji slepoti in svojem so¬
vraštvu so ranili neskončno ljubezen tistega, ki
jim je prinesel luč, vzveličanje in mir; in zato
so si nakopali prekletstvo.

— „Gorje pa vam, jim reče Jezus, pismarji,
farizeji, hinavci! ker zapirate nebeško kraljestvo
pred ljudmi; vi namreč ne greste vanj, in kateri
hočejo vanj priti, jim ne pustite iti.

»Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ob¬
jedate hiše vdov, dolge molitve opravljaje; za¬
voljo tega bote prejeli ostrejšo sodbo.

„Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! Ker
po morju po in suhem vse obhodite, da enega k
svoji veri spreobrnete; in kadar je spreobrnen, ga
storite otroka pekla, dvakrat hujšega kakor ste vi.

„Gorje vam, slepi vodniki! Ki pravite: Kdor¬
koli priseže pri templju, ni nič; kdor pa priseže
pri zlatu templjevem, je dolžan. Neumneži in
slepci! zakaj, kaj je več, zlato ali tempelj, ki zlato
posvečuje? In kdorkoli priseže pri oltarju, ni
nič; kdorkoli pa priseže pri daru, ki je na njem,
je dolžan. Slepci! zakaj, kaj je več, dar ali oltar,
ki dar posvečuje?

„Kdor namreč pri oltarju priseže, priseže pri
njem, in pri vsem, kar je na njem. In kdor pri
templju priseže, priseže pri njem, in pri tistem,
ki v njem prebiva. In kdor priseže pri nebu,
priseže pri božjem sedežu, in pri tistem, ki na
njem sedi.

„Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ki
desetinite meto, janež in kumeno, in opuščate, kar
je imenitnejšega v postavi, pravico in usmiljenje
in vero. To je treba storiti in onega ne opustiti.
Slepi vodniki! Ki komarje precejate, kamele pa
požirate

859

»Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker
čistite, kar je zunaj kozarca in sklede, znotraj pa
ste polni ropa in gnusobe.

»Farizej, slepec! očisti poprej, kar je znotraj
kozarca in sklede, da bode tudi to, kar je zunaj, čisto.

»Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! Ker
ste enaki pobeljenim grobom, kateri se od zunaj
ljudem lepi zdč, od znotraj pa so polni mrtvaških
kostij, in vsake gnusobe.

»Tako se tudi vi ljudem sicer od zunaj
pravični vidite, od znotraj pa ste polni hinavščine
in krivice.“

To je večna in neizprosna božja pravica, ki
gromi skozi Jezusova usta, svoje verno glasilo,
zoper poglavarje judovskega naroda, zoper te go¬
spode javnega menenja in zoper te, ki tekom
stoletij nadaljujejo njihova dela smrti. Njihove
pregrehe so pripravile k molku usmiljenje in iz¬
zvale sveto maščevanje.

Veliki krivci zavirajo božje kraljestvo, ki bi
je morali podpirati in pozdravljati. Obrnejo se od
njega in obrnejo druge. S peklenskim proseli-
tizmom skušajo razširjati svoje kraljestvo, in tisti,
ki se njihovi sekti priklopijo, so hujši od njih.
Pačijo resnico in begajo tiste, katere bi morali
razsvitljevati. Izkoriščajo priproste, požirajo pod
krinko vere imetje vdov; ponižujejo bogočastje
in je materijalizirajo; množč obredne vaje do škru-
puloznosti, pa pozabljajo pravice, milosrčnosti in
vere. Precejajo komarje in požirajo kamele; varajo
množico s svojo krivo, navidezno vero, pa polnijo
svojo gnusno vest z ropom in gnusobo, — po¬
beljeni grobovi in polni groze.

Bog govori po svojih prerokih, svojih po¬
slancih in svojih svetnikih; namesto da bi jih po-

860

slušali, jih morč; in ko so mrtvi, tedaj ti hinavci,
da se pokažejo lepe, pobelijo njihove grobove,
kakor bi jih hoteli počastiti. Pa naj Bog še go¬
vori, naj se pokaže osebno, oni bodo ponavljali
svoje umore: moriti proroke je njihova priljubljena
hudobnost.

Taisti trenotek, ko jih je Jezus ponižaval z
božjo močjo in sveto jezo, so mislili na to, kako
ga pogube in pripravijo v smrt. On je to videl
in to mu je izvabilo zoper nje še veče in strašnejše
prekletstvo.

— „Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci!
ki stavite grobove prorokov in zaljšate pokopa¬
lišča pravičnih, in pravite: Ko bi bili mi v dne¬
vih naših očetov, bi ne bili z njim deležni krvi
prorokov.

„Sami sebi torej pričujete, da ste otroci teh,
ki so proroke morili.

..Napolnite torej mero svojih očetov."

To je sodnik, ki grozi, sam božji sodnik. Z
enim pogledom obseže neizmerno in strašno celo¬
kupnost pregreh svojega ljudstva zoper Boga:

„Kače“, zavpije, „gadja zalega! Kako boste
ubežali sodbi pekla?

»Zato, glejte! jaz vam pošljem proroke in
modre in pišmarje, in izmed njih bote nekatere
umorili in križali, in nekatere bičali v svojih
shodnicah in preganjali od mesta do mesta, da
pride nad vas vsa pravična kri, ki je prelita na
zemlji, od krvi pravičnega Abelja do krvi Ca-
harije, sina Barahijevega, 1 ) ki ste ga umorili med
templjem in oltarjem."

’) Ta Caharija je bil veliki duhovnik pod kraljem
Joas-om (II. Paralip. XXIV, 20—22). Ko je videl, da se
ljudstvo vrača k malikovalstvu, porabi neko slovesnost,

861

Jezusove besede niso prazni izrazi, ampak
nosijo v sebi moč božjo. Kadar on blagoslavlja,
odpre vir brezmejne dobrotljivosti; kadar pre¬
klinja, odklene peklensko mogočnost.

Ta ponovljeni „gorje“ prinaša jezo božjo na
ponižane glave.

»Resnično vam povempristavi, „vse to bo
prišlo na ta rod.“

Jezusa naenkrat napolni z neizmerno ža¬
lostjo misel na strašno kazen, ki jo nakoplje pre¬
greha njegove smrti nad njegovo ljudstvo in nad
nehvaležnim mestom; izvila se mu je o Jeruzalemu
pikra beseda, ki jo je bil izvabil že pogled na
njegovo trdovratno nevero 1 ):

— »Jeruzalem, Jeruzalem 1 Ti moriš proroke
in jih kamenjaš, kateri so k tebi poslani; koliko¬
krat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja
zbira svoja piščeta pod perute, in nisi hotel!“ 2 )

In pokazavši na tempelj, pristavi: — „Glejte,
vaša hiša vam bo pusta puščena. Zakaj povem
vam, ne bote me videli odslej, dokler ne porečete:
Češčen bodi kateri pride v imenu Gospodovem!“

To je bil zadnji klic. Pa ga niso slišali.
Tempelj ne bo videl več tistega, kateri edini bi
ga mogel napolniti in mu zagotoviti večnost; padel

da očita Izraelu v sredi templja njegovo nezvestobo do
Boga. Ljudstvo ga je na povelje Joasovo kamenjalo kar
v preddverju.

V Paralipomcnih se imenuje sin Jojadov, pri svetem
Matevžu sin Barahijev. Sv. Jeronim (Comment. in Matth.
1. IV.) prav pove, da imeni Jojada in Barahija v hebrej¬
skem taisto pomenita: Blagoslovljen od Boga; in po spriče-
vanju taistega učenika se res bere v evangelju nazarenjcev
Jojada namesto Barahija.

‘) cf. Luk , XIII, 34—35

’) Mat., XXIII, 38-39.

862

bode, kakor pusta zapuščena hiša. Vse, kar peha
Boga od sebe, je posvečeno povsem neizogibni
razrušitvi.

Po teh tako patetičnih in silnih nagovorih
Jezus sede, na strani v preddvorju Izraelskem,,
blizo zakladne dvorane, nasproti pušicam za da¬
rove.') Gleda na množico, ki se gnete tam naokrog,
da položi nekaj novcev v dar. Bogatini, v velikem
številu, so dali mnogo. Občudovali so jih. Ubožna
vdova pristopi in spusti v pušico dva denarca,
komaj vinar vrednosti.

Jezus pokliče svoje učence in jim reče: „Res-
nično vam povem, da ta uboga vdova je več
vanjo vrgla, kakor vsi, ki so v pušico metali.
Zakaj vsi so od tega vanjo vrgli, česar so obilno
imeli; ta pa je iz svojega uboštva vse, ker je imela,
ves svoj živež, vanjo vrgla."

Materijelni dar ni nič pred Bogom; ceno dobi
še le po čuvstvu, po kreposti, ki ga navdihuje.
Največe čustvo, najboljša krepost je ljubezen; za¬
kaj popolna ljubezen ne hrani ničesar, d d vse.
Uboga vdova je imela le dva denarca, pa je imela
popolno ljubezen, in njena dva vinarja sta dobila
pred Bogom, po ljubezni, višjo vrednost kakor
vsi zlati in srebrni siklji.

Jezus je sodil kot Bog; je videl v dušo. Po¬
božnost te nepoznane žene ga je ganila. Ona je
ena izmed tistih, ki jih je pohvalil najmodrejši,
najboljši in edino nezmotljivi sodnik. Vsi ubožci
na zemlji, vsi reveži se lahko tolažijo in veselč;
nimajo bogastva, cenjenega od ljudij, pa lahko
imajo tudi v svojem pomanjkanju zaklade, katere
edine Bog ljubi.

*) Mark, XII, 41-44; Luk., XXI, 1-4.

863

Treba je tukaj uvrstiti značilen 1 ) dogodek, ki
utemelji zadnje besede, katere je Jezus izgovoril
v templju. 2 )

Med temi, ki so prišli v Jeruzalem molit ob
dnevu praznika, so bili nekateri Grki. Približali
so se Filipu iz Betzajide in so ga prosili: — Gospod!
Jezusa bi radi videli.

Velika noč ni privabila v Jeruzalem samo
pobožnih Judov iz Palestine in vsega sveta, am¬
pak tudi pagane, ki so se v svoji deželi k juda¬
izmu spreobrnili. Imenovali so se »proseliti vrat“.
Bilo jih je mnogo v Siriji, Dekapolu in v vseh
pokrajinah starega kraljestva Aleksandra Velikega.
O velikih slavnostih so prišli v stolico in so da¬
rovali svoje darove v templju. Poganski dvor
jim je bil odprt. Očevidno so ti Grki spadali v
vrsto teh proselitov vrat; zdi se, da so poznali
Filipa: sklepa se iz tega, da so morali stanovati
v kakem mestu Dekapola v bližini Betzajide. Sicer
pa, zmagoslavni vhod Prorokov v Jeruzalem, iz¬
gon kupcev in prodajalcev iz templja, njegovi
poljudni govori, ki so vlekli množico, njegovi po¬
novljeni čudeži, njegovi zmagoviti odgovori na
zlobna vprašanja učenikov, boj, ki ga je vzdržaval
s tako mogočnostjo proti velikemu zboru in po¬
glavarjem, vse to pojasni in opraviči njihovo go¬
reče hrepenenje, da vidijo Jezusa. Toni več rado¬
vednost, ki jih vleče, ampak globok notranji nagib.
Njihova prošnja, ganljive iskrenosti, kaže veliko
spoštljivost.

') Jan., XII, 20—36.

’) Kar bi potrjevalo naše menenje, je to, daje Jezus,
po spričevanju sv. Janeza, precej potem odšel in se skril
pred Judi. Njegovo poslanstvo je bilo pri kraju. Treba
je bilo le še umreti.

864

Učenec razume važnost koraka, ki ga ima
storiti; moral se je spomniti besede svojega Go¬
spoda: „Jaz nisem poslan kakor le k izgubljenim
ovčicam Izraelovimi Ne upa si vzeti ndse, da
bi prošnjo teh poganov izročil Jezusu. Posvetuje
se z Andrejem; in ta zadnji, katerega odločno
naravo poznamo,’) napoti Filipa, da obvesti Jezusa
o tem. Vkljub molku pripovednika moremo ver¬
jeti, da je Jezus sprejel željo poganov. Nobeno
srce ga ni zastonj klicalo. Ti Grki dobre volje
so se mu približali, so ga videli in slišali. Bili so
priče in vzrok ene izmed najznačilnejših razodetev
Jezusove duše.

V tem trenotku, ko so ga ti pogani zaželeli,
Judje pa zavrgli, se ga je polotilo božje ginenje.
Vsa njegova določba se mu pokaže ostro in slavno;
v svoji notranjosti vidi svojo smrt in svojo bodočo
zmago, in v svoji smrti vzrok svoje zmage. Ako
se nezvesto in zaslepljeno ljudstvo ne odzove nje¬
govemu klicu, in ga križa, bode ta od Očeta za-
željena smrt premagala zlo in potegnila k njemu
celo človeštvo. „Knez tega sveta" ga namerja
pribiti na križ; pa pripravlja, proti svoji volji,
sedež, v podnožje katerega pritekč pogani tolpoma,
da ga molijo.

Ta preroški pogled ga užalosti in poviša,
poniža in potolaži. Vkljub notranjemu boju, ki
ga vznemirja, prinašajo njegove besede s sabo in
v sebi moč in mir. Jezus hoče svoje poslušalce
odvrniti od pohujšanja nad njegovo bližnjo smrtjo:
— „Ura je prišla, pravi, da bo Sin človekov po-
veličan". 2 )

‘) Jan , I, 41 — 42.

’) Jan., XII, 23.

865

To poveličanje pa ni samo novo in spre¬
menjeno življenje, ki se ga bode veselil v svojem
kraljestvu, na desnici svojega Očeta, oproščen
za vselej slabosti in smrti, ampak je tudi zmago¬
slavje, ki je odmev v poganskem svetu in v člo¬
veštvu

Zakaj naj umrje Sin človekov? To je vsa
skrivnost bolečine in daritve. Jezus jo proglasi
kot splošen in potreben zakon božjega vladanja.
— ^Resnično, resnično vam povem, ako pšenično
zrno ne pade v zemljo, in ne umrje, ostane ono
samo; ako pa umrje, stori veliki sadu. 441 )

Da kdo more slediti takemu Gospodu, ki je
popolno včlovečenje žrtve, in katerega smrt je
pogoj vsega življenja in vsega zmagoslavja, mora
biti sam darovan. Popolna daritev je pot v večno
življenje.

— „Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil,
in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga
bo prihranil v večno življenje 14 . Poveličana usoda
Gospodova bode tudi naša usoda. To on za¬
gotavlja svojim učencem: „Ako kdo meni služi,
naj za mano hodi; in kjer sem jaz, tamkaj bo
tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, ga
bo moj Oče počastil 44 . 2 )

Misel na bližnjo daritev, na grozečo smrt,
na strašne boje, ki se pripravljajo, je izvabila Je¬
zusu vsklik groze. Daši popolnoma edin z voljo
svojega Očeta, je čutil bolj kakor mi instinktivno
odpor zoper bolečine in smrt; dal je videti ta
notranji strah.

— „Zdaj, je zaklical, je moja duša žalostna;
kaj  hočem reči? Oče, reši me iz te ure! Pa

*) Jan., XII, 24.

’) Jan., XII, 25—26.

866

zato sem prišel v to uro. Oče! poveličaj svoje
ime!“‘) To je beseda hrepenenja, živeti in bežati
pred smrtjo. To je beseda volje, ki nalaga na¬
ravi molk in se poizgubi v Bogu. Jezus se zaob¬
ljubi smrti, da poveliča svojega Očeta. Zdi se,
da se njegove smrtne težave že začenjajo. Ta pri¬
zor je predigra za to. Trenotek je slovesen: mo¬
ral je ganiti tiste, ki so bili za priče. Toda ne¬
navadna prikazen je večala in višala tistega, ki
se je tako ponižal pred Bogom, darujoč se nje¬
govi slavi, in pred ljudmi, kažoč se jim v tesni
grozi.

Glas z nebes zazveni, taisti glas, ki se je čul
ob krstu in ob spremenjenju: „Sem poveličal, in
bom spet poveličal." * 2 )

Prvo poveličanje božjega imena je očevidno
tisto, ki je imelo Izrael za pozorišče in poze-
meljski apostolat Jezusov za orodje! Drugo poveli¬
čanje je tisto, katero bode zasijalo nekega dne
nad poganskim svetom in celim človeštvom, ka¬
dar namreč Jezusov Duh pride razodet nepozna¬
nega Očeta. Obojno poveličanje se strne drugo
v drugem po krvavi igri trpljenja in smrti.

Nebeški glas so vsi slišali, pa ne vsi raz¬
umeli. Raztresena množica pravi: Zagromelo je;
drugi: angelj je z njim govoril. — „Ne zavoljo
mene, ampak zavoljo vas je ta glas prišel", 3 )
reče Jezus.

Treba je, da sam Bog posreduje in govori
z nami, da ohrani našo slabo naravo pred skriv¬
nostjo bolečin in pred zakonom daritve. Trpeči in
križani Kristus je pameti v pohujšanje; kadar se

‘) Jan., XII, 28.

2 ) Jan., XII, 28.

8 ) Jan , XII, 30.

867

ji prikaže, se ustrašena umakne, ako ji sam Bog
ne odkrije slave svojega imena v smrti svojega
Sina in svojih izvoljencev. Jezus sam tedaj raz¬
loži naši nevednosti skrivnostni glas.

— „Vedite, pristavi: zdaj je sodba sveta; zdaj
bo vojvoda tega sveta izvržen; in jaz, kadar bom
povišan od zemlje, bom vse k sebi vlekel “

Nikoli do te ure ni Jezus govoril o svoji
smrti s tako jasnim povdarkom in povedal točneje
to, kar se skriva slavnega v njegovi sramotitvi.
Nepoznani pogani, želeč ga videti in slišati, so
tako izzvali najbolj nepristopen nauk za človeka,
najbolj težak za sprejetje in najbolj potreben. Kri¬
žani vlada nad izgubljenim človeštvom, kateremu
pogani pripadajo; vidi je iti mimo in je sodi.
Ki se trkajo na prsi in verujejo, bodo rešeni; ki
ga preklinjajo v svoji nespokornosti in svoji ne¬
veri, bodo pogubljeni. Samo prvi bodo oproščeni
od trinoštva vojvode tega sveta. Premagen bode
v njih, in venkaj vržen; nova struga povede
okrog tistega, ki se je povzdignil od zemlje, brez¬
številno množico izvoljencev: to zmagoslovje
bode osvetilo Križanega za njegova ponižanja.
Križ, ki je bil Judom v pohujšanje, postane za
nas modrost in moč božja.’)

Ko je Jezus govoril, se je množica nabrala
okrog njega. Culi so ga napovedovati smrt Sina
človekovega, njegovo povišanje na križu. Mnogo
se jih je pohujšalo nad tem. Misel na Mesija, ki
umrje, na Mesija, ki je obsojen v smrt, je raz¬
jarila ta rod, ki je vzrasel v misli na Mesija, ki
osvaja, ki ustanavlja večno kraljestvo nad raz¬
valinami vseh poganskih, podjarmljenih kraljestev.

') I. Cor. I, 18.

868

To je bil nauk šol; opiral se je na sv. pismo, 1 )
katerega dlakocepna in zaslepljena eksegeza ni
razumela.

To sv. pismo 2 ) pa ni varčevalo na drznih
slikah o bojih, bolečinah, grozi in smrti Sinu
človekovega: vendar ta skrivnost je bila zakrita
vsem očem Pri besedi »križanje" množica zakriči:
— Kristus ne umrje, mu reče, on ostane na veke.
Zakon nas to uči. Kako torej moreš reči: Sin
človekov mora povišan biti? Kdo je tisti Sin
človekov ?

V tem ljudskem očitanju slutimo pohujšanje,
ki se je dotaknilo množice Jezusove. Premagan
in križan Mesija ne more biti pravi Mesija.

Jezus ne odgovori na vprašanje. Čas raz¬
govorov in naukov je pretekel On se umakne s
svojimi učenci, poprej pa se obrne še na ljudstvo
z visokim klicem, v govorici, ki je še niso člo¬
veška usta poznala:

— „Še malo časa je luč pri vas. Hodite,
dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor
v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč,
verujte v luč, da bote otroci luči“. 3 )

‘) Mich., V, 2; Ps., CIX, 4; LXXXVIII, 30 — 38;
LXXI, 5; Izaj., IX, 7; XL, 8; XXXVIII, 27; Daniel,
IX, 26 itd.

2 ) Izaj., LIH; Ps. XXI; Daniel, IX, 26; Jerem, XI, 19.

’) Jan , XII, 35, 36.

IV. Poglavje.

Prihodnje razdejanje Jeruzalema in
templja. Konec sveta.

Zapustivši tempelj, kamor se ni imel več
vrniti, obdan od svojcev, bolj kakor kdaj zavržen
od narodovih poglavarjev, je šel najbrže skozi
vrata, ki se odprč v Cedronsko dolino, ter se na¬
potil proti Betaniji.

Veličasten je bil pogled na zidove, ki se vzdi¬
gujejo nad dolino, z orjaškimi skalami in mogočnimi
zgradbami. Eden izmed učencev ga na to opozori:
— Vidiš vse to veliko zidovje?') Drugi so hvalili
bogate darove, ki so zaljšali tempelj. * 2 ) Ali so ti,
ki so opozarjali Jezusa na lepoto, veličastvo in
bogastvo svetega zidovja, morda mislili na strašne
grožnje, ki so jih slišali iz njegovih ust samih
nad Jeruzalemom in templjem? Ali so izražali ob¬
žalovanje, da bodo ti zidovi zaupuščeni, — splošno
čudo za vse Jude? Ne vemo. Jezusov odgovor je
bil strašen.

— „Ali vidite vse to ? Resnično vam povem,
tukaj ne bo puščen kamen na kamenu, ki bi ne bil
razvaljen."

Taisti dan žeje rekel Judom s prikritimi be¬
sedami glede na tempelj: „Vaša hiša bode prazna
puščena.“ Porabil je v grožnji njihovo praznoverno

>) Mat. XXIV., 1 id.; Mark. XIII, 1; Luk. XXI, 5.

2 ) Mat. XXIV., 1 id.; Mark. XIII, 1; Luk. XXI, 5.

življ. Jez. 56

— 870 —

češčenje za materijalno hišo božjo; toda svojim učen¬
cem govori brez zavese, lahko vse pove. To je
več kakor zapuščenost, to je opustošenje, ki je
napove, to je razrušitev, popolno razdejanje.

To prerokovanje, katerega pristnost je gotova
je bilo napovedano 4. ali 5. aprila (11. ali 12.
Nizana) leta 30.

In glej, kaj se je zgodilo leta 70.:

Po strašnem obleganju je rimska armada za¬
sedla Jeruzalem. Tit je dal povelje, razrušiti do
tal oboje, mesto in tempelj. Ostali so le trije stolpi:
Fasael, Hipikos in Marijamna, in del zahodnega
zidovja. Ohranjeni zidovi naj ščitijo rimski tabor,
in stolpi naj oznanjajo potomcem moč armade, ki
je premagala tako zavarovano mesto. Vse drugo je
bilo zravnano, in vsaka sled prebivališč je iz¬
ginila. Tak je bil konec Jeruzalema, sijajnega
mesta, slovečega po vsem svetu. 1 )

Zagrožena beseda Jezusova je morala učencem
pomeniti kazen božjo, smrtno obsodbo nevernega
naroda ; ako bode celo tempelj razdejan, kaj naj
še vbeži božji jezi? Poslednje prokletstvo njiho¬
vega Gospoda nad poglavarji ljudstva, nad njiho¬
vim mestom in templjem, je odprlo mislim učen¬
cev žalno prihodnost; pa neko upanje je zasijalo
nad temi razvalinami in razdrobitvami: zmago¬
slavje Mesijevo, po taki nesreči, in njegov slavni
prihod v očiščenem, obnovljenem in dovršenem
svetu. Takrat se bode res začelo mesijansko
kraljestvo.

Vse to, kar so učenci videli in slišali v po¬
slednjih dneh; boji, katerim so bili priče in ka¬
terih so se udeleževali; nasprotje in sovraštvo, ki

*) Bell. Jud., VII, 1, 1.

871

je preganjalo Gospoda, vse to se zdi, da jih je utrdilo.
Čutijo bolj celokupnost, ki jih veže na njegovo
lastno usodo. Odločeni so, da slede Gospodu. Sku¬
šajo to. kar skuša vsak človek, če ima sam le malo
poguma in srčnosti: priklopijo se s tem večjo go¬
rečnostjo svojemu voditelju, čim bolj ga vidijo
nepriznanega in napadenega.

Jezus in njegovi učenci so šli skozi Cedronsko
dolino in se ustavili na porobku Oljske gore.
Dospevši na vrh, Jezus sede, z obličjem proti
templju. 1 ) Zvečer je bilo, solnce je zahajalo. Učenci
so bili še pod utisom besede Gospodove: „In ne
ostane kamen na kamenu.“ Približajo se mu in
štirje izmed njih mu rekč po tihem : Povej nam,
kdaj bo to? in kakšno bo znamenje tvojega pri¬
hoda in končanja sveta?

Razumljivo je, zakaj so o tej pomenljivi stvari
na samem vprašali Gospoda. Smrtno nevarno je
bilo, govoriti o razdejanju svetega kraja. Pismarji
in udje velikega zbora niso dovolili, da bi se
smelo misliti, brez bogokletstva, na razrušenje nji¬
hovega templja. Dijakon Stefan je moral nekaj let
pozneje s svojim življenjem plačati junaško srčnost,
s katero je, spominajoč se Jezusove besede, očitno
napovedal njegov konec.

Vprašanje apostolov se mora od bližje pre¬
iskati, zakaj ono razodeva misli, ki so jih vzne¬
mirjale in se jih polaščale ob tej tragični uri; ono
kaže mame, ki so mamile spremstvo Jezusovo;
ono nam daje ključ do proroškega odgovora.

Učenci so prepričani, da bode jeza božja
vsplamtela zoper sovražnike Gospodove, da se
mora zmagoviti Mesija pokazati v svojem veli-

l ) Mat., XXIV, 3; Mark., XIII, 3.

56-

častvu, in da se začenja kraljestvo, ki je konec
sveta. Ta tri dejstva z razdejanjem Jeruzalema in
templja, poveličana prikazen ali razodetev Kristu¬
sova in konec časov in reči, so zvezana in ne¬
ločljiva v svojih upih. Ti upi, kakor vsi človeški
upi, so polni omam. Drugo je razdejanje sv. mesta
in templja, drugo konec sveta. Drugo je slavna
razodetev Jezusova v paganskem svetu, zmago
sloveča nad premaganim judeizmom, in ustanavljajoč
nad njegovimi razvalinami svojo cerkev in svoje
kraljestvo, drugo je naj viša razodetev Jezusova,
ob koncu časov, ko se bo prikazal v polnosti svoje
slave, in ustanovil svoje večno kraljestvo na
starem, razdejanem svetu, na spremenjenem ve¬
soljstvu.

Tako sta dve slovesni dejanji maščujoče pra¬
vice božje; eno, ki razdene judaizem kot ljudstvo,
drugo, ki razdene zemljo. Prvo zadene Jude : to
je kazen, ki jo je priklicala smrt Mesijeva in
zavrženje njegove besede ; drugo zadene ves svet:
to je kazen, ki jo je nakopala nevera hudobnežev
in zavrženje delovanja Mesijevega, nadaljevanega
v njegovi cerkvi Dve slovesni prikazni Mesijevi
sta, prva v paganskem svetu, po njegovi sramotni
smrti, v sredi ljudstev in časov ; druga ob koncu
sveta. Slično sta dve mesijanski kraljestvi, ali
bolj prav državi tega kraljestva, odgovarjajoč
dvema prihodoma Jezusovima : ena, pozemeljska
cerkev, se razvija skozi poskušnje, boje in pre¬
ganjanja, podobna samemu Jezusu v njegovem
ponižanem, trpečem in skritem življenju ; druga,
nebeška cerkev, se pokaže zmagovita nad vsemi
poskušnjami, prosta vseh bojev in vsake smrti,
podobna Jezusu v njegovem poveličanem živ¬
ljenju.

873

Ti dve vrsti dejstev sta neločljivo zvezani
med sabo; dasi ločeni po letih in stoletjih, ka¬
terih trajanje nam ni znano, prva drugo predočuje
in prepoveduje. Posebni in svojstveni znaki, ki
ju ločijo, ne ovirajo bistvene analogije, ki ju zbli¬
žuje. Beroč v razdejanju Jeruzalema in templja,
naletimo na razdejanje sveta, na konec časov;
eno je konec enega sveta in ljudstva, drugo je
konec vsega sveta in vseh ljudstev.

Večina predstoječih znamenj enega razdejanja
je tudi večina drugega. Ako gledamo prvo zmago¬
slavje Jezusovo, po razdejanjujeruzalema in templja,
v sredi človeštva, ki se upira, pa je nesposobno,
da zadrži njegovo delovanje, mislimo na odločivno
zmagoslavje tistega, ki pride v oblakih neba, z
veliko močjo in veličastvom, da vlada spreme¬
njeno vesoljstvo. In če gledamo tukaj na zemlji
v vednem boju z zmoto, krivico, sovraštvom in
smrtjo, kraljestvo nepremagljivega Kristusa v res¬
nici, ljubezni in miru božjem, lahko slutimo blesk
njegovega kraljestva, ko bode zlo premagano in
odstranjeno, ko bodo izvoljenci tvorili, s pove¬
ličanim Kristusom v polnem božjem življenju, večno
ljudstvo, pravo božje kraljestvo, ki nikoli ne mine.

Učenci so se varali v tem, da so spajali obe
vrsti dejstev. Jezus pa ju skrbno lo.pi v svojem
odgovoru. On neče zadostiti prazni radovednosti,
ampak hoče opozoriti in oborožiti svojce za grozno
uro, ki se bliža. Nič ne zamerja niti v svojih
mislih, niti v svojih besedah. Dogodki stoje pred
njegovimi očmi, predno se izvrše. On ni samo
priča, ki jih opazuje, v njem je božja moč, ki jih iz¬
vršuje. Ni ne dvomov, ne „tnorda“ v tem, kar
napove. On objema celo soglasje svojega dela, in
govoreč tem, ki pojdejo na čelu, uči ob enem,

874

kot Gospod časa in veka, te, ki mu bodo sledili
od leta do leta, do konca sveta. Razven nekaterih
posamičnosti]’, ki soglašajo do črke le gledč na
Jerusalem in konec 'sveta, ostanejo vse besede
tega pogovora dejanske, vedno umestne. Verniki
vseh časov lahko najdejo v njih razsvitljenje,
ki je potrebno za njihovo življenje; zakon zgo¬
dovine je tu razglašen v nesmrtnih izrazih za vse
človeštvo, za zemljo, na kateri prebiva, in za
vesmir.

Vse se izvrši po krizah. Trenotno zmago¬
slavje zlega izzove božjo pravico, ki posreduje
s potrebnimi razdejanji; in vsako maščujoče raz¬
dejanje požene novo razodetev dobrega, tem večo
zmagoslavje Kristusa in njegovega Duha. — „Va-
rujte se!“ To je bila prva beseda, s katero je Je¬
zus odgovoril svojim učencem. „Glejte, da vas kdo
ne zapelje. Veliko namreč jih bo prišlo v mojem
imenu, ki porekč: Jaz sem Kristus, in jih bodo
veliko zapeljali/'

Le eden je Gospod, eden Mesija, eden Odre¬
šenik, eden Vzveličar. Tega Jezus ne neha zabi-
čavati svojim učencem ; in ta Gospod, ta Mesija,
ta Odrešenik, ta Vzveličar je On. Kristus je prišel
in ni treba iskati več nobenega Gospoda, ne pri¬
čakovati nobenega Vzveličarja in nobenega no¬
vega Razodevatelja. Ti, ki svoje uho nastavljajo
krivim učenikom in krivim mesijem, se motijo.
S tem, da so nebesa dala Jezusa, so dala vse;
dala so sama sebe.

Jezus zahteva zvestobo od svojih učencev.
Ako mu ostanejo zvesti, bodo imeli moč, ki vse pre¬
maga, in modrost, ki vse razume ; to je najviša
dolžnost Nobena druga ni bolj nujna za poudarek
— zakaj v tem mesijanskem stoletju se imajo

875

množiti krivi mesije, navidezni navdihnjenci,
kakor Simon Magus, v naročju tega naroda, ki
so ga izrabili krivi proroki, ker ni hotel pravega
Vzveličarja, in ki je postal plen vseh sleparskih
zmot.

Učenik nato označi svojim vernikom pri¬
kazni, ki bodo zmedle človeško družbo in vso
zemljo.

— „Slišali pa bote govoriti o vojskah in
vstajah. Pazite, da se ne prestrašite ; ker to se
mora zgoditi, pa še ni konec. Vzdignil namreč se
bo narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo;
in kuga in lakota in potresi bodo na mnogih
krajih. Vse to pa je le začetek nadlog.“

Vse te besede so se izpolnile do pičice, ka¬
žejo se kot zgodovina in so prerokovanje. Vidimo
napade Askalonitov, Ptolomajidov, Damaščanov,
Sirijcev in vseh bližnjih ljudstev Jeruzalema. Sli¬
šimo hrup rimskih legij, za zadnjih let Titovih,
pod vlado Kaligule in Nerona, in uganemo krvave
upore, ki so potresali sedež Cezarjev. V taistem
času, pod Klavdijem, je bil orijent decimiran po
strašni lakoti, ki je divjala tudi v Judeji, 1 ) in ze¬
meljski potresi so razrušili Laodicejo in Hicro-
polis. Pogled na take šibe poprime vselej ljudsko
domišljijo. Zastrašen in razbit veruje človek, da
bode vsega konec. Groza božja ga potare.

Jezus priporoča mir svojim učencem. Ta raz¬
burjenost, ta hrupni vrišč kraljestev, in cesarstev,
te vojske brez konca to je zakon tega sveta, na
katerem vlada duh sovraštva in zvitosti,,ošabnost
in razkošnost; vse to mora priti. Verniki se ni¬
majo čuditi in zastrašiti kakor pagani.

‘) Dej. ap., XI, 28, Cf. Antiq. Jud., XX, 3.

876

In kakor se ljudstva vznemirjajo, tako se
nebo in zemlja gibata : fizični boj vlada tu; dvi¬
gajoče se moči razprč med sabo, potarejo časih
iznenadeno človeštvo, in nekatere prikazni, ki raz¬
odevajo nestalnost svojega ravnotežja, dokazujejo
veselje za boljše stanje. Verujoči mora ostati trden
v tem krhkem bivališču.

In vendar, kako strašna je njegova usoda !
fezus jo naslika v neminljivih potezah. — „Glejte
pa sami nase. Zakaj izdajali vas bodo v zbore,
in v shodnicah boste tepeni, in pred poglavarje in
kralje postavljeni zavoljo mene, njim v pričevanje."

„In kadar vas bodo gonili in izdajali, ne pre¬
mišljujte poprej, kaj bi govorili, temuč kar vam
bo tisto uro dano, to govorite. Ker niste vi, ka¬
teri govorite, ampak sv. Duh.“

Poleg političnih preganjanj glejte tudi pre¬
ganjanja in sovraštva v družini: — „Izdajal pa bo
brat brata v smrt, in oče sina, in otroci se bodo
vzdigovali zoper stariše in jih bodo morili. In
bote sovraženi od vseh zavoljo mojega imena. In
takrat ’) se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo
med sabo izdajali, in med sabo sovražili. In veliko
krivih prorokov bo vstalo, in jih bodo veliko za¬
peljali. In ker bo hudobija obilno rasla, bo lju¬
bezen pri mnogih omrznila. In bote od vseh so¬
vraženi zavoljo mojega imena. Pa las z glave se
vam ne bo izgubil.

„V svoji potrpežljivosti boste ohranili svoje
duše. Kdor pa bo stanoviten do konca, bo vzve-
ličan.“

Vse se je izpolnilo, — dejanje apostolov vam
spričuje to, — kakor je Jezus napovedal. Prvi

>) Mat., XXIV, 10, 12.

877

učenci so čutili vse preganjanje oblasti; vlekli
so jih, kakor Stefana in Jakoba, v shodnice, ob¬
sodili v smrt in kamenjali zavoljo Jezusovega
imena, gonili pred kralje in oblastnike, kakor
Pavla v Cezareji in v Rimu. Duh Gospodov jim
je dal neustavljiva usta in modrost. Bili so predmet
splošnega sovraštva. Ohranili so svoje duše v po¬
trpežljivosti. Bili so stanovitni do konca, v sredi
velikega števila odpadnikov. Zabliščal’ so v slavi
evangelja po svoji zvestobi in moči. Čuli so uro
božjo, niso se dali zapeljati krivim prorokom,
niti krivim znamenjem, niti navdihom krivega
rodoljubja, niti preganjanju. Boj na tem sovraž¬
nem svetu, silno nasprotje, krivice, grožnje, muke,
sovraštvo in smrt: to je, kar Jezus napoveduje tis¬
tim, ki hočejo nositi njegovo ime na ti zemlji.
To bode njihova prednost. — Druge vere se bodo
trpele ali bodo češčene po tistih, ki se jim
bodo prilagodili ; cerkev Kristusova pa bode
trpela sovraštvo vseh, zavoljo imena svojega Go¬
spoda. To ime predstavlja vse to, kar svet so¬
vraži; resnico, krepost, ljubezen in mir, svobodo
vesti; od veka do veka podžiga svet zoper to
ime in zoper tiste, ki je oznanjajo, javno menenje,
strasti in sebičnost, in besnost, ki je hudi duh
vseh pozemeljskih oblastij.

Vsa stoletja, od prvega sem, prinašajo Jezu¬
sovemu delu satansko pomnožitev sovraštva, opra¬
vičujoč besede tistega, ki je edini med vsemi ver¬
skimi ustanovitelji obetal svojim preganjanje, in
vedno novo preganjanje.

Utrdivši svoje učence, pokazavši jim okoliš,
v katerem bodo živeli, usodo, ki jih čaka, in čed¬
nosti, ki jih od njih zahteva, jim razloži Jezus
zahtevano znamenje glede razdejanja Jeruzalema.

878

„Kadar bote pa videli, da je Jeruzalem z voj¬
sko obležen, kadar bodete tedaj videli gnusobo
razdejanja, prerokovano od Daniela preroka, stati
na svetem mestu: (kdor bere, naj ume), takrat ve¬
dite, da je njegovo razdejanje blizo.“

Napovedano znamenje, po sv. Lukežu’) je to,
da bode Jeruzalem z vojsko obležen. Prva dva
evangelista vzameta izraz Danielov, „gnusobo raz-
dejanja“, s čimer očevidno označita rimske pra¬
pore, okrašene z bogovi in cesarjem, zasajene na
posvečenem prostoru okrog svetega mesta.

Leta 65., četrt stoletja pozneje ko je Jezus
prorokoval, so se prikazale rimske armade. 2 )

Videli so prihajati kohorte, ki jih je poslal
oblastnik Flor, da kaznuje nemirno ljudstvo Jeru¬
zalemsko. Nekaj mesecev pozneje bodo prišle le¬
gije 3 ) pod poveljstvom sirijskega prefekta Cestija;
naposled, spomladi 1. 70., 4 ) obleže Tit sveto mesto.

— Tedaj, pravi Jezus, naj, kateri so v Judeji,
beže na gore; in kateri so v sredi v njem, naj
proč gredd; in kateri so po deželi, naj nikar vanj
ne hodijo; in kdor je na strehi, ne hodi z nje,
jemat kaj iz svoje hiše; in kdor je na polju, se
ne vračaj jemat svoje suknje. Zakaj dnevi mašče¬
vanja so to, da se vse dopolni, kar je zapisano.

„ Gorje pa nosečim in doječim tiste dni. Za¬
kaj velike nadloga bo po deželi, in jeza nad tem
ljudstvom.

»Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po zimi
ali v soboto.

‘) Luk. XXI, 20.

’) Bell, jud., II, 14, 3.

’) Ravnotam, II, 19, 4.

•) Ravnotam, V, 2, 1.

879

„Zakaj takrat bo velika stiska, kakeršne ni
bila od začetka sveta do zdaj, in je ne bo. In ko
bi ne bili prikrajšani ti dnevi, bi ne bil otet noben
človek; toda zavoljo izvoljenih bodo prikrajšani
ti dnevi.

„In padali bodo pod mečem, in vjeti bodo
med vse narode odpeljani, in Jeruzalem bo od ne¬
vernikov poteptan, dokler se časi nevernikov ne
izpolnijo."

In povrnivši se še enkrat h krivim prerokom,
pristavi Jezus: »Takrat, ako vam kdo poreče:
Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne verjemite. Za¬
kaj vstali bodo krivi Kristusi, in krivi proroki,
in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako,
da bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mo¬
goče). Glejte! pred sem vam povedal? 4

Nasvet, bežati pred katastrofami in pred groz¬
nim razdejanjem, ki ga hoče pravica in jeza božja,
se ne obrača samo na prvi krščanski rod, ampak
na vse Jezusove učence, dokler traja sv. cerkev,
kadar prihajajo podobne katastrofe in podobna
razdejanja, zaukazana po taisti pravici, nad ljud¬
stva, mesta, kraljestva in civilizacijo tega sveta.
Beg tedaj ni več malosrčnost, ampak postane de¬
janje čuječnosti in potrebe.

Izvoljenci ubežč tako maščevanju tistega, ki
čuje vedno nad svojim kraljestvom na zemlji. V
tem, ko zavrženci, prepuščeni slepoti svojih pred¬
sodkov in zapeljani od svojih krivih prorokov,
trdovratni v svojih naukih, besni v svojem so¬
vraštvu, nadalje zagovarjajo to, kar ne zasluži
živeti, in to, kar ovira pristop Kristusov v člo¬
veštvo, se njegovi pravi učenci, sluteč vihar,
odtegnejo zmešnjavi, odtegnejo temu, kar ima po¬
giniti, ter se izognejo meču in močem smrti. Pre-

880

žive, da nadaljujejo sveto delo nad razvalinami
tega, kar je božja pravica razdejala, tega, kar
si misli, kakor Judje, da je v svoji ošabnosti ne-
umrjoče. Zavoljo teh (izvoljencev) torej bodo pri¬
krajšani dnevi razdejanja in potrebne krize, ki
gredd pred obnovitvami. Izkoristili bodo neizprosno
pravico za usmiljenost in dobrotljivost božjo, ki
jih ljubi.

Apostoli in prvi kristijani so se pokorili pre¬
roški modrosti svojega Gospoda. Spomnili so se
opomina in so bežali iz Jeruzalema in Judeje, ko
so se kohorte rimskih legij približale, ter so se
rešili onstran Jordana, na gore Moabske in visoke
planine Galaadske proti Peli. In tako je palestin¬
ska cerkev, vsled besede Jezusove, ubežala grozni
katastrofi, katera je objela Jude, zaslepljene v svo¬
jem fanatizmu, ki niso razumeli odklenjenega vi¬
harja nad sabo in niso videli v poganskih arma¬
dah neustavljivega orodja božje jeze.

Opustošitev in razdejanje, kakor je je Jezus
naslikal v svojem proroškem govoru, se je izpol¬
nilo po dogodkih, kakor vse, kar je on napove¬
dal. Zgodba, ki se lahko čita pri Jožefu Flaviju,
je razlaga njegove besede. Skoro milijon Judov je
poginilo, skoro sto tis r č jih je bilo odvedenih v
sužnost, v Egipt in razne pokrajine cesarstva. ’)
Jeruzalem je bil, do besede, poteptan od poganov,
in je še sedaj v njihovi oblasti. Zgodovina se
dalje razvija tako, kakor je Jezus prorokoval; sto¬
letja se množč, v nedoločni dobi, kažoč vsem
očem, ki hočejo videti, krivde polno mesto, ki se
upogiba pod jarmom nevernikov.

Zdaj je čas poganov, je dejal Jezus; čas Izra¬
elov je pretekel. Božje delo se vrši v sredi Ijud-

‘) Bell, jud, V.

881

štev, ki so bila nekdaj prepuščena svojim potom;
odslej se mora evangelj božjega kraljestva povsodi
oznanovati.

Ta skrivnostna beseda, ki jo omenja tretji
evangelist, čas „nevernikov“, označuje nepoznano
dobo, delavno in mučno, ki loči razdejanje Jeru¬
zalema od konca sveta. Kakor hitro se ta doba
konča, nastopi konec sveta; Sin človekov pride.

Ta prihod ne bode podoben prvemu.

V tej dobi bojev, kriz, zapeljivostij, krvavih
vojska, ako vam tedaj porekč: Glejte! v puščavi
je (Kristus), ne hodite venkaj; glejte! v hramu je,
ne verjemite. Ker kakor blisek pride od solnčnega
izhoda, in se posveti do zahoda; tako bo tudi pri¬
hod Sina človekovega.

„Kjerkoli je namreč mrtvo truplo, ondi se
bodo zbirali tudi orli/

Človeku se ne bode treba truditi, da bi našel
Kristusa. Žareči, bleščeči sijaj njegovega veliča¬
stva bode posvetil v neizmernost. In kakor se
orli bliskoma spuste navzdol, ker jih žene duh po
truplu, tako bodo hiteli izvoljenci proti Temu, ki
je hotel biti klavni dar, ker jih bo vlekel duh nje¬
gove žrtve.

— „Kmalu po stiski tistih dnij pa bo solnce
otemnelo, in luna ne bo dala svoje svitlobe, in
zvezde bodo padale z neba, in moči nebeške se
bodo gibale. In takrat se bode prikazalo zname¬
nje Sina človekovega na nebu, in tedaj se bodo
jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo videli priti
Sina človekovega v oblakih neba z veliko močjo
in veličastvom. In bo poslal svoje angelje s tro¬
bento in z velikim glasom, in bodo zbrali nje¬
gove izvoljene od četverih vetrov, od konca do
konca neba/

— 882 —

S temi orjaškimi podobami je Jezus naslikal
svojim učencem konec časov, zemlje in sveta.

Pričujoči položaj tega vesoljstva, v katero je
Mesija prišel, ob zgodovinski uri, da ustanovi v
bolečinah, bojih in smrti novo kraljestvo Sina člo¬
vekovega, da premaga zlo, da izbere svoje izvo¬
ljence, je le mala doba neizmernega razvoja. Ta
doba gre h koncu. Kaka bode poslednja kriza na
našem planetu? Ali bode solnčni zistem vsled sta¬
rosti preminil? Ali morda zvezde strahovito za¬
denejo vkup, in se pri tem sunku pokaže razbe¬
ljena vročina? Ali zvezde po kaki neznani sili
idejo s svojih tirov in padejo v središče atrakcije?
Na tem je malo ležeče. Gospod vesti ne pride
odgovarjat radovednosti duhov.

Opozori nas le na to, da konec tega poze-
meljskega in spremenljivega sveta pride, kakor kak
siloviti prevrat, kakor smrt, kakor razrušitev, ka¬
kor razdejanje. Gorišče vse svitlobe bode, kakor
da je zamrlo, in tema bode objela vse. Kar mi ime¬
nujemo teženje, privlačna sila, ravnovesje, to se
potare. Kozmične konvulzije pretresejo vse. Toda
ta zadnja kriza bode le preobrazitev, — zname¬
nje prihoda Sina človekovega, v polnem veliča¬
stvu njegove mogočnosti in njegove slave.

Kakor osebna smrt ne prestraši Jezusovega
učenca, ker vidi v nji le najviše preobraženje svo¬
jega bitja in združenja z neskončnim božjim živ¬
ljenjem; tako ga naj ne prestraši splošna smrt,
konec sveta: ta je pogoj splošne obnovitve, pri¬
prava na večno kraljestvo Kristusovo. Ta zadnja
kriza se pripravlja, predočuje, v teku časov, po
razrušitvah nepopolnih ver, zastarelih ljudstev, iz¬
rabljene civilizacije.

883

Pred temi razrušitvami je kristijanovo vede¬
nje vedno taisto; on vidi v njih le napredujoče
rojenje božjega kraljestva, in gre črez razvaline
z glavo po koncu, hrepeneč vedno po popolnej¬
šem uresničenju, po višem razodevanju življenja
in Duha njegovega Gospoda.

Kaj postane vesoljstvo v tej prereditvi, ka¬
tere načelo in izvršitelj se zmatraJezus? V kake
astronomične pogoje zajde nebesni zistem ? Kako
bode to prebivališče, ki ga Kristus pripravi svo¬
jim izvoljencem, kako to mesto, katerega vsi deli
se strnejo v edinstvu? Človek ne more tega uga¬
niti. Vse to, kar vidi, je podvrženo kraljestvu
smrti; zakoni, ki vladajo to kraljestvo, dokler ga
Sin človekov ne razruši, so neprestopne pregrade,
ki zavirajo naše boječe, rpalosrčne misli.

Zadošča nam vedeti to, kar Jezus obeta za
uro svojega prihoda; namreč da se bodo izvo¬
ljenci vseh štirih vetrov neba združili v njem in
z njim. Ta nada bode moč, ki vzdrži njegove
učence v vseh trajajočih stoletjih. Njegove raz-
odetve se obračajo na vse. Slovesno prerokovanje,
ki je je napovedal na tem malem porobku Oljske
gore, nad dolino Jozafatovo, oči obrnene na tem¬
pelj, na razdejanje obsojen, — to prerokovanje
je opomin za vsa stoletja.

— »Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte
in povzdignite svoje glave; ker vaše odrešenje se
približuje."

Kako se izvrši vidna povrnitev Kristusova?
Kako bode tisti, ki ima vevnico v roki, izvršil
veliko izvolitev svojih izvoljencev izmed vesolj¬
nega človeštva in vseh rodov zemlje, podvr¬
ženih njegovi sodbi? Kak delež bodo imeli duhovi
v končnem delu? Kake nove oblike obleče naše

884

od mrtvih vstalo telo, gospodujoče nad prostorom
in časom, nad pokvarjenostjo in smrtjo, spreme¬
njeno po samem življenju Jezusovem, katero pre-
stroji vse njegove izvoljence? Domišljija in srce
človeško si jih ne upa čutiti. ’) Vsa drznost je
nezmožna, da bi prodrla v skrivnosti neskončne
ljubezni. Naša modrost je le nespamet; to, kar mi
nazivamo drznost duha, je le boječnost nasproti
večnim načrtom.

Jezus iznova poudarja dolžnost čuječnosti, in
sicer čuječnosti, ki je polna upanja.

— „Poglejte figovo drevo, in vsa drevesa;
kadar že brst poganjajo, veste, da je leto blizo.
Tako tudi vi, kadar bote videli, da se to godi,
vedite, da je blizo božje kraljestvo/

In z ozirom na razdejanje Jeruzalema pristavi:

— „Resnično vam povem, da ta rod ne bo
prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja
bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle/

Pa kdaj pride dan, kdaj pride ura konca
sveta? „Tistega dneva pa, in ure nihče ne ve,
tudi ne angelji nebeški, ampak sam Oče/

Božje skrivnosti, ki jih je Sin človekov pre¬
jel od Očeta, da jih izroči človeštvu, ne obsegajo
te točke; v tem pomenu tudi Sin človekov tega
ne ve. Glejte veliko, strašno neznanost! Grožnja je,
ki vedno visi nad zemljo. Svet lahko premine
hipoma, jutri, čez sto let, čez deset sto let. Čas
je neznaten; pred Bogom in pred tistimi, ki sodijo
po božji luči, je tisoč let kakor en dan. Dolžnost
vernega človeka je, živeti tako, kakor bi svet
danes prenehal.

— »Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kdaj
je čas. Kakor pa je bilo v dnevih Noetovih, tako

‘) I. Cor., II, 9.

885

bo tudi prihod Sina človekovega; zakaj kakor so
v dnevih pred potopom jedli in pili, se ženili in
možile do tistega dne, ko je šel Noe v barko; in
niso spoznali, dokler ni prišel potop, in vseh vzel;
tako bo tudi prihod Sina človekovega.

„Varujte se pa, da vaša srca ne bodo pre¬
obložena v požrešnosti in pijanosti, in časnih skr¬
beh; in da tisti dan nanagloma nad vas ne pride.
Zakaj kakor zadrga bo prišel čez vse, kateri po
vsi zemlji prebivajo.

»Takrat bota dva na njivi; eden bo vzet in
eden popuščen; dve bota mleli v mlinu, ena bo
vzeta in ena popuščena.

„Ravno kakor človek, kateri je na tuje šel,
in svoj dom zapustil, in svojim hlapcem oblast dal
za vsako opravilo, in je zapovedal vratarju, da
naj čuie.

„Čujte tedaj, (ker ne veste, kdaj hišni gospo¬
dar pride; zvečer ali o polnoči, ali o petelinovem
petju ali zjutraj), da vas, ko bi prišel nanagloma,
ne najde spečih.

„Ko bi vedel hišni gospodar, katero uro da
tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil podkopat-i
svoje hiše.

„Čujte tedaj, in molite vsak čas, da bote vredni
najdeni vsemu temu ubežati, kar se bo-godilo,
in stati pred Sinom človekovim.

„Kar pa vam pravim, vsem pravim: Čujte!“’)
Svetniki tako čujejo. Apostoli, ki so poslu¬
šali na Oljski gori te večne besede, so nestrpno
pričakovali bližnje povrnitve Jezusove. Culi so,
klicali so ga, zaželeli so ga. To živo upanje jih
je vzdržavalo v viharju prvih stisk.

’) Mark., XIII, 28 — 37 id.

, 57

Zivlj. Jez.

886

Opažali smo, s kako vstrajnostjo in močjo je
Jezus v ti težki uri zabičaval svojim učencem pri¬
čakovanje svojega drugega prihoda. To pričako¬
vanje bode ostalo živo pri njih, ko bode že Jezus
izginil. Osvobodilo jih bode od trinoštva svetov¬
nih sil; gospodovalo bode nad njimi, jih opomi-
nalo na praznoto in ničevost minljivega življenja,
jih ohranilo v čuječnosti kot služabnike, da jih
njihov Gospod ne utegne iznenaditi.

Sicer pa se ne gre za to, da bi odreveneli v
pričakovanju. Jezusov učenec ni kako nedelavno
bitje, ki obrača svoj pogled samo na smrt in več¬
nost; on je služabnik Očetov in ima nalogo, da
čuje nad življenjem in službovanjem vseh služab¬
nikov, da jim razdeli hrano o svojem času.

Pod to priprosto podobo, ki jo je Jezus več¬
krat uporabil, se razodeva najbolj versko, najbolj
vzvišeno pojmovanje pozemeljskega življenja.

Zemlja je hiša Očeta, ki je v nebesih. Tisti,
ki na nji prebivajo, in hodijo po nji, so modri
in zvesti služabniki; vedo, da je njihova naloga,
živiti druge. Porabijo se v potrebnem delu, in n,i-
hova delavnost, od Boga blagoslovljena, je za to,
da rede svoje brate: eni dado materijalni, drugi
duševni kruh. Dele miloščino postrebnim, pouču¬
jejo tiste, ki so nevedni, prinašajo luč in čednost,
upanje in mir božji tistim, ki zdihujejo v temi in
moralni revščini, v britkosti in poniževanju.

— „Blagor tistemu hlapcu, pravi Jezus, ka¬
terega njegov gospod, kadar pride, najde tako
delavnega! Resnično vam povem, da ga bo čez vse
svoje imetje postavil. Ako pa reče tisti malo¬
pridni hlapec v svojem srcu; Gospod odlaša priti,
in začne biti svoje sohlapce, pojeda in pije s pi¬
janci; bo prišel gospod tistega hlapca ob dnevu,

887

ko se ga ne nadja, in ob uri, ki je ne ve; in ga
bode odločil, in mu delež dal s hinavci; „tam bo
jok in škripanje z zobmi/

Pa jim še reče, da jih navduši za čuječnost,
toda za delavno čuječnost: ’)

— »Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno de¬
seterim devicam, katere so vzele svoja svetila, in
so šle ženinu in nevesti naproti. Pa petjih je bilo
nespametnih, in pet pametnih.

»Petere nespametne so vzele svetila, olja pa
niso vzele s sabo. Pametne pa so vzele olja v
svojih posodah s svetili vred.

»Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale
in zaspale.

„0 polnoči pa je šum vstal: Glejte, ženin gre,
pojdimo mu naproti. Takrat so vstale vse tiste
device, in so napravljale svoja svetila. Nespametne
pa so modrim rekle: — Dajte nam svojega olja,
ker naša svetila ugasujejo. Pametne pa so odgo¬
vorile, rekoč: — Da ga kje ne zmanjka nam in
vam, pojdite raje k prodajalcem, in si ga kupite.

»Kedar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in
pripravljene so šle z njim na ženitnino, in duri
so se zaprle.

„Poslednjič pa pridejo tudi one device, re¬
koč : — Gospod, gospod ! odpri nam. On pa je
odgovoril in rekel: Resnično vam povem, vas ne
poznam “

Ta prilika, povzeta po judovskih šegah, ima
v svoji milobi vender le nekaj strašnega.

Ženin je Kristus sam; poslednja ura ženitnine
je tista, ko se završi večna združitev njegova z
nevesto, s cerkvijo, z družbo razumnih in pro¬
stih bitij, združenih med sabo v Bogu.

*) Mat., XXV, 1 id.

•57°

888

Da koga spustč na ženitnino, mora imeti go¬
rečo svetilko, posodo z oljem, ki redi plamen, da
svetilka ne ugasne.

Gospod označi s to podobo čednosti, ki so
svetila duše, in brez katerih je naša vera kakor
svetilka brez olja.

Le eden čas in ena ura je, ko kdo sme na
pojedino. Ko ta ura mine, se duri zaprti. Pre¬
pozno je. Ne odpre se tem, ki pridejo in trkajo.
„Vas ne poznam", odgovori Ženin. Ta čas je
v življenje na zemlji. Tisti, ki si niso priskrbeli
življenju skrivnostnega živeža, bodo zavrženi:
to je, kar straši. Čednosti se ne morejo vzeti; ta
osebni in neoddajni zaklad zadošča komaj tistim,
ki so si ga nabrali.

— Čujte tedaj, čujte, ponavlja Jezus, imejte
gorečo svetilko, ker ne veste ne dneva ne ure.

Malo pred svojo smrtjo, sedeč pred templjem
in mestom, v sredi svojih učencev, se Jezus trudi
jih razsvetliti in utrditi, jim odkriti svoje veliko
delo in jim pokazati njihove dolžnosti. Govori jim
o času, ko ga ne bo več, pove jim to, kar ima
priti. Njegova misel gre od sedanjosti v prihod¬
nost, od neposredne prihodnosti do skrajne pri¬
hodnosti, od Judovske dežele do človeštva, od
minljivega sveta do večnosti, ko bode vse kon¬
čano, ko bode on kraljeval, sodil in izbral svoje
izvoljence

Napoved te odločilne, slovesne sodbe je raz-
odenje, ki se obrača na vse verujoče. V tem tre-
notku, ko se pripravljajo, da bi ga sodili, se On
pokaže kot veliki Sodnik. 1 )

‘) Mat., XXV, 31 id.

889

— „Kadar pa pride Sin človekov v svojem
veličastvu, in vsi angelji z njim, takrat bo sedel
na sedežu svojega veličastva. In zbrali se bodo
pred njim vsi narodi, in jih bo narazen ločil,
kakor pastir loči ovce od kozlov. In ovce bo po¬
stavil na svojo desnico, kozle pa na svojo levico.

„Takrat poreče kralj tistim, ki bodo na nje¬
govi desnici: — Pridite, blagodarjeni mojega Očeta,
posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od
začetka sveta.

„Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti;
žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil,
in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste
me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali; v
ječi sem bil, in ste k meni prišli.

„Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč:
—■ Gospod! kdaj smo te videli lačnega, in smo
te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili? Kdaj
smo te videli tujega, in smo te pod streho vzeli ?
ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te
videli bolnega; ali v ječi, in smo k tebi prišli?

„In kralj jim bo odgovoril in rekel: —Res¬
nično vam povem, karkoli ste storili kateremu
mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

„Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na
levici: Poberite se izpred mene, prokleti! v večni
ogenj, kateri je pripravljen hudiču, in njegovim
angeljem.

„Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti;
žejen sem bil, in mi niste dali piti; tuj sem bil,
in me niste pod streho vzeli; nag sem bil, in me
niste oblekli; bolan in v ječi sem bil, in me niste
obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč:
— Gospod! kdaj smo te videli lačnega, ali žej-

890

nega, ali tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi,
in ti nismo postregli?

„Takrat jim bo odgovoril, rekoč: — Resnično
vam povem, česar niste storili kateremu teh naj¬
manjših, tudi meni niste storili.

„In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa
v večno življenje."

Jezusova duša, duh njegovega dela, najvišji
zakon človeštva, vsa skrivnost večne določbe je
v teh besedah.

V možu bolečin skriti Bog se istoveti po
ljubezni z vsem tem, kar trpi na zemlji. — „Ubogi,
lačni, nagi, ujeti, bolni, z eno besedo mali, to sem
jaz, reče svojim učencem. Trpljenje je izvolil za
svojo nevesto, in zato se zdi, da sam trpi v vseh,
kijih stiska trpljenje. Nikoli se ni ljubezen do člo¬
veštva na tak način pojavila. Posledica je taka-le:
Vi, moji verniki, ljubite vse uboge tako, kakor lju¬
bite mene; to je popoln zakon in najvišja dolž¬
nost; to je vsa vera. Ako so lačni, dajte jim jesti;
ako so žejni, dajte jim piti; ako so tujci, vzemite
jih pod streho; ako so nagi, jih oblecite; ako so
slabi, jih podpirajte; ako so stiskani, jih osvo¬
bodite.

Za tako ceno boste vredni postali večnega
kraljestva. Večna ljubezen se je hotela združiti s
svojo stvarjo; in tako se le po ljubezni stvar stori
vredna neskončnih darov.

Bitja brez ljubezni pa so prokleta. Gorje vsem
sebičnežem, ki niso spoznali sočutja in ljubezni
do drugih; to so trda srca, lačna razveseljevanja
in neobčutljiva za bolečine tega ljudstva revežev,
med katerimi živč, ne da bi imeli z njimi sočutje.

Sodnik, ki ga pričakujejo, bode zanje brez
usmiljenja.

- 891 —

Ljubezen bode najviša moč, ki bo razdelila raz¬
umna in prosta bitja, kadar dojdejo na konec svo¬
jega namena. Enim bode odprla vir večnega živ¬
ljenja, drugim pa se bode umaknila in jim užgala
ogenj maščevanja, — kazen hudiča, angeljev in
ljudij, ki so jih zapeljali, in vseh bitij sovraštva
in nasilstva, sebičnosti in pokvarjenosti.

V.  Poglavje.

Končni neuspehi Jezusovi. — Njihovi
vzroki.

Največa bolest moža, ki je poklican za javno
delovanje, ni ta, da umre, ampak da vidi, kako
se resnica, ki jo prinaša, ne prizna, in vzveli-
ličanje, ki je predlaga, zameta; ta bolest je tem
plemenitejša, čim nesebičnejša je. Apostoli ne
žalujejo radi neuspehov, ampak radi nesreče
tistih, ki jih preganjajo. Mučeniki ne plačejo nad
svojo smrtjo, ampak nad pregreho svojih rabljev.

Cim veči je duh, tem veče je njegovo trp¬
ljenje, da ga zametajo; čim boljši in svetejši je,
tem nesebičnejši je. Jezusova bolest je bila brez¬
mejna v svoji grenkosti in nesebičnosti, kakor
je bila neskončna ljubezen, katero je gojil do
svojega ljudstva.

Ko je šel iz templja, v torek zvečer 12. Ni-
zana (marcij-april), „in se skril pred Judi“*), ko
je obstal dalj časa ob podolju Oljske gore, na¬
sproti Jeruzalemu, prerokujoč s tihim glasom svo¬
jim učencem bližajoče se razdejanje mesta in
templja in konec časov, — je lahko poudarjal
končne neuspehe svojega apostolata. Neutrudljiva
gorečnost, nauk, ponovljeni klici, brezštevilni
čudeži, zgovornost, svetost, slovesne razglasitve,
preteče grožnje; vse je bilo zastonj.

*) Jan., XII, 36.

893

Človeški govorjeno, vse se je pokazilo. Po
dveh letih neprestane in nezmotljive delavnosti
se mu ni posrečilo, odstraniti sumničenja oblasti
in učenikov postave, jih prepričati, kdo je Kristus,
in jih posvetiti v skrivnosti božjega kraljestva;
pač pa je videl rasti vsak dan nasprotstvo, sle¬
poto, nasilstvo in sovraštvo.

Nižje ljudstvo mu je res bolj naklonjeno;
vendar je opazil, kako je bilo nestanovitno in
lahkoverno. Pritrjujejo mu, a iz zvedavosti, se¬
bičnosti, v omami svojih lastnih sanjarij, duh
njegov pa jim je tuj. Edino zmagoslavje Jezusovo
v dveh letih oznanovanja evangelja je to, da je
navdahnil vero v nekatere duše, ki so bile naj-
priprostejše, ki so bile včasih najgrešnejše, a
vselej najodkritosrčnejše. To je vsa njegova pri¬
dobitev. Pohlevno zmagoslavje, ki ne bi zadoščevalo
pozemeljskemu častiljubju, je vender le izhodišče vse
slavejezusove. Gospodovo življenje vlada zakon, ki
presega našo izkušenost in našo modrost. Ako nje¬
gove zmage niso podobne človeškim zmagam, tudi
njegovi neuspehi niso podobni našim neuspehom.

Mož dejanja se pripravi na boj, vspodbujen
z upanjem na zmago; ako podleže, se pridružijo
poniževalnemu neuspehu vselej britke prevare
upov. Čuti se odgovornega za svoje izgube. Na¬
paka je v njem, ker ni umel odstraniti zadržkov,
ukrotiti svojih sovražnikov, uresničiti svojih na¬
črtov. Zgodovina ne odpusti premaganim. Ali so
mislili na odpor in ali so se imeli za dosti močne?
— Zakaj niso zmagovali? —Ako je bil odpor hujši,
kakor njihova moč; — zakaj so se bojevali?
Manjkalo jim je previdnosti ali srčnosti.

Vse nesreče, ki imajo svoj izvor v prevarah
ali v strasteh človeških, so za premaganca kazen;

894

urinejo se v vrsto človeških dogodkov pod imenom
„šibe“, ki' zmedejo, ponižajo in iztrebijo rodove
in ljudstva.

Jezus ni nikoli mislil na svoje zmagoslavje
pri Judih ; večkrat je napovedal svojcem, da bode
moral mnogo trpeti pred poglavarji v Jeruzalemu,
in da jim bode izročen. Njegovi neuspehi niso
bili odvisni od njega, ampak od trdovratnosti
tistih, ki jim je oznanoval evangelj. Delo, ki je
ustanavlja, je večje kakor oni. Toda njegov poraz
je zmagovit, zakaj bil je kazen za nezvesti narod,
ki je menil zmagati, in je bil vzrok vseh nesreč,
ki jih je videl ta narod, ki jih vidi in ki jih
bode videl.

Judovska nevera z ozirom na Jezusa in do¬
sledno končni neuspeh njegovega apostolata je iz-
izmed največjih dejstev njegovega življenja, zgo¬
dovine njegovega ljudstva in verske zgodovine
človeštva. Vzvišenost dela, propad ljudstva, brez¬
pogojno zavrženje sredstev za uspehe, ki jih za¬
hteva človeška politika, in vrhu vsega sklepi
Boga, brezpogojnega Gospoda dogodkov : to so
mnogi vzroki, ki osvetle to pomenljivo dejstvo.
Močno bi nas zanimalo raziskavati, predno vidimo
narodni veliki zbor, kako zapečati svojo nevero
z justično smrtjo Jezusovo, in kako Jezus sam
posveti svojo javno službo s silovito smrtjo,
— kakor jo je napovedal, — prosto, junaško, od
Boga sprejeto.

V Judeji kakor v Galileji, v Samariji kakor
v Pereji, naj se obrne na množico, ali na v za¬
konu podkovane učenike, in v kakršni obliki
se že pokaže, Jezusov apostolat nima drugega
predmeta, kakor tega, da razodene svoje delo in
svojo osebo, da razjasni to, kar se ima izpolniti

895

in da pokaže, kdo da je. Obe razodetvi potrjujeta
druga drugo; zakaj med delom in delavcem je
popoln odnošaj in neprestano soglasje. Take raz-
odetve se vselej prilagode okoliščinam in ljudem,
ter rastejo z viharjem, ki jih prikliče. To ni niti
znanost, niti zavest Jezusova, ki naj je polagoma
zorela, kakor so nekateri zgodopisci mislili, to
so priče popolnega znanja in popolne zavesti, ki
se razkrivajo.

Na kaj se nanaša mesijansko delo Jezusovo?

Da ustanovi na zemlji božje kraljestvo, kakor
se je sam izrazil. To kraljestvo obstoji bistveno
v tem, da se človek udeleži božjega življenja;
Jezus to imenuje „večno življenje". Da se človek
prerodi za to življenje, ne zadošča samo prosta
volja; treba je, da se Bog sam podeli po svoji
neskončni darežljivosti. Posebna naloga Mesijeva
je, da uresniči to podelitev s tem, da nam da
božjega Duha. Po drugi strani mora človek pri¬
trditi in se pripraviti za ta izliv Duha; zahtevata
se torej dva pogoja: kesanje in vera. Po kesanju
in pokori se spozna za grešnika, se odpove sa¬
memu sebi, in žrtvuje vse to, kar ima slabega,
nepopolnega in omejenega; po veri se priklopi
Bogu, se mu odpre in postane z njim taisti Duh:
božje kraljestvo se prične. Človek spada v nov
svet; vstopi v večno resnico, v neskončni ljubezni,
in okuša že v globočini svojega srca mir, slad¬
kost in srečo božjo.

Poprašalo se je, kakšen je bil Jezusov načrt
v človeškem pomenu besede; tak-le je bil.

Nič političnega in pozemeljskega; nič nepo¬
polnega in minljivega ; nič posebnega in omeje¬
nega. Vse je priprosto, splošno, živo, veličastno.
Delo je bistveno božje, naj se že proučuje od

896

katerega stališča koli: v svojem zaključku, ker
hoče človeka povzdigniti do božjega življenja; v
svojih sredstvih, zakaj edina moč, ki se more
povspeti do Neskončnega, je živi Duh božji; v
svojem začetniku, ker bi ne mogel podeliti pol¬
nosti božjega Duha, da ga sam nima; v samem
svojem predmetu, ker smatra človeka le za raz¬
umno in prosto bitje, ki je zmožno, da vstopi v
Večno in Neskončno, in da je poklicano živeti
od božjega življenja. To delo je zadnja beseda
božje previdnosti nad človeštvom, je brezpogojen
in odločilen izraz vere, konec vseh rečij in cilj
napredujočega razvoja vesoljstva.

Tak načrt je nad vsakim človeškim duhom
in nad vsakim vstvarjenim razumom; ne pripada
stvari, da bi dala Boga, kakor ji ne pripada, da
bi sama po sebi vstopila v božje življenje. Tisti,
ki je prišel uresničit ta načrt, tisti, ki ga je pro¬
glasil, hotel, pripravil, ne more biti drugi kakor
sam Bog.

V resnici se je izrekel in proglasil za Sina
božjega, kakor je klical ljudi na božje delo. Po¬
svetil je vso svojo gorečnost, ves svoj čas apo¬
stolata, da proglasi judom svoje božje sinovstvo,
in — povdarjamo, — ne moralnega sinovstva,
ki bi le obsegalo nekak moralni odnošaj, nekako
zjedinjenje njegove volje ali misli z nebeškim
Očetom, ampak pravo sinovstvo, po katerem ima
z Očetom eno in isto naravo, isto modrost, isto
oblast, isto življenje, in ki ga pooblašča, da se
izredno naziva „Sin“.

Res je, da se je ta božji Sin pokazal le po
človeški naravi, v kateri se je učlovečil, in da
se je vsled tega učlovečenja imenoval Sina člo¬
vekovega; toda človeška narava ni nikakor pre-

897

drugačila v njem božjega sinovstva, in. božje si-
novstvo ni porušilo v ničem človeške narave.

Naravi se lahko združita, ne pa pomešata.

Božje sinovstvo Jezusovo je edina razlaga
njegovega življenja, njegovega nauka, njegovih
dejanj in njegovega delovanja. Z njim je vse pravo,
modro, popolno; brez njega je vse izpodtakljivo,
uporno, bogokletno: v tem so Judje imeli prav,
da so ga obsodili in križali. Noben človek nima
pravice, govoriti to, kar je on govoril, delati to,
kar je on delal, tirjati to, kar je on tirjal, obe¬
tati to, kar je on obetal.

Edin Sin božji, enak Bogu, in sam Bog, je
mogel razglašati, v svojem imenu, moralni zakon;
edino On se je mogel, razglašujč ga, poslužiti
tega obrazca:

„Starim je bilo rečeno; jaz pa vam povem."

Edini On je mogel zapovedati naravi kot
Gospod, ne da bi poklical Boga, ker je bil, živel
in govoril Bog v njem. Edino On je imel pravico,
ozdravljati in obujati od mrtvih, ker je njegova
beseda kot božja imela stvarilno moč. Edino On
je mogel, v svojem imenu, izganjati hudobne du¬
hove, ker je imel Duha samega Boga. Edino On
je mogel odpuščati grehe, ker je bil Bog, ki ga
greh razžali. Edino On se je mogel imenovati Luč
sveta, ker je Sin Božji večna svetloba. Edino On
se je mogel imenovati brez zmote in brez greha,
ker sta greh in zmota tuja Bogu in človeku, ki
je prejel polnost božjo. Edino On je mogel tir¬
jati brezpogojno vero in neomejeno ljubezen, ker
je Bog človeku vse. Edino On je mogel obetati
božje življenje, ker je je posedal kot svoje lastno
dobro. Edino On se je mogel pokazati kot naj¬
višji Sodnik človeštva, ker sodba vesti ima svojo

898

nezmotljivo pravilo v božji pravici in pripada le
Bogu. Edino On je mogel reči, da nebo in zemlja
preideta, njegove besede pa ne; zakaj božja be¬
seda je večna. Edino On je mogel reči, da so
njegove besede Duh in Življenje; zakaj kar Bog
reče in kar Bog hoče, to stori: nič se ne vstavi
njegovi volji in njegovi moči.

Vse te črte, po listinah raztresene, obsegajo
pristne razodetve Jezusove, glede njegove narave
in glede njegove uloge.

Tak načrt in tak mojster bi morala najti,
kakor se zdi, hipno in navdušeno sprejetje v
ljudstvu, ki je imelo čast ga videti.

Bistvo samo Jezusovega dela odgovarja temu,
kar je bilo najbolj živahno, globoko in čisto v
verskem duhu in določbi Izraelovi.

Zveza z Jehovo, edino pravim Bogom, je bila
duša tega ljudstva; ta zveza tedaj se je uresni¬
čila na popoln način po dejstvu prikazni Sina
božjega v sredi Judov, in po podelitvi božjega
sinovstva vsem pravim otrokom Abrahamovim.

Velika prednost Izraela, Zakon, — katerega
duha učeniki niso spoznali, — je imela le en
namen: človekovo opravičenje; da torej izpolni
in dokonča to opravičenje, Jezus ni prinesel pisa¬
nega zakonika, ampak živega božjega Duha, edino
moč, ki je zmožna preroditi in posvetiti človeka.
Izraelova naloga v sredi ljudstev na zemlji je
bila ta, da uči vse pravega imena božjega; ali ni
torej mesijansko delo, ki je odprlo vhod v božje
kraljestvo vsemu človeštvu, ali to delo ni izpol -
nitev te naloge Izraelove?

Pri tem zatrjevanju pa se ne smemo begati,
da te priproste in sijajne resnice niso ganile

899

duhov, ne podjarmile javnega menenja in ne
razsvetlile teh učenikov in teh duhovnikov.

Ta dogodek so proroki naprej videli in ga
pred več stoletji napovedali.

Eden izmed njih je slišal od daleč človeko-
ubojne naklepejudov; ko beremo te prerokbe, si
mislimo, kakor bi prisostvovali spletkam velikega
zbora zoper Jezusa:

„Ganimo tedaj pravičnega, ker nam nič ne
koristi, in je našim delom nasproti, in nam grehe
zoper postavo očita, in nas razglaša zavoljo gre¬
hov našega obnašanja. Usti se, da Boga pozna,
in se božjega Sina imenuje. Naše misli odkriva.
Težko nam je že gledati ga; zakaj 'njegovo živ¬
ljenje je različno od drugih, in njegova pota so
vsa drugačna. Nas ima za lahkomišljene, in se
ogiblje naših potov, kakor nesnažnih rečij, in ko¬
nec pravičnih više ceni, in se hvali, da ima Boga
za očeta ... K najsramotnejši smrti ga obso¬
dimo. “ ')

Izajija gleda Jezusa od daleč in pravi o njem
z žalostjo:

„Kdo veruje naši zaslišani besedi? in Gospo¬
dova roka, komu se razodeva ?

„In on raste kakor mladika pred njim, in ka¬
kor korenina iz suhe zemlje; nima je ne podobe,
ne lepote; in videli smo ga, pa ni bilo nič očit¬
nega, da bi ga bili želeli.

„Zaničevanega in najzadnjega med ljudmi,
moža bolečin in skušenega v slabosti; in kakor
zakrito je bilo njega obličje, in bil je zaničevan;
zato ga nismo čislali." ‘)

*) Modr. 11.

’) Izaj. LIH. 1—3.

900

In taisti Izajija, slikajoč moralno stanje na¬
roda, pravi:

„Otroke sem izredil in povikšal, oni pa SO'
me zaničevali.

Vol pozna svojega gospodarja, in osel jasli
svojega gospoda; Izrael pa ne pozna mene, in
moje ljudstvo ne razume.

Gorje grešnemu rodu, s pregreho obteženemu
ljudstvu, hudobnemu zarodu, pregrešnim otrokom;
zapustili so Gospoda, preklinjali so Svetega Izrae¬
lovega/ ')

Proroki so popisali s krepkimi potezami mo¬
ralni propad svojega ljudstva:

»Poslušaj, trapasto ljudstvo! kliče Jeremija,,
ki nimaš srca; ki imate oči, pa ne vidite, in ušesa,
pa ne slišite.-

Srce tega ljudstva pa je neverno in pun¬
tarsko; odstopili so in se proč podali.

In ne pravijo v svojem srcu: Bojmo se Go¬
spoda, svojega Boga/ * 2 )

In Ecehijel, podoba prihodnjega Mesija, po¬
sluša, ko mu Gospod govori:

„Sin človekov! ti prebivaš v sredi uporne
hiše; oni imajo oči, da bi videli, pa ne vidijo; in
ušeša, da bi slišali, pa ne slišijo; ker so uporna
hiša.“ 3 )

Izajija je govoril že globokejšo besedo o ti
skrivnostni oslepelosti:

„In slišal sem, zavpije prorok, glas Gospoda
govorečega: Koga naj pošljem? in kdo pojde?
In rekel sem: Glej, jaz, pošlji me ! In on je rekel:

*) Izaj., I, 2—5.

’) Jeremija, V, 21—24.

3 ) Ecehiel, XII, 2.

901

»Pojdi, in povej temu ljudstvu: Poslušajte, po¬
slušajte, pa nikar ne razumejte! Glejte prikazni,
pa je ne spoznajte!"

»Oslepi temu ljudstvu srce, in zamaši mu
ušesa, in zatisni mu oči, da kje ne vidi s svo¬
jimi očmi, in ne sliši s svojimi ušesi, in ne čuti
s svojim srcem, in se ne spreobrne, in da ga ne
ozdravim." ’)

In z grozno krepkostjo, govoreč o taisti pri¬
kazni, še reče:

»Strmite in čudite se, omahujte in tavajte;
pijani ste, pa ne od vina, opotekate se, pa ne od
pijanosti."

„Ker Gospod vam je natočil duha zaspanosti,
zatisnil vam je oči, vaše proroke in poglavarje,
ki prikazni vidijo, je pokril; da so vam prikazni
vseh kakor besede zapečatenih bukev, ki se dajo
komu, ki zna brati, in se mu reče: Beri jih! on
pa odgovori: Ne morem, ker so zapečatene “

„In bukve se dajo takemu, ki ne zna brati,
in se mu poreče: Beri! On pa odgovori: Ne
znam brati."

In Gospod je rekel:

„Ker se mi to ljudstvo s svojimi ustmi bliža,
in me s svojimi ustnicami časti, njegovo srce pa
je daleč od mene, in se me boje po človeških
postavah in naukih.

Glej! zato bom to ljudstvo še bolj v str¬
menje spravil z velikim in groznim čudežem;
modrost bo namreč njegovim modrim prešla, in
spreumetnost njegovih spreumetnih se bo skrila." 2 )

Grozovite prorokbe ne napovedujejo samo
judovske nevere, ampak jo tudi pojasnujejo. To

‘) Izaj., VI, 8.

•) Izaj., XXIX, 9-15.

Žirij. Jez«. 58

902

ljudstvo je propalo, pokvarjeno, bolno, popačeno,
hudobno: odtod njegovo zavrženje.

Pa zakaj Bog ni razsvetlil teh zaslepljencev,
zakaj ni odprl ušesa tem glušcem, ne omečil teh
trdovratnih src, ne uklonil teh ponosnih čel ? Ali
je propalost kakega ljudstva neozdravljiva? Ali
ne more navdih božjega Duha vselej oživiti mrtvih ?
Ta navdih ni zavel: zakaj? Ta „zakaj“ presega
ozko obzorje človeških misli; ponese nas proti
nepristopnemu svetu vesti in Boga.

Božja previdnost, po zakonu, ki nam ni znan,
vodi prosta bitja, posamičnike in ljudstva. Ne sili
jih, ampak jih vodi do njihovega namena; upo¬
števa njihovo samostojnost, celo njihove zmote in
njihove pregrehe; jih zadržuje ali jih zapušča, ne
da bi razumeli vzrok njenega zadržavanja ali za-
puščenja. Taisti, ki so rešeni hudega, skušajo
dobroto Osvoboditeljevo; trdovratni skušajo, da
je človek, prepuščen samemu sebi, gol nič. Na
globočino neskončne Modrosti se sklicujejo apo¬
stoli, ko govore o neveri svojega naroda. ')

Verujoči se pokloni, v nepredornih božjih
skrivnostih, najvišemu vzroku vsega. Zgodovinar
pa ima dolžnost, iskati, v življenju ljudij in ljudstev,
po drugih, pojavljajočih se neposrednih vzrokih.

Človek je počasen, uporen, trd za napredek,
posebno za nravni in verski napredek. Narodi so
počasneji kakor posamičniki, človeštvo počasneje
kakor narodi. Čim svetejše je zahtevano delo,
tem redkejši je upor. Nikoli ni bilo človeku in
človeštvu predloženo svetejše delo v osebi ka¬
kega ljudstva, kakor Jezusovo delo. S tem, da je

‘) Jan., XII, 37 id.; Rimlj., X, XII.

— 903 —

Izrael, dosledno hranil vero v edinega Boga, v sredi
splošne nevere in malikovanja ljudstev, čuvajoč
svoj, čijsti Zakon, v sredi pregreh, ki razjedajo
zemljo, je že izpolnil eno izmed najsvetejših vlog:
ostalo mu je le še, da predstavi svetu splošnega
Odrešenika, in začne z njim pravo božje kra¬
ljestvo.

Ako bi to ljudstvo sledilo stopinjam Jezuso¬
vim, ako bi na njegov glas jelo delati veliko
pokoro, proglasivši povsodi pravo mesijanstvo in
povabivši pogane na veselo vest, na občno odre¬
šenje, na spremenenje sveta pod božjim vplivom,
ki prekipeva: kak čudovit prizor bi bil to! Celo
tedaj, ko bi Izrael izgubil svojo narodnost, in ko
bi se kri, na katero je bil tako ponosen, razlila
v vse človeške rodove, ne bi imel ničesar obža¬
lovati. Kristus bi zadoščal njegovi slavi, in ta
slava bi se ovekovečila na tem svetu, koder bi
Sin božji začel vladati in napolnil stoletja in kra¬
ljestva zemlje s svojimi čednostmi, s svojo pra¬
vico in s svojim mirom.

Naklonjenost človeka ali kakega ljudstva mo¬
ralni in verski resnici se ne da razložiti samo po
notranji razvidnosti resnice, po njeni potrebi ali
vzvišenosti, ampak posebno po stanju vestij. Ako
tedaj proučujemo judovski narod, je nemogoče
izgrešiti, da je bila za časa, ko je Jezus, napo¬
vedan po Janezu, začel svoj očitni prihod, pro-
palost najglobočja, gledč na politično, versko in
moralno stališče.

Odtod njegova nevera; odtod sovražno in
krvavo nasprotje oblasti'z ozirom na Jezusa.

Na prvi pogled se ne pokaže verska in mo¬
ralna propalost Izraelova.

904

Zdi se, kakor bi se to ljudstvo povzdignilo,
ako je primerjamo z njegovimi očeti. Ne klanja
se več pred poganskimi maliki. Njegov mono¬
teizem je postal neupogljiv. Znani obrazec: »Po¬
slušaj Izrael, Jehova je tvoj Bog; in Jehova je
eden“, je postal priljubljen obrazec.’)

Nikoli ni bilo bogočastje bolj bliščeče, bolj
v časteh. Tempelj, prezidan in ozaljšan po He¬
rodu, je čudotvor vesoljstva. Darovi prispevajo,
žrtve so neštevilne. Rodoljublje se krepi po za¬
tiranju; napaja se z upom najtrje preskušnje, sanja¬
joč o blaženih dneh tolažbe; sklopi se z vero
samo. Zakon, skupina obrednih predpisov, je pred¬
met strastne privrženosti.

„Vse se nam lahko vzame“, govori Jožef
Flavij z odkritim poudarkom, „naša narodnost,
naša mesta, in vse naše imetje; toda Zakon nam
ostane vekomaj. 1 )

Če se Juda še tako daleč požene, ne bo se
bal trinoštva, ki ga stiska, bolj kakor Zakona.“

In res se je videlo, po taistem zgodovinarju,
dosti vjetih Judov, ki so pretrpeli muke in naj¬
hujše kazni rajši, kakor da bi jim ušla le ena
beseda zoper Zakon in svete knjige. 3 )

Neupogljivi monoteizem, sijajni kult, fana¬
tična privrženost Zakonu in izročilnim šegam,
sveto in divje rodoljubje je utegnilo izzvati vero
v napredek: pa to je bila le krinka. Propalice
so kakor bolniki, ki hinavčijo časih pod zape¬
ljivo zunanjostjo. Narodi in kraljestva se navadno
pogreznejo v polnem diru in daju.

>) Deut., VI.

’) Centra Apost., II, 38.

s ) Ravnotam, I, 8.

905

Poganstvo ni bilo nikoli tako razkošno, ka¬
kor takrat, ko je šlo k svojemu koncu. Vsi ve¬
liki pretresi, ki se zlijejo na človeštvo, je pre-
senečijo v mrzlični in nezmerni delavnosti, ki se
pokaže v preživelosti.

To ljudstvo, izredno versko in duhovniško,
kaže v svoji propalosti posebne znake. Vsi ele¬
menti njegove vere so prizadeti: oblast, zmernost,
vest, zakon, nravnost.

Duhovništvo je ponižano. Trese se pred pa-
gansko oblastjo, kateri je zasužnjeno. Najviše pro¬
store, najviša dostojanstva, predsedništvo in nje¬
govo- namestništvo velikega zbora, veliko duhov¬
ništvo zavzemajo saduceji, ti dvomljivci, ki ne ve¬
rujejo niti v vstajenje, niti v neumrjočnost, niti v
duhove, niti v božjo Previdnost. Čudni veliki du
hovniki to! Njihova vera se omejuje le na ta svet;
je pisan zakonik, posvečen, nespremenljiv, ki za¬
gotavlja dober red in mir; neizprosni v svojih
sodbah, ojstrost znači njihovo gorečnost. Drže na
sijajnost bogočastja, nasvetujejo pomnožitev darov,
izkoriščajo pobožnost ljudsko, množč svoje do¬
hodke z desetinami in prodajo klavnih darov, na
kar si pridržujejo monopol. Kakšen odmev naj
najde beseda proroka in samega Boga v teh du¬
hovih brez vere, v teh odrevenelih srcih, v teh
lakomnih bitjih, prijateljih sijajnosti in bogastva?
To so tisti, ki kažejo do Jezusa tisto ironijo in
tisto persiflažo, katere odmev najdemo v četrtem
evangelju.

Verska znanost farizejske stranke ne nudi
niti najmanjšega protivesja malovrednemu vplivu
tega propalega duhovništva. Nikaka večja zadača
ne zanima teh učenikov. Pokoreč se praktičnemu
duhu svojega rodu, so učili potrebne verske res-

906

niče. Na njih je bilo, da so razlagali božji vpliv
na narod; zakaj dolžnost teh, ki mislijo, in teh,
ki vedo, je vselej, da vodijo srca kake dežele.

O tem mesijanskem času bi morala judovska
veda raziskavati prava znamenja te odločilne dobe,
bi morala razumeti bistvo velikega Poslanca in
njegovo božjo ulogo. Ta točka pa je, ki so jo
najbolj prezirali in najbolj opuščali, tako Judje
aleksandrijskega helenizma kakor učeniki Pale¬
stine. Ti zadnji, namesto da bili pobijali s teme¬
ljitimi nauki proroške šole nizki materijalizem,
ki moti ljudstvo in poraja apokalipse nebrzdane
domišljije, pa so se mu podvrgli in ga posvetili.’)

V rokah imajo knjige prerokov, najjasnejše
besede, ki jih je kdaj kako ljudstvo slišalo: lahko
bi bili razkrili duha svojega rodu, duha njegovega
Zakona, obstojni razlog njegove narodnosti, taj¬
nosti njegovih upov prihodnosti in njegovo zvezo
z Bogom; pa nečejo, ne znajo brati. Preobračajo
pomen, po volji svoje zlorabljene vede, in se po-
izgubljajo v malenkostih pravoslovja in kazuistike.
Ves namen življenja za nje je ta, da izpolnijo črko
zapovedi. To je vsa njih pravičnost!

Kaj obsega ta črka? Kako naj bi se v takem
položaju točno izpolnovala? Glejte, to je treba
pokazati. Vse stolice odmevajo od teh razgovorov,
katerih otročnost, čudaštvo in tesni formalizem
razodeva neozdravljivo propast.

V resnici versko čustvo je otopelo. To ljudstvo
je zaprto božjemu vplivu; Duh, ki je vzbujal pro-
roke in ki jih je spominal tako mogočno na nji¬
hove dolžnosti in na njihov vzvišeni namen, ne
govori več. Omolknil je že pred sto leti.

') Cf. Das Judcnthum zur Zeit Christi, von J. Langen.

907

Kaj pomaga, če proglašajo Jehovo kot edinega
Boga, in da ni drugega Boga kot Jehova? Med
Jehovo in njegovim ljudstvom ni več žive zveze.
Znak Izraelske vere je bil ravno osebno in neprestano
božje posredovanje, razodevajoče svojo voljo svo¬
jemu ljudstvu po prerokih, duhovnikih in kraljih;
nekaj stoletij sem pa je to posredovanje opovirano.

Učeniki in poglavarji proglašajo Boga kot
edinega, Nevidnega, Nepristopnega; v polpaganski
teurgiji proslavljajo nadnaravne moči Njegovega
neizrekljivega imena, se izogibajo izrekati Njegovo
ime, vsled praznoverskih ozirov, a niso več v
kakem odnošaju z Njegovim božjim Duhom; in ako
pade kaka večna beseda v sveto srce, niso zmožni,
je slišati.

Pod takimi velikimi duhovniki, in izročeni
takim učenikom, izgubč utrujena srca pomen dolž¬
nosti in poznajo le še zakonitost. Vnanja vaja,
molitev, post in miloščina, umivanja, daritve in
sobotni počitek, jih razjedajo; toda notranja čistost,
goreča ljubezen do Boga, usmiljenje do bližnjega,
ponižnost, spokornost, pravica in odkritost ne pride
v poštev. Strast do dobička in bogastva, lakom¬
nost in poželjivost, zaničevanje ljudstva in ubogih,
sebičnost in ošabnost, se skrivajo pod krinko
čednosti.

Prešestvo je postalo splošna pregreha, in — kar
je najhuje, -■ se skriva in uveljavlja kot zakonitost.
Pobožnemu farizeju se ne zdi nič hudega, ko odpodi
svojo ženo iz najbolj praznih razlogov. Uradni „lo-
čilni list“ vse posveti. Ko Jezus imenuje svoje so-
vremenike hudobni in prešestni rod, se ta zadnji
izraz lahko vzame v doslovnem pomenu: označuje
popačenost, ki je ponižala zakon pri Judih. To
ni samo prešestvo, to je poligamija.

908

V talmudskih listinah, v katerih se je duša
in duh najstrožjega farizajizma izrazil tako krepko,
se ne čuje nikoli klic resne volje v boju s so¬
vražnimi močmi; nikoli se ne pokaže priznanje
nezmožnosti človekove pred dolžnostjo. Za te
ošabne in tako ozkosrčne farizeje je postava le
materijalna zveza med Jehovo in njegovim ljud¬
stvom, skupina predpisov in pravil, katerih izpol¬
nitev je vir sreče, in prelomitev vzrok nesreče —
»Bodi zvest", pravijo učeniki „pa boš poplačan;
ako nisi, je kazen gotova in neizogibna." To je vse.

Le koristoljubna servilnost je duša tako raz¬
umljene vere. To je prava kupčija med gospo¬
dom in hlapcem. Nič ni bolj proti veri kakor ta
pobožna sebičnost. Vse je potegnila na-se v tem
ljudstvu, ki ne vidi nič drugega kakor sebe, in
ki je napravila iz ponižnega in poslušnega slu -
žabnika Jehove surovega najemnika.

Kakor vsa propadajoča ljudstva, je tudi ju¬
dovsko ljudstvo ob Jezusovem času pod trino-
štvom živih predsodkov. Ne razume več prihod¬
nosti, izgublja pomen svoje določbe, je napojeno
in zaslepljeno po ošabnosti. Ne sluti niti svojega
ponižanja niti svojega propada. Njegovi upi so
nespametni. Vse to, kar je hotelo, je zavrženo;
vse to, kar je upalo, ga je prevarilo; vse to, kar
more ljudstvo rešiti, mu je zakrito.

Misli na svoje predpravice pri Jehovi, a ne
vidi tega, kar Bog tirja od njega; bolj kakor
kedaj se baha s svojim rodom in svojo krvjo, in
se ne boji, da bode ta rod in ta kri zavržena;
strastno gori za svoj zakon, ki naj bi ga spre¬
jeli vsi narodi; a ta zakon se bo kmalu moral
umekniti drugi postavi; pričakuje svoje narodno
vstajenje, pa je obsojeno za vselej, da propade

909

kot ljudstvo; računi na slavnega Mesija, pa ta
pride ponižen in brez sijaja; pijano pozemelj-
skega veselja in zmagoslavja, bode obsuto z brez¬
številnimi nesrečami in poteptano pod nogami ne¬
vernikov.

Propad kake dežele, rodu ali vere je ne¬
ozdravljiv, ako prevladujejo take zmote. Ob času
Jezusovem niso bile te zmote sadio ozračje, v ka¬
terem se je dihalo in živelo, bile so zakon šol,
učeniki so jih učili uradno, in duhovništvo jih je
zakrivalo s svojo mogočnostjo

Božja previdnost pa vendar ne pusti svojega
ljudstva v propadu, v kateri je zašlo: hoče vidno
in mogočno posredovati.

Prorok se je pokazal. Nič ni bilo bolj važno,
bolj slovesno kakor to nenadno vzbujenje božjega
Duha, ki je štiri stoletja molčal in spal. Janez
prejme od zgoraj vse to, kar more zadeti, raz¬
svetliti njegovo deželo in jo razpoložiti, da razume
božjo voljo. Izrael pričakuje svojega Mesija in
novo dobo: Janez jo napovč, naslika, označi, po¬
kaže s prstom. Ljudstvo vidi rado v svojih ve-
dežih strogost: Janez jo ima v junaški meri.
Ljudstvo išče pravice. Janez uči le to v svojih
spokornih pridigah. Obredi potegajo ljudstvo na¬
se: Janez si prisvoji taisti obred, ki je najpri-
kupnejši, krst, kot podobo čednostij, ki jih oznanja.
On res ne dela čudežev, pa njegovo sveto življenje
je neprestan čudež. Ljudstvo ni ubogalo drugače
nikoli, kakor pod utisi božjih groženj; te ozna¬
njajo ustnice Prorokove, silne, strašne. Toda Pred¬
hodnik najde le malomarnost, sovražnost ali zani¬
čevanje pred poglavarji in učeniki, pred oblast¬
niki in pred čuvaji pravoverne znanosti; nevedna

910

množica, ubogi brez veljave in čednosti, grešniki,,
mitarji in nečistniki edini se odzovejo.

TedajBog pokličesvojega Izvoljenca in svojega
Kristusa; vdihne vanj polnost svojega Duha. Ta
je sam Sin božji, viden v sinu človekovem.

Vse to je v njem, kar more vest vzbuditi,
razsvetliti, pretresti, spremeniti, pomiriti, očistiti
in posvetiti. On govori tako, kakor ni govoril
še nihče. Proglaša sVet zakon, ki ne samo ne opo¬
reka vladajočemu zakonu, ampak ga popravlja
in popolnuje. Ima krotkost, ki prepričuje, dobrot¬
ljivost, ki se da priljubiti; sočuten je za vsako
slabost, za vsako bolečino, za vsako revščino.
Množi čudeže po stopnji neizčrpne ljubezni. Ima
žarečo in nerazrušno gorečnost. Ne prizanaša no¬
beni pregrehi, a ne zavrže nobenega trepetajo¬
čega grešnika.

Vest tega ljudstva ostane gluha; vzbudi se na
njegov glas le toliko, da ga skuša pogubiti. Nič
je ne razoroži. Nasprotje, na katero je Janez na¬
letel, rase proti Jezusu brez mere.

Ako je imel Jezus vse to, kar more odpreti
in rešiti vest, treba je priznati, da je imel tudi
vse to, kar je odbijalo in vzbujalo najhujše in
najživejše predsodke, tiste, ki slepč množico, in
tiste, bolj strašne, ki begajo oblastnike in učenike
znanosti.

Pričakovali so slavnega, sijajnega Mesijo; On
se pokaže ubogega in ponižnega. Sanjali so o po¬
litičnem in verskem Mesiju: On zameta vsako po¬
litično ulogo. Pričakovali so osebo, ki zablišči v
nebeških znamenjih: On zakrije svojo mogočnost
v dobrotljivost brez bahanja. Hoteli so osvobo-
jenje stiskanega naroda: On zapove davek cesarju
in posveti tako po svojem uku politično odvisnost

911

svojega ljudstva. Hrepeneli so po pozemeljskem
kraljestvu, ki naj zatemni paganstvo cesarstva:
On pa govori le o duhovnem kraljevstvu. Sovra¬
žili in zaničevali so nevernike: On pa porabi vsako
priliko, da hvali njihovo vero. Verujejo v večnost
templja: On pa napovč njegovo bližnje razdejanje.
Zmatrali so Zakon kot odločivni zakonik zveze z
Jehovo: On pa razglaša, da ga je prišel izpolnit.
Iskali so le zakonito čistost: On govori le o či¬
stosti srca. Menili so, da naslov sinov Abra¬
hamovih podaja pravico do božjega kraljestva:
On pravi, da se je treba, kdor hoče vstopiti v
božje kraljestvo, preroditi, se kesati in verovati.
Pomnožili so obrede: On jih imenuje prazne, in
zahteva pokorščino, usmiljenost in pravico. Iz
napačnih ozirov postavljajo Boga v nepristopno
samoto: On ga pokaže v sebi, se naziva Sina bož¬
jega, enakega Očetu, edinega z Očetom, delujo¬
čega kakor Oče, oživljajočega to, kar je mrtvo,
sodečega vse, sedečega na desnici.

Brezpogojno protislovje je med Jezusom in
judovskim javnim menenjem, med božjim Poslancem
in narodom, ki se ima kot svet narod.

V tem pa ostane v sredi judovskega ljudstva
nepoznano število duš, ki se izognejo več ali
manj okuženju; čista srca, odkriti duhovi, boječ
se hudega, živeč v volji dobrega, pripravni, spre¬
jeti resnico in priznati svojo revščino.

Bog jih je prihranil za svoje ljudstvo, kakor
so zdravi elementi prihranjeni za življenje bolnega
telesa. Ako bi izginili, ako bi se uničili, smrt bi
bila neizogibna: ko ni bilo več pravičnih v So¬
domi, jo je pokončalo žveplo in ogenj.

Ti elementi se najdejo povsodi, v vseh sta¬
novih in v vseh poklicih; več jih je pa pri ubogih

912

kakor pri bogatih, več pri nevednih kakor pri
modrih, več pri mitarjih kakor pri farizejih, več
pri grešnikih kakor pri takozvanih pravičnih, več
pri tujih ljudeh uprave in oblasti kakor pri vladarjih-

Ne čudimo se temu. Bogastvo, znanost, vnanja
vera, oblast, so ravno tako močne, da ob času
propada povečajo popačenost in pomnožč pred¬
sodke.

Tako je tudi Jezus med ljudmi niže vrste
našel in nabral svoje učence. Poznajo se vsi po
tem znaku: njihova vest je močnejša kakor pred¬
sodki; znamenje sovražnikov pa je, da so njih
predsodki in pregrehe močnejše kakor vest. Ko
je tedaj Jezus udaril po predsodkih in se skliceval
na vest, so ga morali eni zavreči in drugi sprejeti.

Vernikov je bilo malo po številu. Od mili¬
jonov Judov, ki so poslušali njegovo besedo, v
celi razburkani Palestini, mu jih je sledilo le nekaj
stotin.

To je bilo bore malo za moža, ki je imel v sebi
vsa sredstva duha. Za Jezusa je bilo dovolj. On
je hotoma zametal vsa ta sredstva, on zahteva le
zvesta srca, in jih dobi, zadosti so mu; z njimi
premaga vse.

Jezus vidi, da se vzdignejo zoper njega naj¬
strašnejše sile, ki lahko celo ljudstvo postavijo
nasproti enemu človeku: oblast, znanost in množico.

Oblast ga zavrže in obsodi v imenu politike
in narodne varnosti; znanost ga prekolne v imenu
svetega zakona in pravoverja; množica ga zavrže
v imenu napačnega patriotizma.

Taiste sile, ki so se zarotile v judovskem
ljudstvu zoper Jezusa, se nadaljujejo v človeštvu,
da potarejo delo njegovega Duha in njegovih po¬
slancev.

913

Politična oblast ima vedno svoje državne
ozire; vladajoča znanost, neizprosna pravoslavnost
krivih ver ima vselej svoja prekletstva; in ljudski
predsodki činijo zmerom svoje nasilstvo, ki skuša
uničiti Sina božjega, ovirati napredek njegovega
kraljestva, in zadržati priproste, da bi vstopili. Pa
ta zarota, za hip zmagovita, služi le božjim na¬
črtom.

Nasproti tem upornim silam Jezus nima druge
alternative, kakor upreti se ali podleči rado-
voljno sili.

On se ne bode uprl. Ako se upre, bi brez
dvojbe zmagal: pa zoper oblast se bojuje z upo¬
rom; zoper uradno versko znanost se bojuje s
kompromisom in* navideznim podvrženjem; zoper
ljudske strasti se bojuje s tem, da se jih vara:
taka taktika je naj veča umetnost častilakomnežev.
Ti spretni ljudje se odlikujejo s tem, da se zavza¬
mejo za oporišče vladajoče ideje, in mogočno
kažejo na aspiracije dežela, katere hočejo potegniti
na se in povzdigniti. Sklicujejo se na stranko,
kateri se postavijo na čelo; in s pomočjo zvijače in
borb, nasilstva in uspehov, prisilijo oblast, da se
uda. Ko postanejo gospodarji, uredč zmago, raz¬
glase svoj zakonik in uklenejo tiste, ki so jih
podjarmili. Verski duhovi starega veka, ki" se niso
omejili samo na pridigarstvo in moralo, kakor
Sakija-Muni in Konfucij, so vsi delovali po teh
zakonih človeške politike; po takem potu so tudi
želi zmagoslavje.

Tako postopanje obsega zvezo s hudobnimi
silami, katerim je ta svet prepuščen, in omadežuje
vse te, ki so uspehe više cenili kakor nravnost
in svetost.

914

Jezus ne pozna tega postopanja: brez druge
opore kakor samega sebe in Očeta, katerega večne
načrte izvršuje, se povzdigne nad vse duhove, sam
samcat v svojem veličju. On ne kaže na vlada¬
joče ideje, na aspiracije svojega ljudstva; On jih
pobija. Njegov nauk o božjem kraljestvu je v po¬
polnem nasprotstvu z oblastjo, s šolskimi pogla¬
varji in s sanjami množice. Niti ena stranka ga
ne more proglasiti za svojega glavarja. Saduceji,
Farizeji, Herodijani, Eseni, nihče ne najde v njem
izraza svojih dogem. Nikakega pogajanja z zmot¬
ljivo vedo učenikov; nikake premetenosti v člo¬
veškem pomenu besede. Lahko bi nastalo izpod-
takljivo dvoumje glede predmeta o Mesijevem na¬
slovu. Zato se opaža, s kako obzirnostjo se Je¬
zus načeloma izogiblje dvoumnosti pred množico
in pred Jeruzalemom: značilna podrobnost, ki spri-
čuje njegovo voljo, nikakor ne pogajati se s pred¬
sodki.

Ime Sina Davidovega ga je časih vznemirilo;
poslužil se ni nikoli tega imena, ampak seje nazival
vselej Sina božjega ali Sina človekovega. Oba na¬
slova sta bila čist in primeren izraz njegovega bitja,
značeč njegovo pravo službo, brez primesi in brez
nevarnosti za ljudsko vest.

Nikakega klica po sili; ni jednega upornega
vsklika zoper oblast. Materijelna sila mu je ne¬
znana. On je Jagnje božje" v svojem kratkem po-
zemeljskem ži vljenju, in ne Judov lev. „Ponižen in
krotak iz srca", kakor je rad rekel, pride „reševat
in ne pogubljat, dati svoje življenje in ne ga jemat
drugim. 14  On zahteva od človeka popolno zatajenje,
on pokaže človeku, kako naj se daruje.

Zdaj je njegovo poslanje končano: On lahko
izgine. Ali ne bode tako poskusil ohraniti živ-

915

Ijenje, katero je dalo Očetu vso pričakovano slavo,
in njegovemu ljudstvu vsa spričevanja, ki bi je
razsvetlila in rešila, ako bi bilo mogoče to ljud¬
stvo razsvetliti in rešiti.

Ko pride Jezus po zadnjih torkovih borbah s
svojimi učenci v Betanijo, ga bolj kakor kdaj pro¬
dira in razjeda misel na smrt.

Dogodki se bodo razvili hitro in nenadoma.
Srčnost izgubi množica, ki je od začetka pozdrav¬
ljala Jezusa, ker je upala videti naposled velika
znamenja na nebu, kot zarjo mesijanske dobe. Ne
razume ponižnega in preganjanega božjega kra¬
ljestva. Hosana umira na ustnicah propalih pa-
trijotov. Farizejska stranka se pohujšuje in vpije
nad bogokletstvom. Hierarhija hoče energično po¬
seči vmes, a previdno, v tej razburjenosti, ki draži
in vznemirja.

Veliki zbor se je zbral na dvoru palače veli¬
kega duhovnika.’) Glavarji duhovniških družin in
starejšine ljudstva se posvetujejo pod predsedstvom
Kajfovim. Prišli so do sklepa, da se z zvijačo
Jezusa polastč in ga umore. Vsi soglašajo, da se
izvršitev sklepa odloži do konca praznikov, da
se ne vzbudi upor.

Modrost teh politikov se vara. Ob dnevu
Velike noči bode Jezus umorjen. Upora ne bode:
so lahko brez skrbi. Ljudstvo Jezusa zapusti, ne
da bi se uprlo na njegovo korist. Del te množice,
katere lahkovernost, omahljivost in boječnost je
Jezus vselej čutil, bode celo zahteval njegovo smrt.
Ni se jim treba poslužiti zvijače, da primejo Je
zusa: nepredviden dogodek ga jim izroči.

’) Mat., XXVI, 1—5; Mark., XV, 1, id., Luk., XXII.
1, id.

916

Strahovit prevrat se je vršil v enem izmed
apostolov.

Taisti dan, ko so Gospodovi učenci žalostne
duše mislili na njegovo smrt, je eden izmed dva¬
najsterice, tisti, ki je hranil malo občno blagajno,
Juda Iškarijot, premišljeval, kako bi izdal svojega
Gospoda. Kako se je mogla poroditi taka misel
v tem duhu, ako je imel vero v Sina božjega?
In ako je zaprl naklonjenost in ljubezen do njega,
kako je mogel živeti dve leti v zaupnosti Jezu¬
sovi ? Človeško srce je nepristopen propad; vse
pregrehe in vsa junaštva se rodč v njem; ima
nagon do vsega veličja in koreniko do vseh nesreč.
Satanova navdajanja je stiskajo; božji klici je
vznemirjajo. Zakaj v človeku, ki je postavljen med
ti dve nasprotni sili, nadvladuje druga drugo?
Zakaj postane človek suženj hudobnega duha in
ne prosto pa poslušno orodje božje? Temperament,
vnanje okoliščine, osebni nazori ne dadč zadostne
pojasnitve za ta pojav. Volja gospoduje sama nad
sabo; dd se voditi ali zapeljati, stiskati ali po¬
višati, zasužniti ali oprostiti. Moč resnice in čed¬
nosti lahko ukroti v nji vse nasprotne sile strastij,
zmot, okolišev. Ako volja oslabi, je navezana le
sama na-se; in ako zmaguje, čuti, da njena moč
prihaja od neskončnega vira vsega dobrega.

Človek, ki se dolgo časa ustavlja Bogu, za¬
krkne in zastane. Božja navdihovanja ga ne ginejo,
ga ne vlečejo več, ampak on postane dostopen in
pokoren vplivu hudobnega duha. Hudo se v njem
vtelesi, ga posede, ga potegne v sužno stanje, in
v tem trinoškem obsedenju ni pregrehe, ki bi se
je ne izmislil in ki bi je ne mogel storiti. On so¬
vraži dobro, sovraži Boga.

917

Ta dušeslovni zakon je vzrok skrivne hudo¬
bije, ki se je ulegla v Judeževo srce.

Očevidno se je moral izdajalec, v dveh letih
svojega občevanja z Jezusom, utrditi proti bož¬
jemu Duhu Gospodovemu. Verni učenci se po¬
vzdignejo, se omilijo, se spremene, se odpovedd
zmotam, pregreham, pokvarjeni naravi, svojemu
rodu, svoji veri; vstopijo po malem v božje kra¬
ljestvo po veri, poslušnosti, ponižnosti in po za¬
pustitvi vseh rečij; toda on, krivi apostol, se mora
utrditi v svoji lastni čudi, se zakopati v svoje po-
zemeljske nagone in v tendence, ki jih je Jezus
prišel pobijat. Navidezno je bil deležen plemenitih
čutov svojih tovarišev; v resnici je iskal le svojo
ubogo lastno korist. Obsojen je bil, da hinavči vsak
trenotek, in delal seje brez dvoma, kakor da čuva
goreče gmotno upravo male skupine.') Morda je
vzljubil, kakor toliko drugih, misel na poze-
meljsko kraljestvo, v katerem naj bi nasitil svojo
lakomnost. Ta podmena pojasni njegovo ustrajnost,
da živi poleg Gospoda, v katerega ni več veroval,
in med tovariši, katerih ljubezni in bogočastja ni
bil deležen.

Jezus je spoznal izdajalčevo dušo. V odločilni
uri za apostole, zapuščen od Galilejcev, ki so mu
hoteli naložiti politično ulogo, popraša dvanajstere,
ali ga hočejo tudi zapustiti kakor ljudstvo in po-
gledavši jih globoko in polno nežnosti, jim pravi:
»Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil?" Nato pretrga
besedo in pristavi z neizrekljivo bolestjo: „In
eden med vami je hudič." 2 )

Beseda je kazala na Judeža: pokazal je krepko
to, kar se je godilo v duši nesrečnikovi, že v
oblasti duha satanovega.

‘) Jan., XII, 6; XIII, 29. ’) Jan. VI, 71.

v  , 59
Zivlj. Jez.

918

Popraševalo se je, kako da ni Jezus, ki je
vedel za pravo stanje tega učenca, ga strogo
pognal od sebe. Vsak človek bi zapodil tega ne-
vredneža: Sin božji ga obdrži. Dobrotljivost, krot-
kost brezmejna: glejte to je gibični vzrok vseh Jezu¬
sovih dejanj. Nasproti judovskemu narodu, ljudstvu
in glavarjem, je izčrpal vsa sredstva, da jih raz¬
svetli in reši; nasproti Judežu je porabil zaklad
svoje potrpežljivosti.

Ta, ki ga Jezusov Duh ni odtrgal od zemlje
in dvignil proti Bogu; ta, ki ni veroval v naj-
večega, najslajšega, najbolj božjega Gospoda; ta,
ki Jezusa ni ljubil in ni sprejel od njega krat¬
kosti, zatajevanja, ta mora biti plen hudega duha,
grde poželjivosti, hudobnosti, umazane skoposti
in najpodlejše sebičnosti; ta mora podleči vi¬
hravim-strastem, in v krvavem boju, ki ga ima
biti živi, božji Duh v Jezusu in hudobni duh, ki
deluje v trdovratnih srcih judovskega naroda, —
v tem boju je bila Judova uloga že naprej za¬
znamovana.

Slo se je za to, da se Jezusa polastč na
tihem; Judež se za to ponudi. 1 )

Stvar Prorokova, na katere človeški uspeh
je Judež računal, je odločno izgubljena. On pride
k tem, ki zmagujejo, k glavarjem duhovskega
stanu, pripravljen na uslugo. Pokaže se jim v
svoji podkupljivosti; on ne zapusti samo svojega
Gospoda, on ga izda; ne izda ga samo, ampak
ga prodd. Izdajalec ima dvojno surovo sebičnost,
ki se ne pozabi nikoli. Judež je bil lakomen in
skop: njegovo izdajstvo je kupčija.

') Mat., XXVI, 14, 16; Mark., XIV, 10 id.; Luk.,
XXII, 3-6.

919

On reče svojim sokrivcem: — Kaj mi hočete
dati, in jaz ga vam bom izdal?

Obljubijo mu 30 srebrnih Sekljev, 1 ) ceno enega
sužnja. 2 ) Udje velikega zbora, tako precenivši
Jezusa, so izdajalca bolj onečastili kakor plačali

Judež jih sprejme. Odslej ne skriva več svo¬
jega nesramnega načrta in išče ugodnega tre-
notka, da ga izvrši.

V tem, ko Judež v Jeruzalemu izdaja, in ve¬
liki zbor premišlja in zarote kuje, se Jezus umakne
v Betanijo, daleč od množice, pripravljajoč svoje
učence na svojo bližajočo se smrt Tam prebije
sredo, v samoti, skrit pred svojimi sovražniki.
Ohranila se nam je le ena beseda teh njegovih
zadnjih govorov; v svoji ganljivi krotkosti po¬
vzame misel, ki jih napolnuje: — „Veste, pravi,
da bo čez dva dni velika noč, in Sin človekov
bo izdan, da bo križan. 3 )

‘) Srebrni šekel ali stater, najbolj razširjen ju¬

dovski novec, je veljal za Makabejcev 4 drahme, to je

3 krone 50 vinarjev našega denarja. Cena, za katero je
Judež prodal Gospoda, — 30 srebrnikov, — bi bila tako
105 kron.

’) Exod. XXI. 32.

•) Mat., XXVI, 2.

59 ! '

Šesto poglavje.

Zadnja Velika noč. — Jezus postavi sveto
Rešnje telo.

Velika noč je bila za Jude poseben praznik.
Ime Pasha 1 ) (Velika noč) spomina na skrivnostni
mimohod Jehove v tisti strašni noči, ko je me¬
rilni angelj pomoril vse prvorojence egipčanske,
prizanesel pa hebrejskim. Spomina Izrael tudi na
drugi mimohod iz sužnosti v prostost. Tako po¬
pularen ni bil noben praznik. Ž njim se je začelo
sveto leto; trajal je osem dnij, od 14. do 21. ni-
zana. Ukvašeni kruh je bil strogo prepovedan;
jedli so opresne kruhe. Odtod je drugo ime, praz¬
nik opresnih kruhov.

13. dne je družinski gospodar vzel svetilko,
preiskal svoje stanovanje, da uniči vsak kvas in
vsako ukvašeno jed. Sežgali so to v posodi pod
milim nebom. Praznik se je začel z zvenenjem
trompet in takoj so hišni gospodarji kupili jagnje,
leto staro in brez madeža. Nesli so je v tempelj;
duhovniki so je zaklali in razlili njegovo kri po
žgavnem oltarju. Tako pripravljeni klavni dar so
morali jesti na večer; to versko gostijo imeti so
rekli: »veliko noč obhajati".

Prvi dan opresnih kruhov, 14. nizan, 1. 30.,
je bil torek 6. aprila. 2 )

') Hebrejski Paseh: mimohod.

Glej dodatek A. Občna kronologija Jezusovega
življenja.

921

Jeruzalem se že pripravlja, da izpolni vse
obrede. 1 ) Sežigajo kvasove, izbirajo čisto vodo in
moko, da speko nekvašene kruhe. Kupujejo ja¬
gnjeta. Templjevo preddverje je napolneno z mno¬
žico ljudij, ki prinašajo na svojih ramah izbrana
jagnjeta in prosijo duhovnike, da jih darujejo.
Kri dere po žgavnih oltarjih; na tisoče darovanih
živalij se zakolje. Povsodi se pripravljajo obed-
nice in postavljajo praznični stoli za večerjo.

Jezus ni zapustil Betanije; vender hoče ob¬
hajati Veliko noč, in to v Jeruzalemu, v samem
ozidju'mesta, hoče večerjati. Ko vidijo, da je čas
prišel, 2 ) se mu približajo učenci in prašajo:
— Gospod, kje hočeš, da ti pripravimo veliko¬
nočno jagnje?

Judež je navadno oskrbel to, kar se je tikalo
materijelnega življenja te občine; ta pot so ga
odstranili. Jezus ukaže Petru in Janezu.

— „Pojdita v mesto“, pravi, „in vaju bo srečal
človek, kateri ponese vrč vode; idita za njim; in
kjer noter pojde, recita hišnemu gospodarju, da
Učenik reče: Kje je moja gostilnica, kjer bom
jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci ?“

„In on vama bo pokazal veliko obednico po-
grneno; 3 ) ondi nam pripravita."

Jezus je že izbral v svojem duhu prostor
svoje zadnje Velike noči. On gospoduje nad' ljudmi,
kadar hoče; kar on zahteva, to store. Ta nepo¬
znani družinski poglavar izpolni njegovo željo;

*) Vsi ti obredi so skrbno ohranjeni v vseh svojih
podrobnostih v Talmudu. Cf. Hierosol., Pesachim.

2 ) Mat., XXVI, 17 id; Mark., XIV, 12 id; Luk., XXII,
7 id.

3 ) 'Avoifaiov pomeni sobo na vrhu strehe, obednico,
v kateri so Judje jedli, pri ubožnih pa sobo na hišni
terasi.

922

da Gospodu svojo zgorenjo sobo. Bil je morda
eden izmed udanih in skrivnih njegovih pristašev.
Neko častitljivo izročilo govori o Jožefu Arima-
tejcu. Znamenja, po katerih naj ga učenci spoznajo,
kažejo v Jezusu nadnaravno vednost, ki je ne
omejuje niti prostor niti čas, in ki opazi oddaljene
reči, ležeče v prihodnosti, kakor bi bile prisotne.
Jezus ohrani celo proti učencema, ki ju pošlje,
tajnost tega označenega mesta; rekli bi, da se je
zakril v to skrivnost, ker si je hotel zagotoviti
še nekaj mirnih ur, ki bi jih nič od zunaj sem
ne motilo. Ima se pač vsega bati; zarota Judeževa
je blizo.

Slepa in brezpogojna je udanost Petrova in
Janezova do tistega, ki se imenuje Kristus, Sin
živega Boga. Ne poprašujeta in se ne posvetujeta.
Poslušata in gresta, srečna, da ju je Gospod izbral.

Ko prideta v mesto, najdeta vse tako, kakor
jima je povedal, in pripravita velikonočno jagnje.

Enoletno jagnje brez madeža, ki sta je iz¬
brala, je duhovnikova roka v templju darovala;
nato je bilo, po navadi, pečeno in začinjeno z
grenkimi zelišči. Opresni kruhi so se spekli in
vino nalilo v posode. Neukvašen kruh in grenka
začimba pomenijo trpljenje v sužnosti; jagnje spo¬
minja na klavno žival, s katere krvjo so se na¬
mazale duri judovskih hiš, da se obvarujejo pred
jezo morilnega angelja. Nekdaj so večerjali stoje,
s palico v roki, ledja opasana, kakor popotniki,
ki se pripravljajo na odhod. Sčasoma so te po
drobnosti ponehale. Judje ob Jezusovem času so
jeli velikonočno jagnje ležeč na stolih. „Stoje
jesti", pravijo rabini v Talmudu, „pristoji hlapcem;
leže jesti pristoji gospodom. Brez dvojbe je to
kruh bolesti in sužnosti, ■ ki ga jemo, toda treba

923

ga je jesti tako, kakor ga jedo prosta bitja, kralji
in velikaši. M) )

Število gostov ni smelo biti manjše kakor
deset, a časih jih je bilo do štirideset ali petdeset.
Obednica je bila prevlečena s preprogami in za¬
vesami. Na sredi je stala edina, nizka miza, na
kateri je bilo jagnje, opresni kruhi in kupa z
vinom, ki so si jo gostje podajali. Okroginokrog
mize so stali v polkrogu stoli, nekoliko nagneni
in malo višji od tal. Vsaki gost se je stegnil na
levo stran, da je bila desnica prosta. Prvi prostor
je bil v sredi, drugi na levi, tretji na desni, in
tako dalje. 2 ) Med stoli in stenami so lahko pri
hajali in odhajali služabniki na povelje gospodovo.

Na večer Jezus ostavi Betanijo s svojimi
učenci in pride v mesto, v taisto hišo, ki jo je
naznanil, in koder sta Peter in Janez vse pri¬
pravila.

Ob uri gostije, ob solnčnem zahodu, pristopi
k mizi. Zasede častni prostor: Peter je bil za
njim na njegovi levici, Janez na njegovi desnici.
Ako se je ljubljeni učenec nagnil malo nazaj, je
lahko položil svojo glavo na Jezusove prsi. Judež
je bil med dvanajsterico. V sredi mej svojimi iz¬
usti Jezus besedo, kateri je bilo pomešano veselje
in globoka žalost:

— „Iz srca“, pravi, „sem želel to velikonočno
jagnje jesti z vami, predno trpim. Zakaj povem
vam, da od zdaj ga ne bom več jedel, dokler ne
bo dopolneno v božjem kraljestvu.- 3 ) Ginjen je
in žalosten, ko pomisli, da je to zadnja Velika

*) Babyl. Berač., fol. 46, 2.

’) Hierosol. Taanith, fol. 68, 1: Babvl., Berač., fol.
64, 2.

’) Luk., XXII, 15.

924

noč. Toda prihranil je za to združenje velike reči
in najviše znake svoje ljubezni: trese se veselja
pri misli na to, kar hoče razodeti in kar hoče
storiti.

Po obredih je družinski oče po molitvi vzel
kupo z vinom in podal svojim gostom, rekoč:
„Blagoslovljen bodi, Gospod, ki si ustvaril sad
vinograda!“ Nato so jedli grenka zelišča, po¬
močena v harozet.’) Jezus prime polno čašo, za¬
hvali in reče:

— „Vzemite in razdelite si med seboj?)"

Žalosten, da zapusti svoje, pristavi: „Zakaj, po¬
vem vam, da ne bom pil od trtnega sadu, dokler
božje kraljestvo ne pride, in ko ga bom zopet
z vami pil v kraljestvu svojega Očeta." 3 )

Misel na večno življenje, ki sledi temu min¬
ljivemu življenju, veselje božjega kraljestva in
hiša Očetova, ki sledi bolečinam te zemlje, to je
za Jezusa in njegove učence, kar blaži strah pred
smrtjo. On se spomina te bodoče slave pod po¬
ljudno podobo gostije. Vino, ki ga bode pil pri
mizi nebeškega Očeta, je predpodoba sv. Duha,
ki napoji vse izvoljence in katerih neusahljivi
kelih bode Jezus.

V tem, ko so pri mizi in jedo, jim Jezus
reče:

— „Resnipno vam povem, da eden izmed
vas me bo izdal “ *)

‘) Začimba, sestavljena iz mandljev, orehov, fig in
drugih sladkih sadežev. Po svoji rdečkasti barvi, pravijo
rabini, spomina na trdo delo Izraelcev v opekarnah Egip¬
tovskih, in po svojem okusu na prijetnosti, ki jih Jehova
pomeša v grenkosti svojega ljudstva. Cf. Godet, Comment.
sur saint Luc., ad h. 1.

») Luk., XXII, 17.

’) Mat, XXVI, 29; Mark., XIV, 25; Luk., XXII, 18.

4 ) Mark., XIV, 18.

925

Poudarek, s katerim je izrekel te besede, je
imel nekaj slovesnega in bolestnega. Judeževa
pričujočnost ga je potrla. On edini je vedel za
njegovo izdajstvo. Noben izmed učencev ni slutil,
da je usodna zarota izkovana in da je eden iz¬
med njih duša te zarote.

Beseda: „eden izmed vas je izdajalec« jih je
pretresla. Zastrašila jih je negotovost jutršnjega
dne, obstoječi boj, strah pred odpadom. Vedeli so,
da Gospod vidi v prihodnost kakor v njihova
srca; in vsi, ozrši se nanj, ga žalostno poprašajo:

— »Učenik, ali sem jaz?«

Jezus ponovi taisto besedo, ne da bi pokazal
na izdajalca:

— „Kateri pomaka z menoj roko v skledo,
ta me bo izdal.«

»Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o
njem; toda gorje tistemu človeku, po katerem bo
Sin človekov izdan! Bolje bi bilo, da bi ne bil
rojen tisti človek.« ')

Ne samega sebe je Jezus žalosten, ampak iz¬
dajalca; rad bi ga rešil, izziva njegovo vest, da
bi priznal pregreho, in ga zastraši s prokletstvom,
katero si krivec na-se nakopuje.

Judež ostane trdovraten, neobčutljiv. Namesto
da bi rekel: Jaz sem, poprašuje kakor dtugi: Ali
sem jaz? On hinavči, — misleč prevariti brez
dvojbe tistega, katerega je že prodal.

Jezus mu odgovori: »Ti si rekel.« *) Pa nihče
se ne zmeni za to besedo. Skrivnost je bila od-
grnena, in je pogreznila vse v globoko, neizrek¬
ljivo žalost.

‘) Mat., XXVI, 24; Mark., XIV, 21.

’) Mat., XXVI, 25 id.

926

Večerja se nadaljuje.

Nato se zgodi nekaj, kar se mora brati z
vero tistih, ki so nam to sporočili, in z dušo
tistega, ki si je to prihranil za to ganljivo uro.

„Jezus je vedel", pravi sv. Janez, 1 ) „da je ta
Velika noč zanj pravi ,mimohod*, da je prišla
njegova ura, da bi šel s tega sveta k Očetu. Ker
je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca
ljubil." Teh priprostih besedi ni treba razložiti.
Uganemo po njihovi globoki krotkosti, po vtisu,
ki so ga napravile, kaka ljubezen kipi iz srca
Gospodovega na učence, — na te, ki jih evan¬
gelist imenuje „svoje". Ta ljubezen mu navdahne
dejanje, ki ga nihče ne razume in ki pristoji le
Bogu.

Ko jedč. vzame Jezus kruh, zahvali, razlomi
in jim da. rekoč:

— „To je moje telo, ki bo za vas dano. To
storite v moj spomin."

Malo pozneje, po končani večerji, ko je po
obredih družinski oče podal zadnjič kupo vsem
gostom, vzame Jezus kelih, zahvali in jim da,
rekoč:

— „Pijte iz njega vsi. Zakaj to je moja kri,
kelih nove zaveze, ki bo za vas prelita v odpuščanje
grehov. Kolikorkrat boste to storili, storite v moj
spomin." 2 )

‘) Jan. XIII, 1, 2.

’) Imamo od tega prizora štiri različice: tri nam po¬
dajajo evangeljski sinoptiki, četrto sv. Pavel (I. Corinth.,
II, 23—25). Štiri različice so bistveno taiste; v njih naj¬
demo pravo, resnično in bistveno pričujočnost telesa in
krvi Jezusove pod podobo kruha in vina; najdemo dolž¬
nost, naloženo apostolom in njihovim naslednikom, da po¬
navljajo to, kar je Jezus storil, v njegov spomin, kot
spravni dar Jezusove krvi, duhovsko oblast, dano po Je¬
zusu, da imajo dolžnost delati taisto, kar je on storil.

927

Te besede: „Vzemite in jejte: to je moje
Telo; vzemite in pijte: to je kelih moje Krvi“,

— razumljene v resnici, po črki, brez metafore,

— so za človeško pamet nezaslišana, neprodorna
skrivnost. Kruh, ki ga Jezus predstavlja svojim
apostolom, ni več kruh, ampak njegovo Telo, ki
bode darovano; kelih, ki ga jim da piti, ni več
vino, ampak njegova lastna Kri, ki bode prelita.

Apostoli so ga tako razumeli, niso ga prašali:
Kako naj se to zgodi? V priprostosti in polnosti
svoje vere so videli, da je bila mogočnost nji¬
hovega Gospoda brezmejna in da je bila v njem
resnica. Verovali so njegovi besedi in so se ude¬
ležili njegovega telesa in njegove krvi, pod po¬
dobama kruha in vina.

Kar je Jezus pred letom povedal galilejskemu
ljudstvu v Kafernavmu, to se je danes uresničilo,
nekaj ur pred njegovo smrtjo.

Takrat je učil, da je on „kruh življenja", in
kdor ga uživa, bode živel; da „kdor ne je od
mesa Sinu človekovega in ne pije njegove krvi,
ne bode imel življenja"; da je „njegovo meso
prava jed in njegova kri prava pijača; in da kdor
je njegovo meso in pije njegovo kri, bode ostal
v njem."

Ljudstvo se je izpodtikalo in pohujševalo in
se je obračalo od njega, popraševaje zaničljivo,
kako bode ta mogel dati svoje meso jesti. „Kako“,
zdaj pove.

Ta prizor obsega vso Jezusovo vero. V tem
edinem trenotku svojega življenja jo uresniči v
svoji popolnosti. On se pokaže ob enem kot da¬
vitelj in kot dar, ustvarivši večno duhovništvo in
večno daritev. On razodene, brez podobe in brez
prilike, zasluge svoje smrti. Do tega dnč je, glede

928

na to, le namigaval, poln zdržnosti, in zatrjeval
svojim učencem, da bo moral umreti. „Treba je,
da se to zgodi“, je ponavljal. Danes uči, zakaj
mora biti njegovo meso dano in njegova kri pre¬
lita. On je žrtev, ki odjemlje greha sveta. Taka je
določba Sinu človekovega, in zadnja beseda včlo-
večenja Sinu večnega Boga.

Zlo je v človeštvu, treba je je premagati; in
da se premaga, je treba sprave: ta se izvrši po
Sinu človekovem. Strašna božja pravica visi nad
grešnim človeštvom, treba je, da se pravici za¬
dosti: trpeči in umirajoči Sin človekov jo pomiri.
Janez Predhodnik ga je dobro imenoval „Jagnje
božje, ki odjemlje grehe sveta 1 '.

Kako si naj ljudje izkoristijo spravo, ki jo
bode Sin božji izvršil? Kako naj bodo deležni
velikih dobrot njegove smrti, oprostitve od hu¬
dega in pomirjenja božje pravice? Združiti se
morajo z žrtvijo, ki se daruje in umrje za nje. Jezus
namreč ni hotel samo duševne zveze s svojim Du¬
hom in svojo osebo; njegov načrt je sezal dalje.
On je hotel duševno in materijelno zvezo obenem,
on je hotel, da se človek, duh in tvar, telo in
duša, zedini v duhu in resnici, z vsem svojim
bitjem, z božjim Sinom in Sinom človekovim, z
njegovo božjo in človeško naravo, z njegovo dušo
in njegovim mesom; on je hotel, da se veruje v
njegovo besedo in se postane po veri taistega
Duha z njim; on je hotel, da se jč njegovo telo
in pije njegova kri, da se človek združi z te¬
lesom Sinu človekovega.

Tako je čudovito gospodarstvo vzveličanja,
in vzrok skrivnostne evharistije.

V taistem času, ko se Jezus razodene kot
dar, v naj viši oblasti svojega duhovništva, usta-

929

n ovi obred prave, večne daritve; odpravi, zatre
P a  vse druge, nezadostne in prazne, krive in
minljive daritve. Nič več žgavnih darov, nič več
človeških daritev, nič več velikonočnega jagnjeta.
Kri kozlov in juncev ne ugaja več Bogu: ne more
v eč očistiti vestij, ne pomiriti božje pravice. Od¬
slej je na svetu le ena daritev, Sin človekov,
umirajoč za grehe sveta.

Ta igrokaz, ki se ima jutri izvršiti v svoji
krvavi resničnosti, Jezus napoveduje, izpolni ga
pod zakramentalno obliko, predno se uresniči;
in ko se izvrši, se nadaljuje po evharistični ve¬
čerji, do konca sveta. Dar ne izgine več; daritev
bode neprestana.

Rekši svojim apostolom: „To storite v moj
spomin", je ustvaril duhovništvo z močjo, da po¬
navlja in ovekoveči to, kar je prišel on izvršit.

Na besedo Gospodovo in govoreč v njegovem
imenu, bodo možje, ki so podedovali to oblast,
jemali kruh in rekli: 1  „To je moje telo“, jemali
kelih in rekli: „To je kri nove zaveze", in bodo
delili vernikom telo in kri Sina božjega. Sin
božji bode pričujoč pod podobama kruha in vina,
v bistvu svojega mesa in svoje krvi, zakramen¬
talno ločenih; pričujoč bode s svojo dušo in
svojo božjo naravo; in bo jed in pijača -in živ¬
ljenje sveta. Tako se konča neizrekljivo delo
božjega kraljestva: utelešenje vseh izvoljencev
božjemu Sinu, po veri in najsvetejšem zakramentu.

Skromna obednica se je pomnožila po licu
zemlje. Postala je tempelj kristijanov. Povsodi je.
Vsako uro vidimo, da se ponavlja skrivnostna
daritev božjega jagnjeta. Združivši se z daritvijo,
s e človek očisti in zmaguje nad hudim, začne
ljubiti Boga in ljubiti svoje brate. Ta gostija je

930

gostija ljubezni Hvala Jezusu, po njem vžgani
ogenj na tem, od sebičnosti mrzlem svetu, ne
ugasne več, se vnema in razprostira. Stoletja
teko in odnesč vse; ne zatro pa spomina na tistega,
ki je ljubil ljudi do smrti, in dokler jim ni dal,
s svojo smrtjo, božjega življenja, ki v njem pre¬
kipeva.

Zdaj se Jezus lahko proda človekomornemu so¬
vraštvu. Smrt in sovraštvo sta brez moči nasproti
njemu. Naj tudi izgine, bode živel, ne kot navaden
spomin v duši svojcev, ampak kot skrita resnič¬
nost, pred njihovimi očmi in v njihovi sredini.
Njegovo bogočastje ne bode prazno in ničevo,
ampak bogočastje v duhu in resnici; trajalo bode,
dokler zavesa ne pade in se Jezus pokaže v
svoji slavi.

Več kakor 12 stoletij so kristijani ponavljali
evharistično gostijo v nemoteni veri. Tedaj pa se
je pamet, ki jo imamo za srčno, pa je bojazljiva,
preplašila in kričala, da je to nerazumljivo in ne¬
mogoče. Kakor kafernavmski Galilejci, so se ne¬
kateri kristijani nad tem izpodtikali. V svoji ne-
zaupnosti so hoteli Jezusovo ustanovo napraviti
verojetno, to je, da so jo hoteli ponižati na ni¬
žino svojega duha. Hoteli so oslabiti vsemogočno
silo teh izrazov: „to je moje telo, to je moja kri“.
Napotili so se na metaforo, zroč v Jezusovem
načrtu le priporočilo, ki se je obračalo na svojce,
da se ga spominajo 2  in da naj ponavljajo zadnjo
večerjo zato, da se spominajo njegove smrti.

Toda, kar si nobena eksegeza in nobena kri¬
tika ne upa, je to, da bi dvomili ali oslabili misel,
ki je duša teh besedij in ki gospoduje nad to usta¬
novo.

931

Jezus je v tem trenotku žrtev sveta in daje
svojo kri kot odkupnino za greh. Odkupljenje iz
sužnosti grehov pa se ne ume brez božjega Duha,
ki edini opravičuje in odpušča; in ako ima Jezu¬
sova kri moč, podeliti tega Duha, ni več kri člo¬
veka, ampak kri Sina božjega

Ako je Njemu ugajalo, dati nam svoje meso
jesti pod podobo kruha in svojo kri piti pod po¬
dobo vina, — on je Gospod; njegova vsemogočnost
nima meja. Da je postavil sv. Rešnje telo, ni nič
manj čudovito, kakor to, da zahteva od ljudi, da
verujejo v njegovo božjo službo Odrešenika. Kri¬
stijani, ki verujejo to, se ne dajo opravičiti, ako
ne verujejo onega.

Neverci, ki hočejo vedeti in soditi, ne mo¬
rejo ubežati uganki, ki se vrti pred njimi. Kakšen
mož je to, ki govori jezik, kakršnega nihče niti
besedice ni še slišal? Kakšen mučenec je to, ki
ve za svojo smrt, predno pride, ki jo zmatra za
krivdo človeštva, in ki se ima samega sebe za
splošnega Odrešenika pred pravico božjo ? Vedež
ali trapeč ni. Vedeštvo ali trapstvo še ni nikoli
odločilno vplivalo na razvoj človeških dogodkov.
Jezus pa ga je spremenil, ukrotil ta tok; on je
osvobodil človeka in ga rešil. To, kar on misli
sam v sebi in kar uči, je torej pravo. Greh je v
človeštvu: On zadosti'zanj s svojo smrtjo. Tedaj pa
je več kakor človek, več kakor vsaka razumna
in prosta stvar; njegova človeška oblika zakriva
skritega Boga, in njegovo božje sinovstvo, ki je
ni nehal spričevati, je edino opravičenje nad¬
zemeljske uloge, ki si jo prisvaja.

Ta zaključek, ako raziskujemo podrobno de¬
janje in nauk Jezusov, se pokaže tem očividneje
Pri slovesnem dejanju, ko je postavil obred večne

932

daritve in pri besedah, ki so spremljale postavitev.
Toda duh se utegne pokoriti, srce pa se ne uda.
resnici. Judež je uzor teh narav, zoper katere se
razbije moč božjega spričevanja in dobrotljivosti,
po kateri nas skuša rešiti.

Priča tega razodenja Gospodove ljubezni,
vzame iz njegove roke kruh, o katerem On pravi:
„To je moje telo, za vas dano." Pije iz keliha,
o katerem On pravi: „To je kri nove zaveze":
ta uporna duša se ne kesa; se ne odpre ljubezni.
Taka trdovratnost pred tako dobrohotnostjo iz¬
vabi Jezusu nov vsklik:

— „Ali glej! roka mojega izdajalca je z me¬
noj pri mizi", pravi; in udavši se svoji usodi,
poskusi nato še enkrat, s prekletstvom rešiti
trdovratnega učenca in pristavi:

— »In Sin človekov sicer gre, kakor je
sklenjeno; vender gorje tistemu človeku, po ka¬
terem bo izdan!" ')

Apostoli se vznemirijo, razburijo, se pogle¬
dujejo in se poprašujejo, kdo bi bil izdajalec.

Večerja je pri kraju. Jezus se vzdigne. In
On, „ki mu je Oče vse dal v roke, On, ki je
izšel od Boga in gre k Bogu", pozabi svojega
božjega veličja, »dene s sebe svoje oblačilo, in
vzame prt, ter se opaše. Potlej vlije vode v po¬
sodo, in začne umivati učencem noge, in brisati
s prtom, s katerim je bil opasan." *)

Tako dejanje je bilo nenavadno; pristojalo
je hlapcem, a nikoli ga niso videli izvrševati po
gospodu, družinskem glavarju.

Ko pride Jezus do Simona Petra, se ta, ves
zmešan, izreče: — Gospod! ti mi boš noge umival?

‘) Luk., XXII, 22.

’) Jan., XIII, 4 id.

933

— „Kar jaz delam", odgovori Jezus, „ti zdaj
ne veš, vedel pa boš potlej/

— Ne boš mi umival nog, odvrne Peter»ži-
vahno, vekomaj ne.

— „Ako te ne umijem“, reče Jezus, „ne boš
imel deleža z menoj."

Misel, da bi bil ločen od svojega Gospoda,
zadene Petra v živo.

— „Gospod!“, zakliče, „ne samo nog, ampak
tudi roke in glavo."

Jezus mu reče: „Kdor je umit, ne potrebuje,
kakor da noge umije, pa je ves čist. In vi, vi ste
čisti, pa ne vsi."

Nov migljej Judežu. Misel na izdajalca je
vedno Jezusu pred očmi; vsako priliko porabi,
da bi odvrnil izdajalca od njegove pregrehe. 'Sj

Pri misli, da ga eden izmed učencev izda,
so se ti sklicevali na svojo udanost; vsak je
kazal na svoje zasluge; in kmalu so se začeli raz-
govarjati, v svoji ljubosumnosti, o prvenstvu tega
ali onega v božjem kraljestvu. To vprašanje o
prvenstvu jih je zanimalo. To odkriva, koliko
osebnosti in neporušljive sebičnosti je v človeškem
srcu. In to hoče Jezus pobijati.

Sebičnost je zakon naše pokvarjene narave.
Prevladuje vse na tem svetu, poraja vse napake,
vse pregrehe, vse zločine; ona je po svojem bistvu
častilakomna in trinoška. Jezus jo hoče pregnati
iz svojega vidnega kraljestva. Hierarhija in oblast,
ki jo je on postavil, ne bode slična posvetni
oblasti.

— »Kralji narodov gospodujejo čeznje", pravi
svojim apostolom, »in kateri imajo oblast čeznje,
so dobrotniki imenovani. Vi pa ne tako, ampak
kateri je veči med vami, naj bo kakor manjši, in

življ. Jez, 60

934

prednik kakor služabnik. Kdo namreč je veči,
kdor je pri mizi, ali kdor streže? Kaj ne, kdor
je pri mizi ? Jaz pa sem* v sredi med vami, kakor
kdor streže/ ')

Potem, ko je Jezus pri zadnji večerji postavil
duhovništvo, največo in najsvetejšo oblast, označi
tudi njegov bistveni, večni zakon.

Kakor duhovništvo prihaja od Jezusove oblasti,
podobno tudi nima drugega zakona, kakor tistega,
kateremu je bil Jezus vselej pokoren. Ta zakon
— pa je ves v ljubezni. Sebičnost gleda in išče
le sebe; ljubezen hoče le dobro drugim. Oblast
sebičnosti zahteva sužnje; oblast ljubezni se le
trudi, jih osvoboditi. Ena dela na to, da se ji
služi; druga služi. Ena izkorišča; druga razdaja.
Ena čuva in redi svoje življenje; druga daje živ¬
ljenje. Svet in sile, ki ga vodijo, so v sebičnosti;
božje kraljestvo in hierarhija, po kateri se Gospod
vidno nadaljuje med ljudmi, morata biti v ljubezni.

Jezus je pokazal to ljubezen, ko jim je noge
umival; s tem znakom ponižnosti zaključi svoje
življenje z njimi. Ta zgled, dan nekaj ur pred
smrtjo, ne bode pogubljen. Je del oporoke in svete
volje Jezusove.

Nato spet vzame svoja oblačila in prisede k
mizi, rekoč: — »Veste, kaj sem vam storil? Vi
me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite;
sem tudi. Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik,
vam noge umil, morate tudi vi drug drugemu
noge umivati. Vzgled namreč sem vam dal, da
ravno tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi
storite. Resnično, resnično vam povem: hlapec ni
veči kakor njegov gospod; ne poslanec veči, ko

’) Luk., XXII, 25 id.

935

tisti, kateri ga je poslal. Ako to veste, blagor
vam bo, če bote to storili!" ’)

Veselje je občutil; ozrši se na svojce, reče
jim z ganljivo nežnostjo:

— „Vi pa ste, kateri ste prebili z menoj v
mojih skušnjavah." * 2 3 * )

Ta srčna zvestoba ne bode zastonj. Sin člo¬
vekov ne bode vedno v britkostih in skušnjavah;
pridejo dnevi zmagoslavja.

— „In jaz vam odločim kraljestvo", pristavi,
»kakor ga je meni odločil moj Oče, da jeste in
pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da
sedite na sedežih, ter sodite dvanajstere rodove
Izraelove." s )

Zadnjikrat ga izpodbode pričujočnost Judeževa.
Vidi, da je izdajalčeva pregreha neizogibna.

„Ne rečem o vas vseh“, pravi, »jaz vem,
katere sem izvolil. Ali da se dopolni pismo: Ka¬
teri z menoj kruh jč, bo vzdignil zoper me svojo
peto?) Zdaj vam to povem, predno se zgodi; da,
kadar se zgodi, verujete, da sem jaz." 5 )

Jezusovo dušo je vznemirila bolest, da ga
izda eden izmed njegovih, Judeževa pričujočnost,
goreča želja, da bi ga rešil, pogled na izdajalca,
ki se je ustavljal vsakemu klicu in zakrknil v
svojem usodepolnem sklepu. Bil je prežaljen v
duhu. 6 ) Toda otroška udanost do Očeta, ki ga je
obsodil, da prenese najviše trpljenje izdajstva,
je v njem vse pomirila; in s poudarkom polnim

‘) Jan., XIII, 12 id.

2 ) Luk., XXII, 28.

3 ) Luk., XXII, 29 id.

’) Ps. XI, 10.

5 ) Jan., XIII, 18 id.

•) Jan., XIII, 21.

60»

936

trdnosti in slovesnosti, reče svojim:—»Resnično,
resnično vam povem: Eden izmed vas me bo
izdal/ ’)

Se bolj zmedeni in vznemirjeni učenci se po¬
gledajo drug drugega, iščoč prodreti v skriv¬
nost, ki jo je zakrival Judež, in kije Gospod, v
svoji dobrotljivosti, ni hotel izdati.

Jezus je imel pred seboj, na svoji desnici,
Janeza, svojega ljubljenca, in Petra za sabo, ob
svoji levici. Kefas se ni mogel več zdržati. Dvigne
se nekoliko čez Jezusa in namigne Janezu, naj
popraša za ime izdajalčevo. Janez, z nazaj nagneno
glavo, je slonel na Jezusovih prsih; rekel mu je
na tihem: — Gospod, kdo je?

Jezus odkrije prijatelju bolestno skrivnost; a
skrbel je za to, da kdo drugi ne sliši, razun
morda Peter.

— »Tisti je“, odgovori Janezu, »kateremu bom
jaz podal pomočeni kruh."

Pomoči kruh in ga da Judežu Iškarijotu.
Judež ga vzame in je. To je bilo zadnje dejanje
njegovega hinavstva. Satanov duh ga je obsedel;
bil je njegovo orodje; izčrpal je božjo usmiljenost.
Mera je bila polna.

Jezus mu reče to strašno besedo: »Kar misliš
storiti, stčri brž/ l )

Res, on ne zapove, ne svetuje, pač pa za¬
držuje; pokaže pa, tako govoreč, da ne misli
ovirati izpolnitve izdajstva.

Nihče izmed gostov, izimši Janez in morda
Peter, ne razume pomena zadnjih besedi Jezusovih.
Več jih je mislilo, da je Judež, hraneč blagajno,

‘) Jan., XIII, 21 id.

2 ) Jan., XIII, 27.

937

sprejel ukaz, da nakupi potrebno za juteršnji
praznik ali da naj da kaj ubogim.

Ko je Judež odšel, je bila noč. Jezusovo
trpljenje se je začelo. Judež izvrši svojo zaroto
in spravi vse po koncu: vse gre hitro, strašno,
grozovito; jutri, koncem dneva, bode J<ri proda¬
nega Pravičnika prelita. Vse bode končano. Jezus
je pripravljen. Ko je rekel Judežu: Kar misliš
storiti, stdri brž! se mu je že izročil.

Njegovo trpljenje in njegova smrt sta nje¬
govo veliko delo. Biti splošna žrtev, odkupiti in
odrešiti od hudega izgubljeno človeštvo, potegniti
vse na-se po neizmerni ljubezni, izpolniti umirajoč
voljo Očeta, ki je sklenil vse rešiti po svojem
Sinu, zapečatiti s svojo Krvjo resnico svojega
nauka in večnost svojega kraljestva, premagati
smrt s tem, da ji podleže, vstopiti v božje živ¬
ljenje in vanj povesti svoje izvoljence: glej, to
vse skupaj je slava Sinu človekovega in slava
božja. Obe rodita druga drugo, obe naraščata
druga po drugi, razsvetljujeta Jezusovo dušo in
jo oživljata. Ta hip, ko taista duša čuti bližajočo
se smrt, se pogrezne v strahoto neizrekljive
smrtne težave; a v taistem trenotku ji da božji
Duh čutiti svojo moč in svojo slavo; in z zma¬
govitim slavospevom začenja iti smrti naproti.

— „Zdaj“, reče, „je Sin človekov poveličan,
in Bog je poveličan v njem. Ako je Bog v njem
poveličan, ga bo Bog tudi sam v sebi poveličal;
in zdajci ga bo poveličal.“ ’)

*) Jan., XIII, 31-32.

Sedmo poglavje.

Poslednje besede.

Ob bližajoči se smrti se človek časih spre¬
meni. Duh svetnikov zablišči v božji luči; nji¬
hovo srce, odtrgano od vsega minljivega, se na¬
polni z neskončno ljubeznijo; najdejo besede, ki
imajo veličje in pokoj večnosti.

Jezus ne potrebuje ob svoji bližnji smrti, da
bi se njegove človeške zmožnosti pospele k Bogu;
one vselej delujejo po volji sv. Duha, kakor za¬
hteva čast božja in blagor ljudij.

Vender je, po vzgledu umirajočih, prihranil
za ta vzvišeni trenotek svoje najboljše besede.

Judež je odšel, On ostane sam v obednici z
enajsterimi. Zdaj se lahko naravnost odkrije. Vsi
so mu zvesti; izbral jih je, prerodil za božje živ¬
ljenje, za svoje lastno življenje, hraneč jih s svo¬
jim naukom in svojo ljubeznijo; podelil jim je
svojo dušo in svojega Duha; vedel je, da jih bode
treba zapustiti, da je ločitev pred durmi: nima
več dnij, da bi živel z njimi, ampak samo ure.

Njegova nežnost zablešči.

— „Otročiči!“ jim pravi, „še malo časa sem
pri vas; iskali me bote; in kakor sem Judom
rekel: Kamor jaz grem, vi ne morete priti, tudi
vam zdaj rečem.“ ') Jezus čuti globoko praznoto,

Jan., XIII, 33.

939

ki jo bo napravil njegov odhod v duši njegovih
učencev. Ob njegovi pričujočnosti se nimajo ni¬
česar bati; on jih varuje; on je njihova moč, nji¬
hova luč in njihovo življenje; a kadar ga ne bode
v eč, kaj se bo zgodilo ?

Treba je venderle, da se ločitev izvrši. Sin
človekov se povrne k Bogu, svojemu Očetu, v
neskončno slavo, ki ga čaka v njegovem kraljestvu.
Pa po kaki poti? Po taki, kakor jo je volja Oče¬
tova zarisala: po siloviti smrti, po strahovitem
trpljenju. Vse bolečine ga bodo trle.

Ta pot pa še ni odprta: ') on jo gre odpret. Po¬
tem, ko jo bode junaški prehodil, bode vstopil v
slavo; in tedaj ,še le bodo mogli tudi poklicani
ljudje tja priti.

Tako mu tudi ne bodo zdaj sledili v smrt
apostoli, ko so imeli prednost, da so sledili Go¬
spodu po prvem poklicu, skozi boje in protislovja
in skozi težave njegovega apostolata.

Jezus jim hoče povedati svojo zadnjo voljo. * 2 )
— „Novo zapoved vam dam: da se ljubite med
seboj, kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi
ljubite med seboj. V tem bodo vsi spoznali, da
ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med
seboj. “

Ljubezen, ki jojezus nalaga svojim učencem,
in imenuje novo zapoved, se ne sme zamenjati s
čustvom humanitete, katero je najti na dnu vsake
zdrave vesti in je bilo tudi poganom znano. Ne
sme se zamenjati s pisano zapovedjo v Deka-
logu; 3 ) ta ljubezen ima drug izvor, drugo pod¬
ročje,  drug smoter, drug zakon; ima za izvor

’) Hebr., IX., 8.

’) Jan., XIII., 34-35.

3 ) Deut., VI., 5

940

živega božjega Duha, ki veje v našem srcu, in nas
nagiba, da gledamo v vsakem človeškem bitju, —-
brez razlike rodu in vere, čednosti ali omike,
stanu ali spola, — razumno in prosto bitje, spo¬
sobno, da postane posinovljeno božje dete. Ta
ljubezen ima namen, hiteti k Bogu, najvišji in ne¬
skončni dobroti; ima za zakon žrtev samega sebe,
nesebično, brezpogojno udanost do trpljenja in
smrti.

To, kar je Jezus izpolnil proti nam, zahteva,
da izpolnimo- tudi mi proti vsem. Ta ljubezen
je največa novost. Nikoli pred njim, ne pri judih
in ne pri paganih, se ni niti slutilo o taki ljubezni.
Ona je neposnemljivo znamenje Odrešenika ljudij,
ona bode tudi znak njegovih učencev. Zunaj Jezu¬
sovega kraljestva se ljudje sovražijo, vkljub hu-
maniteti, s katero se bahajo; in celo pri Judih
vidimo, vkljub njihovemu zakonu, ljubezen ome¬
jeno na meje rodu in bogočastja. Kdorkoli ni niti
njihovega rodu, niti njihovega bogočastja, ni več
bližnji. Kristijani edini, če gredo za Gospodom, po¬
znajo neskončno, občno ljubezen; dolžni so jo celo
tistim, ki niso njihove vere, zakaj Jezus, Gospod,
nas je ljubil, predno smo ga bili vredni, — v temi
in smrtni senci.')

Taka zapoved obsega vse. Da človek more
podeliti svojim bratom Boga, od katerega živi, je
pripravljen se udati, trpeti, pozabiti, umreti, je spo¬
soben za vse čednosti in ima za nje v sebi že
živ studenec.

— „Storite, kakor' jaz, otročiči moji“, 2 ) pravi
Jezus. In v tem hipu gre dat svoje življenje.
Tako utelešene zapovedi v vzgledu svojega Go-

') Efež. II., 4, 5.

J ) Jan., XIII, 33.

941

spoda, ki jih razglaša, imajo neustavljivo jasnost
in moč. Nikako modroslovje jih ne razloži boljše,
in nikako poučilo jih ne označi jasneje.

Neka misel je mučila Petra in težila njegovo
srce: Jezus torej ne veruje zvestobi svojih učencev,
ne srčnosti njihovi, ker jim je rekel, da mu ne bodo
mogli slediti, kakorjudjene? Vpraša za njegov odhod:
— Gospod, kam greš? poprašuje, kažoč z žalostjo
svoje hrepenenje, da bi ga spremljal.

Jezus mu odgovori: „Kamor jaz grem, zdaj
ne moreš za menoj iti; potlej pa pojdeš za menoj.“
Tu upapolna beseda ne zadošča Kefu. Kakor
vsi ti, ki ljubijo, je slabo krotil svojo nepo-
trpežljivost. Ni dvomil niti nad svojim srcem,
niti nad srčnimi močmi. — Zakaj, pravi, ne morem
zdaj za teboj iti?

Takrat je Jezus videl strašno nevihto, ki se
je približevala nad njim in njegovimi, in je po¬
znal slabost človeka, ki ga sv. Duh še ni spre¬
menil. Zato zakliče: — „Simon, Simon! glej,
satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor
pšenico. Jaz pa sem prosil za-te, da ne jenja tvoja
vera: in ti, kadar se boš nekdaj spreobrnil, po¬
trdi svoje brate." J )

Te proroške besede namignejo neprevidnemu
Kefu z zdržno nežnostjo, da on ni sposoben,
vzdržati boj, ki se ima kmalu biti. Sovražnik je
strašen, človeška slabost globoka, zakaj človek
nima moči kakor v tistem, katerega vsemogočna
molitev mu pomore do same božje moči.

V božjih načrtih je, da se enajsteri postavijo
na poskušnjo: Jezus jim to namigne. Iz skušnje
naj spoznajo svojo revščino in svojo ničevost.

‘) Luk. XXII. 31, 32.

942

Pod tem pogojem bodo močni, in Jezusova molitev
jih stori nepremagljive. Toda Peter si je svest
samega sebe; namesto da bi umel resnico, ki jo
mu Gospod na pol razodene, reče, predrzno za¬
upajoč:

— Gospod! s teboj sem pripravljen v ječo
in smrt iti. Svoje življenje bom za te postavil.

— „Svoje življenje boš za-me postavil?" reče
Jezus. ,,Resnično, resnično ti povem: Petelin ne bo
zapel, dokler me trikrat ne zatajiš." ’)

Petra je moralo to zastrašiti. Skrajna pre¬
vara sličnih duš, kakor je bila njegova, je ta, da
preveč zaupajo svojim močem. Ako ljubimo, me¬
nimo, da smo vsega zmožni. Trpeti, umreti, — to
se nam ne zdi nič. Od vseh nepremišljenosti j naj-
neozdravljivejša in najnajivnejša, ob enem pa naj-
opravičljivejša, ker je odkrita, ni nepremišljenost
duha in volje, ampak nepremišljenost srca.

Učenci so tako opozorjeni, da zdaj ne morejo
slediti Gospodu; ločitev bode za-nje grozna, pre¬
puščeni bodo tisočerim bojem, tisočerim poskuš-
njam, katerim lahko hipoma podležejo. Mirni dnevi
so pri kraju; preminejo z Jezusom. Ko je bil
Gospod z njimi, jim je vse preskrbel; celo takrat,
ko niso ničesar imeli, niso ničesar pogrešali. —

Kadar sem vas poslal brez denarja, in torbe in
črevljev, vam je likaj manjkalo?" — Oni pa so
rekli: Nič ne. — Rekel jim je tedaj: »Zdaj pa,
kdor ima denar, naj ga vzame, ravno tako tudi
torbo; in kdor nima, naj proda svojo suknjo, in
naj kupi meč. Zakaj povem vam, da še to mora
nad menoj dopolnjeno biti, kar je pisano: In med
krivične  je bil prištet." 2 )

*) Luk., XXII., 33, 34; Jan., XIII., 38.

’) Izaj., LIH, 12.

943

„To namreč, kar je o meni pisano, ima gotov
konec/ ')

To pa niso apostoli s polno mošnjo denarja,
z  dobro preskrbljeno torbo, in oboroženi z mečem,
ki jih Jezus pošilja v boj. Motili bi se v svoji
misli, ko bi v teh krepkih podobah zrli klic po
materijelni sili. Po svoji navadi kažejezus v živih
prilikah sovražno stališče, ki čaka njegove; njih
moč je vedno meč duha. On, ki se preda smrti,
ne misli moriti, in njegovi učenci bodo nekoč
stopali po njegovih stopinjah, kakor nemo jagnje,
ki se pelje v klavnico.

Enajsteri pa, se zdi, da so se motili v misli
Gospodovi. Pri besedi „meč“ so dejali: — Gospod!
glej, tukaj sta dva meča. 2 )

Jezus ne odgovori; spremeni pogovor in reče
z užaljeno ironijo: — „Dosti je“, z ozirom na
uporabo takega orožja.

Njegova beseda je mirneja; miri in tolaži
svoje učence.

— „Vaše srce naj se ne prestraši. Verujete
v Boga, tudi v me verujte/ 3 ) Vera gre pred
dobrino in močjo; veruje se le v to, kar je dobro
in močno. Verovati v Boga in Jezusa, se pravi,
verovati vnjegovovsemogočnodobrotljivost. Vkljub
boju in oviram, vkljub vsem bolečinam in vsem
našim slabostim Bog in njegov Kristus vodita
stvari do njihovega namena: Bog in Kristus zma¬
gujeta in verujoči, nepretresljivi v zaupanju in po¬
koju, se lahko zaneso.

Nato pove Jezus, hoteč vzdržati vero svojih,
brez  zamolčanja, kam da gre, vzrok svojega od-

’) Luk., XXII., 33 id.

=) Luk., XXII., 38.

5 Jan., XIV., 1 id.

944

hoda, ter jim govori o svoji povrnitvi in o zdru¬
žitvi, ki ji sledi. Ločitev bode le nekaj časa. Vsi
se bodo z njim združili. Kar je obljubil Petru,
je obljubil enajsterim in toliko drugim, ki bodo
vanj verovali.

— „V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč^;
prihranjena so vsem verujočim. „Ako bi tako ne
bilo, bi vam bil povedal, ker grem, vam mesto
pripravit. In ko odidem in vam mesto pripravim,
bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da bote
tudi vi, kjer sem jaz/

Jezus govori o resničnosti večnega in nevid¬
nega sveta jasno, priprosto in veljavno; on ga na¬
ravnost gleda in v njem gospoduje. Pokaže ga v
priprostih in globokih podobah, da jih more vsaka
priprosta duša umeti.

Po smrti vstopi v hišo svojega Očeta. Bog
je veliko prebivališče, pravi tempelj. Ti, ki ga
ljubijo in spoznajo, prebivajo res v njem. Jezus
edini ima polno spoznanje in neskončno ljubezen
svojega Očeta; tako ima on sam pravico govoriti
o hiši svojega Očeta: njegova je. Kot Sin božji
je ni nikoli zapustil, toda kot Sin človekov je
stopil na zemljo trpljenja in smrti, da tu trpi in
tu umre. Ko prejde ta žalostne doba, bode On
ves v slavi, netrpnosti in življenju božjem. Njegovo
spremenjeno telo bode dejansko središče vesoljne
prenovitve, in vse vidno stvarstvo, spremenjeno
po Bogu in po njem, bode prebivališče Očetovo.

Služba Jezusova je, da vpelje svoje izvoljence,
da jim pripravi mesta. Brez njega se ne more
vstopiti. Nobena stvar nima moči, vstopiti v
božje bitje, je spoznati, kakor je, ljubiti in v njem
živeti. Tudi ko bi bil kdo brez greha, si ne more
tega prisvajati, zakaj ta določba je nezaslužen dar

945

n eskončne dobrotljivosti. Edino Jezus nam jo po¬
deli po božjem Duhu; in po taistem Duhu se po¬
vrne On k nam, da nas osvobodi' gospostva čut¬
nosti, človečnosti in smrti; vzame nas s sabo in
nas ponese k Bogu, da smo tudi mi tam, koder
je On.

Tajezusova povrnitev se izpolnuje neprestano,
povsodi, nevidno, v vseh srcih, ki se odprč veri;
in združitev verujočih z njihovim Gospodom se
vrši neprestano, po svoje, povsodi, ob uri, ko smrt
raztrga vez, ki jih je vezala na ta temni svet.

Ko je Gospod svojim učencem razjasnil te
skrivnosti, jim je mogel reči: — »In kam jaz
grem, veste, in pot veste." 1 )

Eden izmed enajsterih, Tomaž, se zavzame;
nič ni razumel od tega, kar jim je Gospod go¬
voril, in je to priznal: —- Gospod! ne vemo, kam
greš; in kako moremo pot vedeti?

— ,.Jaz sem pot, in resnica, in življenje”, mu
dejezus. „Nihče ne pride k Očetu drugače, kakor
po meni."

Cilj je Oče, večni, nespremenljivi, neizčrpni
vir božjega bitja, resnice, ljubezni in življenja; tja
gre Sin človekov, ne da bi se tam uničil, ampak
da se poveliča in odpre pristop vsem svojim iz¬
voljencem.

Nihče ne more priti k Očetu brez njega, zakaj
On edini ga nam da spoznati, ker je resnica; On
edini nam da v njem živeti, ker On ima v sebi Duha
Očetovega, ki ga nam podeli. — To že ni be¬
seda, ki izraža čute ali dejstva človeške vrste;
ona dviga dušo k Bogu in odstranjuje zaveso, ki
jo zakriva našemu pogledu. Med Očetom in med

‘) Jan. XIV., 4 id.

946

Njim je neizrekljiva zedinba. Oba bivata drug v
drugem. Jezus zatrdi to z izrazom nenavadne
eneržije:

— „Ako bi mene poznali“, reče enajsterim, »bi
gotovo tudi mojega Očeta poznali, in odsihdob
ga bote poznali, in ste ga videli.“ ’)

Daši so apostoli spoznali v svojem Gospodu
Kristusa, Sina živega Boga, vender še niso čutili
in prodrli v globočino zveze, ki ga je vezala z
njegovim Očetom. Ako jim to danes pojasnuje,
jih posvečuje s to zaupnostjo v notranjost svo¬
jega lastnega bitja; odpira jim živi vir božje to¬
lažbe. in jih napolni z vero v svoje božanstvo.

Filip, ki ni imel nič nezaupnega in pozitiv¬
nega duha Tomaževega, je slišal Jezusa reči, da
zdaj poznajo Očeta in da so ga videli; zato na-
jivno vpraša: — Gospod! pokaži nam Očeta, in
nam je dosti.

Taka prostodušnost je napotila Jezusa, da se
je povrnil k vsem skrivnostim svoje popolne, bi¬
stvene zedinbe z Očetom. — »Toliko časa sem
pri vas*, pravi, in me ne poznate? Filip! kdor mene
vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam
Očeta ? Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in
Oče v meni? Besedi, katere vam jaz govorim,
ne govorim sam od sebe; ampak Oče, kateri v
meni prebiva, on izvršuje delo, katero jaz delam."'J

Vera v njegovo popolno, brezpogojno zedinbo
z Očetom: to je, kar Gospod zahteva od svojih
učencev. Ta vera je potreben temelj; brez njega
ne spoznajo, ne umejo, da je enak z Očetom, da mu
je Oče vse dal, in da je vse prejel od Očeta, da

‘) Jan., XIV., 7.

’) Jan., XIV. 9, 10.

947

živi z njim v taisti resnici, v taisti ljubezni, v ta¬
isti neskončni, večni in nedeljini mogočnosti; ne
razumejo, da je On najpopolnejša razodetev Oče¬
tova, in ako ga vidimo, je v skrivnosti, ki jo
gledamo, skrit Oče. Tu na zemlji ni dano človeku,
da bi gledal Boga samega na sebi, in da bi vstopil
po notranjem gledanju v življenje nestvarjenega
Bitja, početek vsega, ki se izraža v sebi enaki
misli, in se ljubi z neskončno ljubeznijo, enako
njegovi misli. Mi ga moremo spoznati le po zu¬
nanjih razodetvah, po delih njegove mogočnosti,
modrosti in dobrotljivosti. Vesoljstvo odkriva stva-
rilno moč, katere zakoni se razmotajo pred nami,
nad nami, zakoni, ki jih mi ne moremo premeniti.
Vest nam govori o pravičnem, o užaljenem Bogu;
zakaj ona nas opozarja na našo neozdravljivo
revščino, in čuti, da je od Boga prepuščena svo¬
jim slabostim, svoji nezmožnosti, svoji temi in
svoji ničevosti. Toda v Jezusu Kristusu je Bog,
ki rešuje, ki odpušča, ki razodeva, ki nas kliče,
da živimo od njega; Bog, ki ljubi, neskončni Oče,
ki pove svoje ime v jeziku, ki ga lahko razumemo
in ki ga vera vč sprejeti.

Kdor vidi živeti Jezusa, vidi tudi Očeta; kdor
posluša njegove besede, posluša besede Očetove;
kdor zaničuje njegova dela, zaničuje dela Očetova.
Nič tega, kar Jezus pove, ni človeško navdiho¬
vanje: najmanjše besede njegovih ustnic kažejo
večno misel Očetovo in njegovo večno besedo.
Nič tega, kar stori, ne izhaja izključno iz člove¬
ških sklepov; vsa njegova dejanja so izpolnovanje
večne volje Očetove; Oče živi in prebiva v njem,
izvršuje po njem.

Njegova človečnost uresničuje absolutni vzor
vse popolnosti. Po vseh svojih zmožnostih in

948

po svojem bistvu samem, je čist izraz božanstva.
Modrost, mogočnost, ljubezen neskončna žari v nji.
Večna Nevidnost postane v njem vidna; in vernik,
bolje poučen kakor Filip, lahko reče, to premiš¬
ljujoč: Jaz vidim Očeta, in to mi je dovolj.

Vera, ki jo Jezus zahteva od svojih, pa naj
ne bo neplodno čustvo, ampak naj bo v njih načelo
božjih del, spričujoča božanstvo Tistega, ki je njen
predmet. — „Resnično, resnično vam povem: kdor
v me veruje, bo dela, katera jaz delam, tudi on
delal, in še večje, kakor ta, bo delal, ker jaz grem
k Očetu. “

Med Jezusom in učenci vstvarja vera božje
občestvo. Verujoči ne živi več, ampak sam Jezus
živi v njem, govori po njem, deluje z njim; odtod
njegova mogočnost. — Jezus bode tedaj, ko gre
gori k Očetu v slavi in moči svoje zmagujoče
človečnosti, deloval po svojih učencih vedno večja
dela; po njih bode nadaljeval potrebne čudeže v
dokaz resnice, po njih bode otvoril paganski
svet in razdejal na zemlji trdovratno kraljestvo
hudega.

On zahteva od njih, da bodo njegovo orodje,
le dve reči: molitev in zvestobo.

Človek ni nič sam od sebe v uresničevanju
načrtov božje previdnosti; njegove moči niso za nič.
Le pomoč božja mu daje moč; ta pa se dobi po
molitvi.

— „In karkoli 11 , pravijezus, „bote Očeta prosili
v mojem imenu, to bom storil, da bo Oče v Sinu
poveličan. Ako me bote kaj prosili v mojem imenu,
bom to storil.“

Jezus govori kot absoluten gospod, kot Bog.
Človek kaže v njem le skritega Boga. Kadar
deluje njegova človečnost, kadar Sin človekov

949

rnoli, trpi in se poizgubi v volji Očetovi, imajo
njegova dela neskončno vrednost, po bistveni
zedinbi z Bogom: njegova molitev premore vse,
n Jegovo trpljenje spravi vse, njegova daritev očisti
vse. — „Karkoli bote prosili, vam bom storil.“
Pa molitev bode imela moč le pod pogojem, da je
navdahnena po ljubezni verujočih v Gospoda; lju¬
bili pa ne bodo, ako nimajo zvestobe. — „Ako
me ljubite, jim priporoča Jezus, izpolnujte moje
zapovedi", vse te, ki ste jih slišali v času, ko
smo bili skupaj, in te, ki vam jih dam v ti noči.

— »In jaz bom Očeta prosil, in vam bo dal“,
ker jaz ne bom več vidno pri vas, „drugega To-
lažnika",*) drugega pomočnika, „da pri vas ostane
vekomaj." *)

Tako bo taisti Duh, ki je v njem in v Očetu,
ki oba večno veže, sveto mazilo njegove človeške
narave, nevidna sila velikega dela vzveličanja, ta
Duh, ki ga Jezus prosi in ki bode po njegovem
odhodu dan njegovim zvestim, in ki bode v njih
ostal vekomaj.

On bode njihova živa pomoč, njihova tolažba
in njihova luč.

— „Duha resnice", pravi Jezus, „ki ga svet ne
more prejeti, ker ga ne vidi, in ga tudi ne..pozna;
vi pa ga bote poznali, ker bo pri vas ostal, in
bo v vas."

’) Ilapcddr/tos. Težko je določiti, kaj pomeni ta izraz
y aramejskem jeziku. Pa ni dvoma, da bi ta izraz, ki ga
ie izbral evangelist, ne bil istoveten z izrazom, ki ga je
Jezus rabil. Doslovno Ilapa-zArpoj pomeni poklicanega
se točno prestavi z latinsko besedo advocatus ali
slovensko zagovornik. Iz te temeljne označbe po¬
hajajo druge: Tolažnik, Svetovalec (Navdihovalec).

’) Jan., XIV., 16 itd.

Življ. Jez.. 61

950

Kdor ni skušal takih besedij v svojem srcu,
jih ne razume; v njem je duh sveta; Duh Jezusov
mu je tuj; upira se temu Duhu. Toda tisti, ki
zbirajo v sebi njegove neizrekljive vzdihljeje, 1 ) , 1
tisti, ki živč od njegove luči, od njegovih navdi- j
hov, od njegovega veselja, od njegovega tresenja,
ga poslušajo in molijo; tem govori Jezus kakor
enajsterim.

Ne bom vas zapustil sirot; k vam bom prišel.

„Še malo, in svet me več ne bo videl. Vi pa
me bote videli, ker jaz živim, in vi bote živeli."

»Tisti dan bote vi spoznali, da sem jaz v
svojem Očetu, in vi v meni, in jaz v vas. Kdor
moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me
ljubi. Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojega
Očeta; in jaz ga bom ljubil, in se mu bom sam
sebe razodel/

V verno vest in v srce verujočega, ki čuva ।
Jezusovo besedo, prihaja božje kraljestvo in se
dopolnuje Kristusovo razodenje. — Gospod! mu
reče učenec, ki je bil očevidno prevzet od zunanje
slave mesijanskega kraljestva, kaj se je zgodilo,
da se hočeš nam razodeti, in ne svetu? 2 )

Jezus mu pove vzrok; svet ga ne ljubi; kdor
pa ne ljubi Jezusa, ga ne more poznati. — „Ako
me kdo ljubi", pravi Jezus, ,,bo moje besede spol-
noval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu
prišla, in pri njem prebivala."

To pa ni prvikrat, da Jezus razodene svojim
učencem tega Duha, ki mora prebivati v njih, in
njegov notranji vpliv na njihovo življenje. Ze ko
jih je posvetil v svoj apostolat, prerokujoč jim
prihodnje skušnje, preganjanja in trpljenja, jim je

>) Rimlj., VIII., 26.

’) Jan., XIV., 22 id.


951

zagotovil obljubo, da bode sv. Duh z njimi in da
bode govoril skozi njihova usta.

Predno jih zapusti, se povrne na tega Duha,
in ga jim pokaže kot osebno bitje, različno od
Očeta in različno od sebe, kot večno ljubezen,
po kateri se Oče in Sin zedinita in ljubita, in po
kateri ljubita tiste, ki sprejmejo besedo božjega
Sina in čuvajo njegove zapovedi. Po njem se
uresničuje neizrekljiva zedinba Očeta in Sina in
izvoljencev — kot poslednji namen vsega Jezu¬
sovega življenja, vseh njegovih del in njegovih
besedij.

— „In besede, kateresteslišali",pravienajsterim,
»niso moje, ampak Očeta, kateri me je poslal. To
sem vam govoril, dokler sem bil pri vas. Tolažnik
sveti Duh pa, katerega bo poslal Oče v mojem
imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil
vsega, karkoli sem vam rekel."

Človek ne more ne obljubiti ne storiti takih
darov; njegova ljubezen nič ne ustvari v vesti
drugih; in celo za tiste, ki to ljubezen sprejmejo,
ni početek življenja, ne luči, ne moči; ta ljube¬
zen ostane zunanja in neplodna. Toda božja lju¬
bezen, Jezusov Duh, vstvarja, spreminja, prenavlja
in obožuje dušo, ki jo napolnuje.

In ko je tega Duha Jezus obljubil svojim, jim
je mogel reči: „Mir vam zapustim, svoj mir vam
dam; ne kakor ga svet daje, ga vam jaz dam.“ Po
svetni mir je goljufiv, krhak in površen; moj pa ima
svoj vir v ljubezni Očetovi in moji, je nespre¬
menljiv, globok, brezpogojen.

Vse to, kar more človek vedeti o Bogu, o
njegovem življenju, o njegovem bitju, o njegovi
volji in njegovih načrtih, o tistem, ki ga Jezus
imenuje svojega Očeta, — nebeškega Očeta, ki je

61«

952

skrivnost; — vse to, kar more človek spoznati
o naravi božjega Sina, o njegovem večnem od-
nošaju k Principu, iz katerega izhaja in od ka¬
terega prejema vse, kar je; vse to, kar more člo¬
vek spoznati o sv. Duhu, o njegovi neizrekljivi,
neskončni ljubezni, po kateri se Oče in Sin ljubita;
najglobočja misel o veri, o Jezusovem delu, o
božjem kraljestvu, kot zedinjenju vseh izvoljencev
z Bogom Očetom, in s poveličanim Sinom člove¬
kovim, v taistem duhu resnice in ljubezni, vse je
obseženo v zaupnih besedah, ki smo jih navedli.
Krščanska teodiceja je izšla iz njih; razsvitljena
po Jezusovem spri če vanju, je prekoračila naj viša
shvačanja grškega modroslovja, ne da bi mogla
izčrpati zaklade Gospodovega nauka.

Ta nauk se ne utemeljuje po dokazih, opre-
delbah in razdelitvah; ni vrsta abstrakcij, — ampak
priprosta in živa beseda, izrazujoča v občni go¬
vorici to, kar je Jezus čutil, gledal, ljubil; vsako
srce ga lahko sprejme, ako mu odpre ušesa. Oslepi
ošabni razum, ki ga skuša soditi; razsvetli pa v
nadnaravni svetlobi priprosto dušo, ki skuša res¬
nico in pokuša njeno sladkost. Ta nauk je bil
izročen ljudem, katerih edini dar je bil, da so
verovali in ljubili. Njihova nevednost jamči prist¬
nost naukov, ki nam jih izročajo, in ki nimajo
na sebi znaka človeške slabosti, a tudi ne člo¬
veške modrosti.

Človek, ki ima umreti, se trka na prsi. Pri
misli na Boga, ki ga bode sodil, se trese in ga
prosi, naj mu prizanaša. Usoda, ki ga čaka, mu je
tajna. Kaj more, da se zagotovi za juteršnji dan?
Kdo mu jamči proti neizprosni sili časa in proti
neznanim, neukrotljivim zadržkom, da se bodo
njegovi učenci in njegovo delo mogli vzdržati

953

nasproti tem udarcem? Kakršna že bodi njegova
zaupnost v samega sebe in v prihodnost, primoran
je, da prepusti vse Tistemu, katerega mogočnost
in modrost vodi vse, in katerega večnih načrtov
ne pozna.

Nič podobnega ni pri Jezusu; ni kakega ke¬
sanja, ni kakega strahu pred Bogom. Bil je vselej
v ljubezni Očetovi. Njegova smrt ni drugega kakor
povrnitev k Tistemu, od katerega je izšel. On gre,
kot Sin človekov, v hišo svojega Očeta po slavo,
katere se veseli od vekomaj kot Sin božji. Vse
to, kar zapusti, bode živelo in raslo po njem. On
ostane nekako nevidno pričujoč v svojih apostolih,
in bode deloval po njih in v njih sveto delo bož¬
jega kraljestva. Niti čas, niti svet s svojimi so¬
vraštvi in svojimi satanskimi silami ne bodo pre¬
mogli ničesar zoper njegove; On je premagal čas
in svet, in opirajoč se nanj, bodo njegovi apostoli
nadaljevali zmago.

„Vaše. srce naj se ne prestraši, in naj se
ne boji! Slišali ste, da sem vam rekel: Grem k
Očetu, prišel bom zopet k vam. Ako bi me ljubili,
bi se pač veselili, da grem k Očetu; zakaj Oče
je veči od mene, od Sina človekovega, ki ga bode
poveličal; in poveličani Sin človekov vam bode
poslal Tolažnika.”

„In zdaj sem vam povedal, predno se zgodi,
da bote verovali, kadar se zgodi.“

Čas hiti. Ura bolečin in smrti se bliža.

— „Ne bom še veliko z vami govoril”, pravi
Jezus žalosten. „Pride namreč vojvoda tega sveta."
Izdajalec Judež in tisti, ki se pripravljajo, da ga
primejo, so za Jezusa le orodje tistega, ki se ime¬
nuje vojvodo tega sveta. Pride, „in pri meni nič
nima.”

954

Daši je brez vsakega zlega, bodo ravnali z njim
kot s hudodelcem.

On vidi v svoji usodi ukaz Očetov; „treba
je, da svet spozna“, pristavi, „da ljubim Očeta, in
tako delam, kakor mi je Oče zapovedal.“

Nato pa pravi odločno: „Vstanite, pojdimo
odtod!“’)

Jan., XIV, 30, £1.

Osmo poglavje.

Na poti v Getzemane.

Vstanejo; po običaju molijo stoje konec „Ha-
lel“-a, to je psalme, 1 ) ki so spominjali na izhod
iz Egipta, na pot čez Rdeče morje, na razglasitev
Zakona, na vstajenje in trpljenje Mesijevo. Jezus
je gledal v teh psalmih svojo lastno določbo,
svoje boje, svojo smrt in svoje zmagoslavje?)

Izpevši slavospev, zapusti Gospod, obdan od
enajsterih, obednico in se napoti proti Oljski gori.
Hiša, kjer je obhajal Veliko noč, je stala na Sionu:
moral je iti skozi eno izmed južnih mestnih vrat
in se napotiti proti Getzemanim, mimo Ofelskega
podolja in skozi vrtove in vinograde. Noč se je
naredila, svetla, jasna, svezdnata noč. •

Vedno neizčrpna ljubezen Jezusova se pokaže
tudi na potu. On hoče, da njegovi učenci ne samo
verujejo vanj, ampak da so tudi njegovi, da bi¬
vajo v njem. To zjedinjenje je Njegova velika
misel. Ali ni prišel zato, da potegne vse nd-se in
na svojega Očeta, ali ni zato živel in umrl? Ko
vidi ob cesti vinograde, ki so pokrivali vrtove
in ki so poganjali že prve mladike, pravi: — „Jaz
sem prava trta, in moj oče je vinogradnik. 3 ) Vsako

■) Ps. cxin, cxvi, cxvn.

’) Pesah, fol. 1, 8, 1.

’) Jan., XV, 1 id.

956

mladiko, katera v meni ne rodi sadu, bo odrezal,
in vsako, katera rodi sad, bo otrebil, da več sadu
rodi. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, katere sem
vam govoril.“

„Ostanite v meni, in jaz v vas.“

„Kakor mladika ne more roditi sadu sama
od sebe, ako ne ostane na trti; tako tudi vi ne,
ako v meni ne ostanete."

„Jaz sem trta, vi mladik-«. Kdor ostane v
meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker
brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni
ne ostane, bo vunkaj vržen, kakor mladika; in
bo usahnila, in jo bodo pobrali in v ogenj vrgli,
da bo zgorela."

„Ako ostanete v meni, in moje besede v vas
ostanejo, prosite karkoli hočete, in se vam bo
zgodilo."

„V tem je poveličan moj Oče, da veliko
sadu obrodite, in da ste moji učenci."

Od vseh prilik, ki jih je Jezus rad rabil, da
pokaže skrivnosti večnega življenja, je ta o trti
in mladikah morda naj lepša; nobena ne izraža z
večo natančnostjo in močjo globoke, zaupne in
potrebne odncšaje do Jezusa in njegovih učencev.
Njegova ljubezen'jih blagovoli razložiti:

On hoče, da enajsteri vedč, da je On njim
početek življenja. Nihče nima življenja razen v
njem in po njem. Sok teče iz njega v tiste, ki so
mu utelešeni kakor mladike v trti. Vse to, kar
se ne drži te blagoslovljene trte, je mrtva betev.
Nezvesti učenec je dokaz temu; ker ni ostal v edi¬
nosti z Gospodom, je bil odrezan. A zelene in
žive betve morajo biti očiščene; to je zakon da¬
ritve. Nikak ud Kristusov, — te skrivnostne trte,
— ne ubeži temu. Čim močnejši bode, tem bolj

- 957 —

bode poskušam Oče, vinogradnik bode tirjal mnogo
Sadu, in sad bode tem veči,čim požrtvovalnejši bode.

Pomnožiti Jezusove učence, vzdržati v njih
junaške čednosti, raztegniti po vsej zemlji vino¬
grad, ki ga je zasadil, obrezati njegove trte,
skrbeti, da dozorč sadovi, ki se denejo v sti¬
skalnico in ki donašajo novo vino božjega kra¬
ljestva, — to vam je delo Očetovo v človeštvu,
katero je sklenil rešiti.

Neskončna ljubezen pa je prekipela v tem
trenotku Jezusovo dušo.

„Kakor je Oče mene ljubil, pravi On, sem
tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Ako
moje zapovedi spolnujete, bote ostali v moji lju¬
bezni; kakor sem tudi jaz zapovedi svojega Očeta
izpolnil in ostanem v njegovi ljubezni. To sem
vam govoril, da moje veselje v vas ostane, in da
se vaše veselje dopolni. 44 ’)

Ti, ki jih božja ljubezen napolnuje, skušajo
mir, srečo, vživanje. Želje, ki vznemirjajo vsako
dušo, se umirijo v njih; zakaj polne so te lju¬
bezni, ki presega vsako čustvo in ki čuva naše
srce in našo pamet. 44 2 )

Uganemo, beroč te strani, ginjenost Jezusovih
učencev, ko jim je na potu, po noči, proti Ce-
dronski dolini, izrazil svojo brezmejno ljubezen.

— „To je moja zapoved 44 , pravi, „da se ljubite
med seboj, kakor sem jaz vas ljubil 44 3 )

Misel na bližnjo smrt je mučila njegovega
duha; videl je ta čas le dokaz svoje ljubezni do
svojcev; in njegova govorica je bolj in bolj za¬
upljiva.

‘) Jan XV, 11.

2 ) Filip., IV, 7.

•) Jan., XV, 12.

958

— „Veče ljubezni od te nima nihče, da kdo
svoje.življenje da za svoje prijatelje.”

„Vi ste moji prijatelji, ako storite, kar vam
jaz zapovem.” Pomudi se pri besedi „prijatelj”-
„Posihdob vas ne bom imenoval več hlapcev; ker
hlapec ne vč, kaj dela njegov Gospod; pa prijatelje
sem vas imenoval; ker sem vse, karkoli sem slišal
od svojega Očeta, vam naznanil."

Zaupnost temelji v ljubezni; ako je ta po¬
polna, je tudi ona. Mi smo tu na zemlji v po¬
polni ljubezni: kakor Oče ljubi svojega Sina in
mu je vse razodel, tako ljubi Sin ljudi, ki jih je
izbral, in jim dal vse to, kar ima od Očeta.

Delo stvarjenja je najmanjše delo božje; in
ustanovljenje vesoljstva je bilo izročeno liki uganka
bistroumnosti človeškega duha; 1 ) toda delo odre¬
šenja sveta po včlovečenju Sina božjega, po nje¬
govem trpljenju in smrti, po razlivu njegovega
Duha po vsem mesu, — to najpotrebnejše, naj¬
svetejše delo, ker vse dopolnuje, to delo, ki razo¬
deva v naj višji meri modrost, dobrotljivost in ne¬
skončno mogočnost, to delo vam je znano le po
veri in po razodenju, ki je je dal Jezus svojim
prijatelj em.

Naj se ne povišujejo; kar so, so le po mi¬
losti. 1 )

— „Niste vi mene izvolili”, jim pravi Jezus
„ampak jaz sem vas izvolil, in sem vas postavil,
da greste in sad obrodite in da vaš sad ostane;
da, karkoli boste Očeta prosili v mojem imenu,
vam da.”

Jezus kliče svoje; pridejo k njemu. Njegova
izvolitev  je početek njihovega novega življenja.

‘) Eccles., III, 11.

h I. Cor., XV, 10.

959

Njih namen je velik: pokrili naj bi ves svet in
Pokazali pred obličjem sveta sadove božje čed¬
nosti. A njihova moč je tudi božja: Oče čuva nad
njimi; prosili ga bodo v Jezusovem imenu za vse
reči, in Oče jih jim bo dal.

Še jim reče, kakor bi ne mogel dostikrat
ponoviti:

— „To vam zapovem, da se ljubite med
sebo .“ Ta beseda obsega vse: v nji najdejo moč,
veselje in mir na ti zemlji, kjer se hočejo raz¬
prostreti, in kjer jih čaka sovraštvo. Jezus hoče,
da njegovi učenci spoznajo to sovraštvo, peklenski
duh izgubljenega človeštva, ker je neizogibno;
hoče je naslikati pred njihovimi očmi in jih utrditi
proti njegovim napadom; kakršni koli že bodo,
oni jih bodo odbijali.

— „Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene
poprej sovražil, kakor vas. Ko bi bili iz sveta,
bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak
sem vas jaz od sveta odbral, torej vas svet so¬
vraži."

Svet, po Jezusovi govorici, je človeštvo, pod¬
vrženo moči hudega. Tu je vse nečimernost, po-
željivost, ošabnost; sebičnost je svetu prvo načelo,
zakon in namen. Sebičnosti se mora vse umekniti,
celo Bog. Da se ji to posreči, ne prestraši se ni¬
česar, pripravljena je za vse zvijače, za vsa tri-
noštva, za vse silovitosti in za vse pregrehe.

Jezus je edino človeško bitje v absolutnem
protislovju s tako razumljenim svetom; odtod to
nagromadeno sovraštvo do njega, ki je naposled
le sovraštvo do Boga, sovraštvo do dobrega.

Učenci njegovi podedujejo to sovraštvo: —
»Spomnite se“, pravi, „besed, katere sem vam go¬
voril. Hlapec ni veči kakor njegov gospod. Ako

960

so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali; ako
so moje besede spolnovali, bodo tudi vaše spol-
novali/

„Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega
imena, ker ne poznajo njega, kateri me je poslal.“

To sovraštvo sveta jejezus naletel pri judovskem
ljudstvu v najstrašnejši obliki: v hinavščini na¬
pačne gorečnosti, krive pobožnosti in pokvarjene
vere. Misel na krivce ga je pretresla.

— „Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bil go¬
voril, bi ne imeli greha; zdaj pa nimajo izgovora
za svoj greh. Kdor mene sovraži sovraži tudi
mojega Očeta. Ako bi med njimi ne bil storil
del, katerih nihče drugi ni storil, bi ne imeli
greha; zdaj pa so videli in sovražijo mene in mo¬
jega Očeta “

Te besede britke žalosti razkrijejo globoko
skrivnost judovske nevere. Ti uradni zastopniki
verske resnice, svetega Zakona in bogočastja, —
je rekel Jezus, — niso poznali Boga in ga ljubili.
Ko bi bili ljubili Očeta, ljubili bi bili tudi tistega,
ki jim je prinesel njegovo besedo in ki je izpolnil
v sredi njih svoja sveta dela.

Hinavska njihova vera je zakrivala duhove
brez vere in srca, zasužnena moči hudega.

Zavrgši Jezusa so uresničili besedo prerokovo:
»Sovražili so me za nič/ ’) Toda Oče sprejme
svojega zavrženega in zaničevanega Sina: —
„Kadar pa pride Tolažnik, katerega vam bom jaz
poslal od Očeta, Duh resnice, kateri od Očeta
izhaja, on bo pričeval o meni.“' z )

Dal mu bode ne samo večnost svoje slave,
ampak  ga  bode povišal tudi na tem svetu. Zadnje

‘) Ps. XXXIV, 19.

) Jan. XV, 26.

961

besede ne bo imela na tem svetu zmota in so¬
vraštvo, ampak resnica in ljubezen.

„Pa tudi vi bote pričevali", pristavi, „ker ste
od začetka pri meni." ’)

Duh resnice, ki je bil pripravil učence, da
spričujejo o vsem življenju svojega Gospoda je
ustanovil Cerkev; komaj ustanovljena Cerkev
je oznanjevala na vse štiri strani sveta svetost,
pravico, dobrotljivost in božanstvo Jezusovo. Nje¬
gov glas, ki se razprostira s stoletji, gospoduje
nad vsemi zaničevanji, bogokletstvom Judov in
nad nevero poslednjih časov. Nič ne more ta
glas zatreti ali oslabiti. Tem, ki slušajo hrup,
vrišč in krik, ki ga je človeštvo polno, se kaže
kot najmočnejši, najsoglasnejši, najsvetejši in naj-
dostatnejši glas: ima moč mučenikov, svetost
čednosti, velikost duha, nerazrušljivost vere. Ka¬
teri človek na tej zemlji je kedaj videl, dvigati
se okrog sebe podobna spričevanja, podobne po¬
zdrave ?

Potem, ko je Jezus osrčil svoje učence z
božjim upanjem, jim pokazal pregreho njihovih
preganjalcev, pripravljenih, da zvrnejo nanje vse
sovraštvo, kakor so to napravili z njim, pristavi:

— „To sem vam govoril, da se ne pohujšate.
Iz shodnic vas bodo devali, pride celo ura, ko
bo vsak, kateri vas umori, menil, da Bogu službo
stori. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne
Očeta ne mene. To pa sem vam govoril, da se
spomnite, kadar ura pride, da sem vam jaz to
pravil. Tega pa vam od začetka nisem pravil,
ker sem bil pri vas." 2 )

‘) Jan. XV, 27.

’) Jan. XVI, 1 id.

962

Vse to, kar hoče Jezus v svoji največji za¬
upnosti izročiti svojim učencem, označuje najpol¬
nejšo globokost. Govoril jim je dostikrat o Očetu
in sv. Duhu, jih učil dolžnostij in spričeval svojo
naklonjenost in ljubezen; nikoli pa tako, kakor
danes. Pripravljaje jih k apostolskemu delovanju,
jim je še napovedal preganjanje in sovraštvo.
Danes jim naznani v tem oziru novo in osobito
bolestno podrobnost. To niso neverniki, ki jih
bodo preganjali, to je božje ljudstvo. Te oblasti,
ki jih smatrajo in imajo za svete, ki so od Boga
maziljene in ki govore z Mojzesove stolice, te jih
bodo preganjale brez milosti, odkar so zavrgle
Jezusa. V imenu samega Boga torej jih bodo
sovražili, izobčevali in izdajali v smrt.

Je nekaka tolažba to, pasti pod udarci tistih,
ki zanikajo in sovražijo Boga; toda trpeti, biti
preganjan od verske oblasti, ki izda svoj poklic,
biti od nje obsojen kot bogokletnik, ko se Bog
časti, biti obsojen kot rušitelj bogočastja, ko se
ta čast izboljšava, — to je najgrozovitejše muče-
ništvo. Jezus je v njem ustrajal in njegovi učenci
mu bodo sledili.

Enajstorica je opozorjena; spomin na Gospo¬
dove besede jo bode potrdil, kadar njega ne bode
več.

Misel na ločitev je prihajala neprestano v
duhove učencev, in jih polnila z žalostjo; Jezus
jih potrdi. Hotel jih je napolniti z veseljem, katerega
poln je bil sam, ker je šel k svojemu Očetu; toda
oni se pečajo le z zapuščenostjo, ki nastane po
njegovem odhodu.

— „In zdaj grem k Njemu, kateri me je po¬
slal", pravi, „in nobeden izmed vas me ne vpraša:
Kam greš? Temuč, ker sem vam to govoril, je

963

žalost napolnila vaše srce. Ali vam jaz resnico
Povem: Za vas je dobro, da jaz grem. Zakaj, ako
grem, Tolažnik ne bo k Vam prišel; ako pa
grem, vam ga bom poslal “ *)

Ko je Jezus živel, voljno se podvrgši zakonom
trpečega in smrtnega človeštva, ni bil nič manj
Poln Duha in ta Duh je zažarel nad vsemi, ki so
se mu približali; toda njegova delavnost se je zdela
omejena po taistih zakonih, ki omejujejo človeško
naravo v Jezusu. Da postane delujoča, vzvišena
in vseobčna, je morala njegova človečnost vsto¬
piti v svoje stanje vseobčne in zmagovite vlade.
Iz naročja Očetovega, kjer vlada slavno, bode dala
tedaj svoj polni uspeh Duhu; in začelo se bode
delo posvečenja, tolažbe in moči; to je krepčujoča
obljuba.

— „In kadar On pride", pravi Jezus, „bo svet
prepričal greha, in pravice, in sodbe; greha, ker
niso verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu,
in me potem ne bote videli; sodbo pa, ker je voj¬
voda tega sveta že obsojen." * 2 )

Te tri globoko skrivnostne besede odkrijejo
vse delo sv. Duha in zmago, ki jo imajo Jezusovi
učenci priboriti na svetu.

Svet pa, paganski in judovski, ne spozna
svojega grešnega stanja; s tem, da zameta,-pridru¬
žiti se Jezusu, si bode svoje stanje neizmerno ob¬
težil, in svet bode tako prepričan greha. Da se
ubeži hudemu, treba je verovati v edinega Odre¬
šenika; in ta vera, ki postane po delovanju sve¬
tega Duha vera svetega in brezštevilnega ljudstva,
bode dokazovala vsem, da je Kristus načelo sve¬
tosti in vseh čednosti.

‘) Jan., XVI., 5 id.

2 ) Jan., XVI., 8 id.

964

Svet ne pozna pravice, tiste pravice, ki stori
človeka popolnega in prijetnega Bogu. Ta pravica
obstoja po svoji načelnosti in popolnosti v enem
samem bitju, tistem, ki so ga Judje obsodili kot
hudodelca. Toda božji Duh bode odtrgal Jezusa
smrti in tej grešni zemlji, da ga pospne do nebes,
na desnico Očetovo, in bode žarel kot plamen iz
njega, da objame svet; — ta Duh bode pokazal
vsem, ki želč videti, kje je pravica.

Svet ne ve gotovo, kdo zapade sodbi, se
ima za učenika, in ne sluti, da načelo, na katero
se opira, in glava, kateri se klanja v svoji kvarni
in neredni delavnosti, sta resnična božja zavrženca.

Premaganec ni Jezus, ampak zlo; On je je podrl
s svojo smrtjo. Duh, ki je odtrgal duše trinoštvu
hudega, bode dokazal njegovo poraženost tekom
stoletij in bode svet prepričal sodbe. Vsako sveto
bitje, po Gospodovem vzgledu, je živa priča, ki
spričuje, da je satan premagan.

Ko je Jezus zaupal svojim učencem toliko
resnic, ki so jih mogli le na pol razumeti, se je
ustavil:

— „Se veliko vam imam povedati; toda zdaj
ne morete nositi/ 11 )

Tudi takrat, ko molči, pokaže svojo ljubezen.

— „Kadar pa pride On, Duh resnice, vas bo
učil vso resnico: ne bo namreč govoril sam iz
sebe, temuč, kar bo slišal, bo govoril, in prihodnje
reči vam bo oznanoval."

„On bo mene poveličal, ker bo od mojega
vzel, in vam bo oznanoval.“

In res bode sv. Duh popolnoma posvetil apo¬
stole v to, kar sv. Pavel imenuje „skrivnost Je¬
zusovo", 1 ) v to, kar Jezus naziva „vso resnico".

‘) Jan., XVI., 12.

965

Poučil jih bode o splošnem odrešenju po Mesijevi
smrti, o odpravi mozajičnega bogočastja, o za-
v rženju Izraela, o poklicu nevernikov in o velikem
razvoju božjega kraljestva.

Poslednji trenotki so prišli.

— „Šemalo“, pravi Jezus, „in me več ne bote
videli; in spet malo, in me bote videli; ker grem
k Očetu/*)

Te zagonetne besede temno namigujejo na
kratko dobo Jezusove smrti in pokopa, ko se ima
Gospod odtegniti pogledom žalostnih in razkrop¬
ljenih učencev, ko jim je komaj svetlikala nada
in vera, pa do slavne ddbe njegovega obujenega
življenja, ko se Gospod pokaže svojim in jih to¬
laži, še poučuje, in se naposled povrne k svojemu
Očetu, da jim pošlje sv. Duha.

Enajsteri ga ne razumejo; drug drugega po-
prašujejo, molče, kaj hoče Gospod reči. On jim
pojasni:

— „Resnično, resnično vam povem, da bote
jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote
žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spre¬
obrnila/

„Žena, kadar je na porodu, ima žalost, ker
je prišla njena ura; kadar je pa porodila dete,
ne misli več na britkost od veselja, da je človek
rojen na svet/

»Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost; pa
spet vas bom. videl, in vaše srce se bo veselilo,
in vašega veselja vam ne bo nihče vzel/

»In tisti dan me ne bote nič vprašali. Res¬
nično, resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj
Prosili v mojem imenu, vam bo dal. Dozdaj niste

‘) Jan., XVI., 16 id.

Življ. Jez.

62

966

nič prosili v mojem imenu. Prosite, in bote prejeli,
da bo vaše veselje dopolnjeno."

Dokler je bil Jezus pri svojcih, so se le nanj
obračali; On je bil njihov svet, njihova podpora,
njihovo vidno veselje; ko bo izginil, ga bo sveti
Duh nadomeščal. Po njem bode živel v njihovih
srcih, in ne bo jim treba izpraševati. Nekoč jim
je govoril o božjih rečeh v prilikah, v jeziku po¬
dob, ki je resnico skrival in ob enem razodeval;
a sv. Duh, ki ga jim pošlje, bode odgrnil zavoj
in jim priobčil božje skrivnosti v jeziku, ki ga
nobeno uho ni slišalo, nobena usta ne govorila.
Ta notranji Učenik jih bo navdahnil z vsem po¬
trebnim, jih bode razsvetlil z svojo jasnostjo; in
kakor Jezus, tako bodo tudi apostoli in verniki
prejeli vse od Očeta, potem ko bodo prejeli svetega
Duha. In to je prava, uspešna molitev. Ne mi smo,
ki prosimo, Duh Jezusov je, ki prosi za nas. To,
kar pagani in Judje imenujejo molitev, je človeška
prošnja; nima svojega izvora v večni ljubezni,
nima pristopa do ljubezni Očetove; odtod njena
neplodnost. Toda Jezusova molitev je vselej
uspešna, ker nas ljubi Oče, ki posluša molitev.

— »Tisti dan, pravi, bote v mojem imenu
prosili: in ne rečem, da bom jaz Očeta prosil za
vas. Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene
ljubili, in ste verovali, da sem jaz iz Boga izšel/

„Izšel sem iz Očeta, in sem prišel na svet;
spet zapustim svet, in grem k Očetu/

Te male besede obsegajo vse bitje in vso
zgodovino večnega božjega Sina. On ni bil, kakor
mi, ustvarjen iz niča, on je izšel iz Očeta, od
vekomaj rojen: prišel je na ta svet, vzel nase
meso, človeško naravo, trpečo in smrtno; zdaj pa,
po smrti, zapusti ta svet, odžene, umirajoč, sla-

967

bost in snjrtnost, in gre k Očetu, ki obda tudi
njegovo človeško naravo s slavo in mogočnostjo.

Enajsteri so bili vshičeni in ginjeni v tem
trenotku. Gospod je uganil njihove tajne misli,
njihove slutnje; njegova beseda se jim je pokazala
v popolni jasnosti. —

„Glej! zakličejo, zdaj očitno govoriš, in ne
praviš nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš, in
ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo,
da si od Boga izšel." ’)

Božanstvo Jezusovo je zažarelo v njih in nad
njimi; to je bila vera, kakeršno je Gospod hotel.
Ko čuje, kako so se enajsteri verno izrazili, se
je moral veseliti.

— »Zdaj verujete!" jim pravi. Toda pogled na
prihodnost, na grozečo prihodnost mu je povod,
da pristavi žalostne besede:

»Glejte! pride ura, in je že prišla, da se bote
razkropili vsak na svojo stran, in me bote samega
pustili; in nisem sam, ker je Oče z menoj.

,,To sem vam govoril, da imate mir v meni.
Na svetu bote britkost imeli; ali zaupajte, jaz sem
svet premagal. “ 1 2 )

Te besede zmagoslavja in brezpogojne za¬
upnosti končajo pogovore.

1 ) Jan., XVI, 29 id.

2 ) Jan., XVI., 29 id.

62»

Deveto poglavje.

Jezusova molitev. — Njegove smrtne brid¬
kosti. — Jezusa ujamejo.

Jezus se napoti z enajsterico proti Getze-
manu in dospe v cedronsko dolino, taisto, ki jo
sv. pismo naziva dolino Save ali kraljevsko do¬
lino. l ) Abraham je tu srečal Melkizedeka, Salem-
skega kralja, ki je daroval Bogu kruh in vino in
blagoslovil očeta verujočih?),

Da bi ubežal jezi Absalonovi, je David pre¬
hodil to dolino, bos in z odkrito glavo, s svojimi
služabniki, bežeč v puščavo?)

Potok, sedaj usehel, je tekel v globoki strugi
in se združil onstran Siloe s studencem Bir-Ejubu,
ki je drvil kot velika reka, ob deževju, in se
izlival v Mrtvo morje po razbeljenih,’ apnenih tleh.

Nič ni bolj otožnega in za samoto ugodnega
kakor ta ozka vrzel s svojimi nagrobnimi spo¬
meniki, z grobovi Absalona, Jozafata in Caharije,
in z grobišči, ki pokrivajo vso izhodno stran.

Ondi, mislimo, pred temi grobniki, se je Jezus
ustavil. Predno se daruje samega sebe, večna da¬
ritev in večni duhovnik, se obrne do svojega
Očeta z molitvijo, ki druži v sebi vso moč njegove
žrtve in ki je njena duša.

’) Gen. XIV, 5, 17.

’) Gen. XIV, 18.

3 ) II. Kr., XV, 11.

969

On moli glasno; enajsterica mo.ra poznati
to daritev, ki je njegovo veliko delo; in kakor
vselej, je povzdignil svoje oči proti nebu in go¬
voril:

— „Oče! ura je prišla, poveličaj svojega
Sina, da Tvoj Sin Tebe poveliča 1 ): kakor si mu
dal oblast čez vse človeštvo, da da vsem, katere
si mu dal, večno življenje. To pa je večno živ¬
ljenje, da spoznajo Tebe, samega pravega Boga,
in Jezusa Kristusa, katerega si poslal.

»Jaz sem Te poveličal na zemlji; delo sem
dokončal, katero si mi dal, da je storim. In zdaj
Ti, Oče! mene poveličaj sam pri sebi z veličan¬
stvom, katero sem pri Tebi imel, predno je bil svet.

»Tvoje ime sem razodel ljudem, katere si mi
dal od sveta. Tvoji so bili in si jih meni dal, in

50 Tvoje besede ohranili. Zdaj so spoznali, da je
vse, kar si mi dal, od Tebe. Zakaj besede, katere

51 meni dal, sem njim dal; in oni so jih spre¬
jeli, in so resnično spoznali, da sem od Tebe izšel,
in so verovali, da si me Ti poslal/

»Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, ampak
za te, katere si mi dal, ker so Tvoji. In vse moje
je Tvoje, in Tvoje je moje; in poveličan sem v
njih."

»In več nisem na svetu, ti pa so na svetu,
in jaz pridem k Tebi."

»Sveti Oče! ohrani jih v svojem imenu, ka¬
tere si mi dal, da bodo eno, kakor tudi mi."

„Dokler sem bil pri njih, sem jih jaz ohranil
v Tvojem imenu. Katere si mi dal, sem jih ob¬
varoval; in nobeden njih se ni pogubil, kakor le
sin pogubljenja, da se pismo dopolni."

*) Jan., XVII. 1 id.

970

»Zdaj pridem k Tebi; in to govorim svetu,
da imajo moje veselje dopolnjeno sami v sebi/

„Jaz sem jim Tvojo besedo dal, in svet jih
je sovražil, ker niso od sveta, kakor tudi jaz
nisem od sveta. Ne prosim, da bi jih s sveta
vzel, temuč da bi jih hudega varoval. Niso od
sveta, kakor tudi jaz nisem od sveta/

»Posveti jih v resnici! Tvoja beseda je res¬
nica/

„Kakor si Ti mene na svet poslal, tako sem
tudi jaz nje poslal po svetu. In za nje se jaz sam
sebe posvečujem; da so tudi oni posvečeni v res¬
nici/

»Pa ne prosim samo za n : e, ampak tudi za
tiste, kateri bodo po njih besedi v mene verovali."

,Da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče! v meni in
jaz v Tebi; da bodo tudi oni v nas eno, da svet
veruje, da si me Ti poslal. In veličastvo, katero
si meni dal, sem jaz njim dal, da bodo eno, ka¬
kor smo tudi mi eno. Jaz v njih in ti v meni, da
bodo popolnoma eno, in da svet spozna, da si
me ti poslal, in jih ljubil, kakor si tudi mene
ljubil. “

»Oče! hočem, da bodo tisti, katere si mi dal,
tudi z menoj tam, kjer sem jaz, da moje veli¬
častvo vidijo, katero si mi dal, ker si me ljubil
pred začetkom sveta.

»Pravični Oče! svet Te ni poznal, jaz pa sem
Te poznal; in ti so spoznali, da si me Ti poslal.
In oznanil sem Tvoje ime, in oznanoval je bom,
da bo ljubezen, s katero si me Ti ljubil, v njih,
in jaz v njih/

Ta Jezusova molitev je obsežnejša kakor
zemlja in svetovi, vzvišena nad vse čase, večja
kakor vidno nebo, kamor On svoje oči povzdi-

971

Suje; neskončna je, večna, kakor Bog, na kogar
se obrača, kakor ljubezen, ki jo navdihuje, kakor
prošnje, ki jih obsega, kakor nebeške moči, ki
jih giblje.

Kot Gospod in Mojster „vsega mesa", ki
namerja podeliti večno življenje vsem tistim, ki
mu jih je Oče dal, zaprosi Jezus, da se božja
volja zgodi v njem in v človeštvu.

Pridružiti svojemu lastnemu življenju razumna
bitja, ustvarjena po njegovi podobi, biti po njih
poveličan, in vladati nad njimi po Duhu neskončne
ljubezni, potem ko se jim je razodel v resnici:
tak je božji načrt.

Jezus je že začel delo; zbral je svoje iz¬
voljence v veri. Prejeli so njegov nauk, spoznali
ime Očetovo, vedč, da je On sam Sin božji, ki
izhaja iz Očeta in ga je ta poslal. On prosi zdaj,
da bi bil poveličan, in da prejme veličastvo, ka¬
tero je imel pri Očetu, predno je bil svet.

Biti priznan kot Sin božji, enak Očetu, to je
bila največa slava, edina, ki jo je Jezus iskal v
sredi ljudij: in ta mu bode dana. Nihče drugi kakor
On bode imenovan Sin božji. Kadar Jezus prosi
svojega Očeta, je vselej uslišan: šel bode skozi
smrt v vstajenje, zapustil bode to zemljo v veli¬
častnem vnebohodu, in dasi bode zmago ..slavil v
svoji spremenjeni, nesmrtni in najviši človečnosti,
bode nadaljeval po sv. Duhu, ki ga pošlje, ures¬
ničenje božjega kraljestva.

Kakor prosi za-se, tako prosi za svoje učence.
On ne bode več tu, da jih varuje, Očeta prosi,
da jih varuje v njegovem imenu. V sredi tega
sveta, ki jih sovraži radi njega, se nimajo ničesar
bati: moč Očetova je z njimi.

— 972 —

Ta svet je hudoben, oni pa niso; odkar ve¬
rujejo njegovi besedi, so Očetovi in njegovi. Jezus
prosi, da se obvarujejo od hudega in da se po¬
svete. Po njegovem vzgledu so poslani po svetu
kakor žrtve; želi, da povse izpolnijo voljo Očetovo
in da se ljubijo, kakor se Oče in Sin ljubita, da
so eno, kakor sta Oče in Sin eno. Na tem svetu,
koder sebičnost vse razdvaja in oborožuje posa-
mičnike drugega proti drugemu, prosi, da je med
njimi ljubezen, ki druži, in da se pokažejo kot
veliko znamenje njegovega božjega poslanstva.

Njegova prošnja se razteza na vse učence
njegove v prihodnosti. Vidi jih v raznem času in
prostoru, razpršene po zemlji; in prosi Očeta, da
bi bili eno, kakor sta Oče in Sin eno, vkljub
času in vsemu temu, kar razdvaja. Čudovita in
sveta edinost, ki ustanavlja večno družino veru¬
jočih, bode dokazilo, da jih Oče ljubi, kakor ljubi
svojega Sina Jezusa.

Končno prosi, da bodo tam, koder je On, vsi
ti, ki mu jih je Oče dal, v taistih nebesih, v taisti
nesmrtnosti; On hoče, kakor sin, ki izraža voljo
očetovo in ima vse pravice. Tako je poudarjal. On
hoče, da vsi vidijo njegovo slavo, in ko jo vi¬
dijo, bodo v večnem življenju; zakaj slava Sinu
božjega je, spoznati Očeta, spoznan biti in ljub¬
ljen biti po njem.

Tako bode uresničeno delo večne modrosti,
večne dobrotljivosti. Jezusova molitev je notranja
in gibajoča sila njegovega kraljestva; ta nas pro¬
dira, nas potega do tiste edinosti, ki naj ustanovi
družino duhov, pridruženih božjemu življenju. V
tem, ko se svet suče v pozemeljskem vrtincu, se
izvoljene duše na klic Kristusov oprostč okov
hudega in se zedinijo s tistim, ki jih oprašča.

973

Po svoji molitvi Jezus prestopi Cedron.’)

— „Vsi se bote pohujšali nad menoj, pravi
svojim učencem, nocoj to noč; zakaj pisano je:
Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce 2 );
kadar pa bodem od mrtvih vstal, bom šel pred
vami v Galilejo."

Peter se zgane. Gospod mu je že nekaj ur
poprej prerokoval, da ga bode zatajil, pa ne more
verjeti. — Ko bi se ravno vsi pohujšali nad te¬
boj, jaz se ne bom nikdar pohujšal. — Jezus mu
reče: „Resnično ti povem, da to noč, predno pe¬
telin zapoje, me boš trikrat zatajil." Peter mu od¬
vrne, zmerom predrzen: — Akoravno bi mi bilo
s Teboj umreti, te ne bom zatajil 3 )

Enajsterica je taisti hip poudarjala krepko
svojo v  zvestobo.

Šli so ob levem bregu potoka, za svojim
Učenikom, in so stopali po dolini navzgor do
Oljske gore. Jeruzalemski vrtovi, kakor večina
vrtov orijentalskih mest, niso bili znotraj mestnega
obzidja, ampak zunaj, in vzlasti na zahodni strani
Oljskega griča. Ob vznožju tega griča, sto korakov
od levega obrežja potokovega, je bil vrt, ki se
je klical Getzemani. Jezus se je večkrat semkaj
umaknil s svojimi učenci, da bi molil; za svojega
različnega bivanja vjeruzalemu se je moral dosti
nočij tukaj muditi. Kraj je samoten in otožen,
divji in pripraven za pobožno premišljevanje.
Gledajoče oko ne zre na zahodnem nebesu dru¬
gega kakor veliko zidovje templjevo, vrh svetega
poslopja in otožni stolp Antonija; na desni je

>) lan., XVIII, 1.

3 ) Cahar., XIII, 7.

*) Mat., XXVI, 31 id.; Mark., XIV, 27 id.

974

goli hrib Skopus, na levi dolina Jozafatova s
svojimi grobišči.

Jezus je ljubil ta samotni vrt.

Hotel je poslednjikrat tu moliti in biti pretrt
od bolečin, kakor sad oljke v stiskalnici Getze-
manski. 1 )

Vstopi v pristavo z enajsterimi *) in jim reče:
„Sedite tukaj, da grem tja, in molim." Vzame s
sabo Petra, Janeza in Jakoba in se odstrani za
lučaj kamena. Začne postajati žalosten; obšla sta
ga strah in groza.

— »Moja duša je žalostna do smrti, jim pravi;
ostanite tukaj in čujte z menoj.“

Gre malo dalje, pade na svoja kolena, z
obrazom proti zemlji; in trije učenci so ga slišali
moliti, naj bi šla od njega ta ura:

— „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od
mene ta kelih; pa vendar ne, kakor jaz hočem,
ampak kakor ti.“

Pa pride k svojim učencem in jih najde speče.

— „Simon, reče in se obrne na Petra, ali
spiš? ali nisi mogel eno uro čuti?“

Peter, ki je bil pripravljen umreti, spi. Jezus
mu milo očita njegovo slabost, in pristavi: „Čujte
in molite, da ne padete v skušnjavo. Duh je sicer
voljan, meso pa je slabo." Globoka beseda, ki se
obrača na enajstere: po duhu in volji se ne obo¬
tavljajo slediti Gospodu do smrti; toda pod težo
materije, ki pritiska na duha, že slabč.

Jezus se oddalji drugič.

Govori: »Moj Oče! ako ne more ta kelih mimo
iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja."

‘) Hebrejski Gethsemani pomeni oljčno stiskalnico.

’) Mat., XXVI, 36 id.; Mark., XIV, 32 id.; Luk., XXII,
40 id.

975

Spet se povrne in jih najde speče. Njihove
oči so bile dremotne; ne vedo mu kaj odgovoriti.
Iznova jih popusti, in moli tretjič:

— „Oče! ako je Tvoja volja, naj gre ta kelih
od mene. Vender ne moja, ampak Tvoja volja se
zgodi."

Nato se prikaže angelj z nebes in ga po
krepča.

V smrtnih težavah je ponavljal svojo molitev;
in znoj, kakor krvave kaplje je tekel na zemljo.

Vzdignivši se po svoji molitvi, pride tretjič
k svojim učencem in jih najde še vedno speče,
potrte od žalosti.

— »Spite zdaj 44 , jim pravi, »in počivajte/ 4

Tako je po treh prvih evangelistih avtentično
poročilo molitve in smrtne težave Jezusove v
Getzemanih.

Mitična šola si ne upa trditi, da je izmišljeno
v Jezusovo poveličanje. Pogani, kakor Celzij in
Julijan, se pohujšujejo nad tem, da navajajo nje¬
govo slabost pred smrtjo; in Doceti, ki so se iz-
podtikali nad Kristusovo človeško naravo, so to
poročilo izbrisali iz zgodovine.

Prizor v Getzemanih je v resnici izmed naj¬
večjih in najganljivejših prizorov za tistega, ki ga
zna umeti. Nikoli ni Jezus dal gledati sličnih bo¬
lečin svojim najintimnejšim učencem v svojem
življenju. Ko je prekoračil Cedron in prestopil
ograjo Oljskega vrta, se jasnost njegove duše
zakrije, neizrekljiva britkost ga obide.

V tem hipu, ko se začenja njegovo trpljenje,
njegova smrt, se zmede, se straši, slabi in se
čuti žalostnega do smrti. Ravnokar je hrepenel
po smrti in prosil za njo svojega Očeta, kot
sredstvo svojega poveličanja; drugič jo je nazival

»svoj kelih“ in rekel: »Kako me žene, da ga iz-
pijem!“ Imenoval jo je »svoj krst“, in rekel:
»Kako me vleče, krščen biti!“ Zdaj pa zavpije
z britkostjo: „Oče! ako je mogoče, naj gre ta
kelih od mene!“

Kak je ta notranji boj ? Ali slabi volja Jezu¬
sova pred voljo Očetovo? Ali se maje njegov
sklep, da bi umrl? Ne; zakaj v najhujšem boju,
ki ga bije, pravi: »Oče! ne moja, ampak Tvoja
volja se zgodi."

Toda volja ni vse v človeku; celo v tistih,
ki jih Bog napolnuje in ki se mu pokore brez
pridržka, so čutne zmožnosti, ki se upirajo bole¬
čini; nagon ohranjenja, volja življenja je, ki se
upira smrti.

Te čutne zmožnosti in ta volja življenja so
imele v Jezusu svojo popolno moč, kakor vse to,
kar pristoji človeški naravi.

Lahko bi se bil osvobodil bolečin in vsakega
upora zoper smrt, pa ni hotel. Po svojem trp¬
ljenju in svoji smrti je namreč pravi človek; po
trpljenju in smrti je »jagnje božje, ki odjemlje
grehe sveta“. On bode trpel, bode umrl, in vse
to, kar ima trpljenje grenkega, in vse to, kar ima
smrt strašnega, bode on sprejel. Ne da bi oviral
muko, jo bode Bog, ki je v njem, gnal do ne¬
skončnega.

Človek ne pozna bolečin, ki ga čakajo; Jezus
jih gleda pred sabo. Podoba gre mimo njegovih
očij: izdaja, zapustitev od svojih, bičanje, zaušnice,
zapljuvanje, zasramovanje, udarci, krivična nje¬
gova obsodba, sramotna in mučna smrt.

Njegovim lastnim bolečinam se pridružijo vse
tiste, ki bodo mučile radi njega, skozi stoletja,
njegove ljubljene učence, v katerih bode živel in

— 977 —

s katerimi bode eno. Reke krvi lijejo proti njemu
in celo morje ga zaliva.

Tako se svet umiva greha.

Zlo, ki priklicuje toliko bolečin, se mu pri¬
kaže še strašnejše. Njegova človeška vest nosi
vso pezo. Največje trpljenje svetega bitja je po¬
gled na moralično zlo. Jezus je je spoznal v vsem
tem, kar ima ostudnega na sebi: v njegovem na¬
čelu, v njegovem razvoju in v njegovi končni
obsodbi. Izmeril je to neugasljivo sovraštvo, ki
užiga ogenj sodbe. Vzel je, kakor pravi prorok,
na-se krivico vseh, 1 ) naredil jo je za svojo v ti
grozni uri v Getzemanih; izpil je vso njeno sra¬
moto. Potoki hudega so ga pretresli.

Umrl bi bil sredi trga, da ga ni vzdržavala
božja moč, taista, ki ga je prepustila smrtnim
britkostim in prihranila za druga trpljenja. On
nima mrzlega znoja umirajočih; ampak pod bre¬
menom, ki ga teži, ima nenavaden, nezaslišan znoj,
kakor krvave kaplje, ti teko na zemljo. Hotel je,
da bodo trije njegovi učenci svedoki tega prizora,
da se ve po njih, v kak prepad bolečin ga je
porinila volja njegovega Očeta; da se učimo po
njih, koliko se trpi v njegovi šoli, kako se za¬
tajuje in ljubi.

Nasproti žrtvam, ki jih človeku ukazuje
dolžnost in nalaga božja volja, človek odreveni,
se povišuje ali podleže; s stojično ošabnostjo se
časih baha, kakor da ne čuti, da bi trpel, in
pravi bolečini: saj te ni. To je laž. Časih se
človek povzdigne nad svoje čute in zaide, kakor
nekateri mučenci, v ekstazo, ki mu ne da čutiti

‘) Izaj., LIH, 6.

978

trpljenja. Navadne duše, potrte od hudega, se
upognejo, zapuste dolžnosti in zametajo božjo
voljo, da ubeže mukam in smrti.

Jezus se pokaže v resnici človeške narave
brez odrevenelosti, brez povišavanja, nad vso sla¬
bostjo. Najde grenki kelih in pove to; čuti s
strašno, neskončno silo, vse to, kar more zlo na¬
praviti žalosti, strahu in naveličanega življenja;
a njegova premišljena volja najde v molitvi in v
edinosti z Očetom srčnost in sklep, piti kelih in
izpolnovati do smrti zapoved Očetovo.

Jezus, v smrtnih težavah Getzemanskih, v mi¬
lobi svojega zatajevanja, je dovršen uzor vseh
teh, ki trpe, vseh teh, ki hočejo biti, vkljub bo¬
lečinam in smrti, zvesti svojim dolžnostim, svoji
nalogi in Bogu. Nihče ne trpi tako kakor on, se
ne zatajuje in ne ljubi tako kakor On.

Predno je sprejel boj očitnega življenja, se
je umaknil v puščavo, da tam zavrne navdajanja
hudobnega duha; predno je umrl, je prišel v ta
vrt Getzemani, da tam premaga vse slabosti člo¬
veške narave, in da zlije svojo voljo v voljo svo¬
jega Očeta. Njegovo življenje je bilo brez greha;
njegova smrt bode brez slabosti.

Njegov sklep je storjen; sila smrtne težave
je prešla, pokaže se, pokrepčan po Bogu, spet v
sredi svojih spečih učencev. Trudnost jih potare,
žalost jih zaziblje v spanje; nimajo srčnosti, da
bi molili, na tem so, da padejo v skušnjavo.
Jezus čaka in čuje; strašni trenotek je prišel.

— ^Vstanite, pojdimo!" pravi svojim. „Glejte!
približal se je, kateri me bo izdal.“ In kakor bi
se hotel predati samega sebe, pride z enajsterico
pred izdajalca, pri vhodu v Getzemani.

979

Še je govoril, ko se prikaže mnogoštevilna
tolpa.') To so bili vojaki rimske kohorte in hlapci
templjevi. Zapaziti se je moglo med njimi tudi
nekaj oseb duhovske aristokracije, učenikov in
starejšin, in celo zapovedujoči glavar kohorte.
Združitev legijonarjev s tempeljsko stražo kaže,
da so se judovski veljaki pomenili z rimskim
oblastnikom, da ujamejo Jezusa. Po rimski zakono¬
daji osvojenih pokrajin niso prijeli nobenega brez
posredovanja civilne oblasti. Sicer pa je bilo treba
izogniti se vsakemu neredu; in celo, če se je de¬
lalo ponoči, in hitro, se je bilo bati množice, ki
se naj vzbudi in upre, zvedevši, da so Proroka
prijeli. Oljska gora je bila prenočišče galilejskih
romarjev. Kohorta je bila pripravljena, da zatre
upor.

Ti ljudje so bili oboroženi z meči in kolmi,
založeni s svetilkami in bakljami. Nekdo jih je
vodil in šel pred njimi: bil je Judež.

Vedel je za pribežišče Gospodovo, 2 ) prišel je
večkrat semkaj z njim: tu sem vodil je tolpo.
Da se izogne vsaki nepriliki, si je izdajalec iz¬
mislil znamenje, da pokaže žrtev: — Kateregakoli
bom poljubil, tisti je; njega primite, in peljite ga
varno. — Gospod je navadno poljubil učenca;
učenec Gospoda redkokdaj.

Judež je stopil v Getzemani, ko mu pride
Jezus nasproti, gredoč pred enajstorico. Približa
se. — Zdrav bodi, Učenik! mu reče in ga poljubi.

— »Prijatelj, čemu si prišel ? Ali s poljubom
izdajaš Sinu človekovega?" To je bila zadnja be¬
seda, ki jo je Judež slišal iz ust Gospodovih. Na

~*) Mat? XXVI, 47 id.; Mark., XIV, 43 id.; Luk., XXII,
47 id.

’) Jan., XVIII, 2—11.

980

njegov hinavski pozdrav Jezus odgovori s pri¬
jateljsko besedo. Judež je lahko čutil ljubezen, ki
odpušča vsem skesanim, celo hinavščini in izdaji.

Nato se Jezus obrne odločno proti tolpi. —
»Koga iščete ?“ vpraša. —Jezusa Nazarenskega.

— »Jaz sem!“ Na to besedo se prestrašijo in po¬
padejo na tla.

Tisti, ki pokaže izdajalcu božjo dobrotljivost,
da z eno besedo zasijati svojo božji enako moč.
Lahko se zavrže njegova ljubezen; a nihče se ne
bode ustavljal njegovi mogočnosti, ako bi hotel
tudi vse razrušiti. Njegov nastop je vsemogočen,
ako tako hoče; njegovo veličastvo strahovito, ako
je uporabi. Z njim je zapodil prodajalce iz templja
in o raznih prilikah je storil, da so padli kamni
iz rok njegovih razjarjenih sovražnikov. Danes to
pokaže zadnjikrat; treba je, da se ve, da je On
prostovoljna žrtev. Pola ste se ga lahko, ker On
hoče. Njegovih učencev se ne bodo dotaknili; le
njega bodo prijeli, ker On tako hoče.

Prestrašeni stražniki se vzdignejo. Iznova jih
Jezus vpraša: „Koga iščete ?“ — Odgovorč mu:

— Jezusa Nazarenskega.

— „Saj sem vam povedal, da sem jaz. Ako
mene iščete, pustite te iti“, pristavi, pokazavši na
svoje, ki so bili zbrani okrog njega. Besede, ki jih
je govoril svojemu Očetu v molitvi, se naj dopolnijo
do črke: »Katere si mi izročil, se ni nihče iz-
izgubil.“ *)

V tem hipu polože briči roke nanj. Ko učenci
vidijo Gospoda ujetega, mu reko: »Gospod, ali
naj mahnemo z mečem ?“ Nagon po nasilstvu jih
potegne. Simon, ne da bi počakal Gospodovega

') Jan. XVII, 12.

981

odgovora, potegne meč in udari po hlapcu veli¬
kega duhovnika, po nekem Malhu, in mu odseka
desno uho. Jezus takoj pomiri svoje učence; in
obrnivši se na Petra, reče: „Vtakni svoj meč v
nožnico, zakaj kdor z mečem okrog hodi, bo z
niečem končan. Ali ne bom pil keliha, katerega
mi je Oče dal?“

»Ali meniš, da ne morem prositi svojega
Očeta, in bi mi poslal več kakor dvanajst legi-
jonov angelov? Kako se bodo tedaj dopolnila
pisma, ker se mora tako zgoditi?“

Nato se dotakne z roko Malhovega ušesa in
ga ozdravi.

— „Kakor nad razbojnika ste prišli nadme
z meči in kolmi, pravi poglavarjem in duhov¬
nikom in vsi ti kohorti; vsak dan sem bil pri
vas, in učil v templju in me niste prijeli; toda
to je vaša ura in oblast teme/

Nato ga vsi učenci zapustč in zbežč. Neki
mladenič gre za njim, ogrnen samo s platnenim
plaščem. Hoteli so ga prijeti, on pa popusti plašč
in zbeži.

Jezus ostane sam, zvezan in uklenjen, pod
stražo kohorte, tribunov in hlapcev velikega zbora.

Vidi se, s kako odločnostjo zavrže in odkloni
Jezus vsako silo, celo oduševljeno po dobri goreč¬
nosti, v prvem dejanju svojega trpljenja. Tisti,
ki je rekel: »Prišel sem dat svoje življenje", ne
pusti, da bi se napalo življenje njegovih napa-
dovalcev v njegovo obrambo. Sicer pa je Jezusovo
ujetje, dasi trinoško in divjaško, poteklo iz za¬
konite oblasti, iz rimske oblasti, zastopane po
tribuni in vojakih, in iz verske oblasti, zastopane po
templjevih satelitih in poslancih velikega duhov¬
nika. Oboroženi upor Petrov je bil nepremišljen

Življ. Jez. 63

982

in obenem ničeven. Tudi ko bi bil uspešen, da
provzroči uporno gibanje v galilejski množici, "je
bil nasproten Jezusovi in božji volji.

Ako Jezus zaukaže svojemu učencu, da vtakne
meč v nožnico, ne obsodi zakonite uporabe sile.
Človeku je dovoljeno, da se brani, in v vsaki
dobro urejeni družbi je oblast oborožena, da brani
pravico in kaznuje krivico. Gosposka, ki ne ume
kaznovati in varovati, kaznovati zlo in varovati
nedolžnost, prelamlja božjo zapoved. A nad po-
zemeljskimi družbami, osnovanimi na pravici, je
Jezus ustanovil s svojo smrtjo drugo družbo,
osnovano na ljubezni. V prvi mora sila stati na
strani in jo vzdržati; v drugi se pravica daruje.
Prostovoljna zatajitev in krotkost prineseta božje
kraljestvo, kraljestvo vesti in dobrega.

Jezus se ni poslužil sile; vselej se pokaže
kot krotko in dobro bitje. Skrije se in beži; ne
brani se s silo. On hoče, da so njegovi učenci
kakor On. Ako se jih preganja, naj se umaknejo;
ako se jih prime, naj umrč.

Petru dani ukaz, naj vtakne nož v nožnico,
je Jezusov večni ukaz. Človek v službi božji bode
posnemal Petra, bode večkrat poskušal udariti,
da brani resnico in Kristusa; a vselej bode po¬
slušal glas Gospodov, ki pravi: »Stoj! Kdor za
meč prijema, bode z mečem pokončan." Božja
ljubezen bode ozdravila rane, ki jih napravi člo¬
veška sila; in učenci, poučeni po Jezusovemu
vzgledu, bodo sprejeli ulogo žrtve in prepustili
Očetu skrb, da jih brani; šli bodo umret, kakor
je On umrl.

Deseto poglavje.

Jezusa obsodijo.

Ujetega Jezusa so peljali brez hrupa v pa¬
lačo velikega duhovnika. Tajnost njegovega ujetja
se je dobro čuvala. V Jeruzalemu niso slutili,
kaj se je zgodilo v ti noči. Tolpa se je vračala v
Cedronsko dolino, je prekoračila potok, in se je
napotila ob mestnem zidovju proti jugu, obrnivši
se proti Sionu.

Vse je bilo naprej zmenjeno proti Jezusu.
Zarota naj se izvrši brez obotavljanja, brez po¬
časnosti, toda z vsemi zakonitimi formalnostmi,
na katere so ti pobožni legisti toliko polagali.

Tast velikega duhovnika, neki Ana, je imel,
kakor se zdi, važno besedo, kako in kaj naj se zgodi.
Bil je glavar saducejske stranke in iz obitelji, ki
je v tistem času dajala največ velikih duhovnikov.

- Anova palača je bila na potu, ki je držala
do Kajfove palače.

Ujetnika so pokazali starcu. Moral se je ve¬
seliti uspeha te zarote, katero je on vodil. Judež
je moral biti pri teh, ki so Jezusa ujeli, in je
molil roko, da prejme ceno svojega izdajstva.
Pred dvema dnevoma obljubljenih trideset sre¬
brnikov je prejel. < ®

Le mimogrede so se pomudili pri Anu , čas
je bil drag. Pred Kajfom se bode vršila sodba in
uvodno postopanje zoper Jezusa.

Palača velikega duhovnika je stala na Sionu.
Kakor vsa knežja poslopja, je obstajala iz glav-

63«

9S4

nega stanovanja in dveh stranskih dvorov. Po
tem poslopju obdani prostor je tvoril notranji
dvor, „atrium“, v kateri se je stopilo skozi ste-
breno lopo. Tu gori je držala stolba s peronom.

Spominamo se Kajfove besede pri zborovanju,
kjer so se udje velikega zbora posvetovali, kako
naj primejo Jezusa; Boljše je, da en človek umrje,
kakor da ves narod pogine. 1 ) Ta Kajfa je bil, ki
je predsedoval sodišču; usoda zatoženčeva se je
lahko naprej vedela.

V tem pa se po hrupnem ujetju in po naglem
begu učencev Peter spet približa tistim, ki so
peljali Jezusa, ter od daleč gre za tolpo. Ljubil
je svojega Gospoda; neka skrivna moč ga je
vlekla za njegovimi stopinjami; hotel je vedeti,
kaj se bode zgodilo.

Ko dospe v mesto, blizo palače velikega du¬
hovnika, se mu pridruži skriven učenec Jezusov.
Evangelji ga ne imenujejo; zdi se, da je bil Jožef
Arimatejec. Kot član sinedrija je bil znan veli¬
kemu duhovniku. Ko je tolpa, najeta, da prime
Jezusa, vstopila v atrij, gre učenec za njo, Peter
pa ostane zunaj pred vratmi. Ko brezimni učenec
to vidi, govori z vratarico, in Peter vstopi. 2 )

Ogenj so zakurili na sredi dvorišča. Noč je
bila mrzla, okrog ognja so sedli služabniki veli¬
kega duhovnika, templjevi čuvaji, ki so imeli
nalog, Jezusa prijeti. Peter se mudi pri njih, pri¬
čakujoč konca preiskave.

Kajfa je predsedoval sodišču v dvorani pa¬
lače, ki je bila odprta na dvorišče. Popraševal
je Jezusa za njegove učence in njegov nauk.

>) Jan. XVIII, 14.

’) Jan., XVIII, 15-16; Luk., XXII,54 id.; Mat., XXVI,
17 id., Mark., XIV, 53 id.

985

Stvar sinedrija je bila, popraševati o sektah in
novih naukih; Jezus je bil visokemu zboru le
pospeševatelj sekte in krivoverec. Hoteli so, da
sam prizna to.

Zatoženec se je branil in izjavil, da ni glavar
skrivne družbe in raznašalec idej, ki se boje luči.

— Jaz sem očitno govoril, odgovarja, pred
svetom; jaz sem vselej učil v shodnici in v templju,
kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivnem nisem
nič govoril."

„Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kateri so
slišali, kaj sem jim govoril; glej! oni vedo, kaj
sem jaz govoril", ter pokaže na svoje sodnike,
ki so ga tolikokrat izpraševali.

Zdelo se je, kakor bi bilo premalo spošto¬
vanja v Jezusovem odgovoru, ki ni maral ustreči
želji velikega duhovnika. Eden izmed njegovih
hlapcev se je hotel prilizniti in se maščevati nad
Učenikom, pa pravi Jezusu: — Tako odgovarjaš
velikemu duhovniku?

Pa ga udari za uho.

Jezus prenese zasramovanje in pravi napa¬
dalcu: — „Ako sem hudo govoril, spričaj o hu¬
dem; ako pa prav, kaj me biješ?"

Ves njegov nauk se je oznanoval o.pitno, celo
njegovi sodniki so bili njegovi poslušalci; nič ni
pravil svojim učencem, česar bi ne bil pravil vsem:
zakaj ga torej izprašujejo? Vpričo mogočnežev
je največa krivica slabih, da imajo prav; ako
ima slabi srčnost, da srčno zatrjuje in dokazuje
svojo pravico, je za mogočneže ta srčnost kakor
krivica, in dobi se zmerom v njihovi bližini kak
priliznjeni hlapec, ki želi to krivico poplačati z
maščevanjem.

986

Ker zvito izpraševanje velikega duhovnika
ni imelo uspeha, iščejo člani velikega zbora, po¬
glavarji duhovskega stanu, krivih prič, da bi ute¬
meljili obsodbo na smrt; zakaj ravno smrt zato-
ženca so hoteli.

Mnogo krivih prič, namenoma podkupljenih,
je prišlo pričat zoper Jezusa; toda njihova spri-
čevanja, katerih vsebine ne vemo, niso zadoščala
za smrtno obsodbo. Naposled se dva predstavita;
eden toži tako: — ta je govoril: Jaz moram po¬
dreti tempelj božji, in v treh dneh ga spet sezi¬
dati. — Drugi potrdi spričevanje prvega: — Mi
smo ga slišali reči: Jaz bom razdjal ta z rokami
storjeni tempelj, in v treh dneh sezidal drugega,
ne z rokami storjenega.

Te besede so se zdele bogokletne; lahko so
jih zmatrali za žaljive za hišo božjo. Spoštovanje
Judov do prebivališča Jehove je segalo do prazno¬
verja ; vsaka krivica templju se je iztekla s smrtjo.
Zbor pa se ni ujemal, ali je taka beseda smrti
vredna.

V tem veliki duhovnik interpelira Jezusa;
dvigne se v sredi svojih tovarišev in mu reče:

— Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe
pričajo?

Jezus molči.

čemu bi govoril? Ne mogel bi osramotiti
krivih prič: ni imel nikakega zagovornika. Ne
mogel bi prepričati teh sodnikov: zbrali so se,
da ga obsodijo za vsako ceno.

Nato Kajfa slovesno in odločo Jezusa vpraša:

— Ali si ti Kristus, Sin hvaljenega Boga ? Za¬
rotim te pri živem Bogu, da nam poveš.

Jezus se je v svojem očitnem življenju iz¬
ogibal, prilaščati si naslov „ Kristus", ki ga je

987

tako krivo tolmačilo javno mnenje in celo učeniki;
pač pa se je vselej proglasil za Sina božjega,
Pred ljudstvom, pred farizeji in odposlanci sine-
drija. Deloval, učil in živel pa je med njimi, da za¬
trdi svoje božje sinovstvo, za katero ga je inter-
peliral veliki duhovnik. Daši prepričan, da bode
njegov odgovor smrtna obsodba, se ne obotavlja
prekiniti molk in dati resnici najviše spričevanje:
— »Ti si rekel, odgovori. Pa povem vam: Posih-
dob bote videli Sinu človekovega sedeti na des¬
nici moči božje, in priti v oblakih neba."

Ta slovesna izjava obsega ves njegov nauk
o njegovi osebi in njegovem delu, in spomina
njegove sodnike na to, nad čemer so se najbolj
izpodtikali: da ima Sin človekov božjo moč, —
da je pravi Bog.

Zatoženec se je povzdignil do božje višine;
in napovedujoč svojim sodnikom, po besedi pre¬
rokovi, svojo povrnitev v oblakih neba, jim je
naznanil, da se bodo oni prikazali nekega dne
pred njegovo sodbo.

Pohujšanje je bilo dano.

Veliki duhovnik pretrga, v znak žalosti, svoja
oblačila. Ni se šlo več za preiskavanje pravice
zatoženčeve gledč Mesijanskega naslova, ne za
izpraševanje prič. Prisvajal si je očitno božjo slavo,
prisvajal si je božanstvo; nikoli se ni slišalo po¬
dobno bogokletstvo.

— Preklinjal je Boga, pravi; kaj potrebu¬
jemo še prič? Glejte! zdaj ste slišali preklinje-
vanje. Kaj se vam zdi?

Niso dolgo premišljevali. Takoj so ga vsi
obsodili za smrti vrednega. Niti eden izmed pri¬
čujočih preiskovalnih udov, niti eden izmed teh
učenikov, ki so morali vendar vedeti za nauk

988

prerokov o Mesijevem božanstvu, se ni vzdignil,
da bi zagovarjal Jezusa, da bi zahteval v njegovo
korist odložitve, ki bi dopustila overovljenje nje¬
govega naslova. Ako je bil tukaj Jožef Arima-
tejec, je bil primoran molčati, prepričan, da se ne
upošteva noben ugovor.

Umevno je, da so dvomljivci saduceji, kakor
sta bila velika duhovnika Ana in Kajfa, izkričali
za bogokletnika človeka, ki je govoril, da je
njegova mogočnost enaka božji; toda učeni fari¬
zeji so neopravičljivi. Ako so tudi oni predru¬
gačili nauk prerokov, so postali nezvesti svoji
nalogi; ako so verovali v božje dostojanstvo Me-
sijevo, ga niso imeli pravice razkričati za bogo¬
kletnika. Tisti, ki se je kazal kot Mesija, se je
moral soditi po svojih delih in svojem življenju;
zatoženec pa, ki je bil pred njimi, je pomnožil
pred njihovimi očmi vse dokaze svojega poslanja.

Sovraštvo je oslepilo te takozvane sodnike.
Oblast trinoška, ki je preganjala Jezusa, je hotela
njegovo smrt: svojo sodbo utemelje s tekstom
zakona, ki so ga slepo uporabili.

Bogokletnik naj se iztrebi, pravi 3. knjiga
Mozesova 1 ): pripisavati torej sebi slavo božjo, je
največje bogokletstvo; to je bila krivda Jezusova.
Treba je, da umre. Seveda je Jezus kriv, ako ni
pravi Mesija, zakaj Mesija je Sin božji, kakor
proroki povedd. Dolžnost sinedrija bi bila torej
uradno postopati glede preiskave o Mesijanskem
naslovu tistega, ki so ga klicali pred sodišče.

Sinedrij ni storil tega: oskrunil je pravico;
in da se je sklicaval zoper zatoženca brez pred-

‘) Levit, XXIV, 16.

989

idoče preiskave, na zakon o bogokletstvu, se je
izpostavil ukrepu, obsoditi v smrt ne samo ne¬
dolžnega, ampak samega Sina božjega.

Sinedrij je kriv in nosi odgovornost največe
pregrehe, ako se pregreha meri po svetosti, do¬
stojanstvu, po neoskrunjenem in najvišjem pravu
tistega, proti kateremu so grešili.

Zaslišanje je bilo končano, ko je bila še trda
noč. Končna beseda zoper Jezusa: »Smrti je vre¬
den!" je krožila v Kajfovi palači. Tu se je pri¬
petil grozen prizor, zasramovanje brez meje.

Pljuvali so v Jezusa; zakrili so mu obraz in
ga za uho bili, rekoč: Prorokuj nam, Kriste! Kdo
te je udaril? Hlapci so ga surovo s pestmi bili.
Poniževali so ga z vsake vrste bogokletstvom.
Ta uklenjeni in že za smrt obsojeni ujetnik bi
jim moral biti svet. Pa ni bilo usmiljenja za Je¬
zusa. Sovraštvo preganjajočih oblastij naj se menda
nasiti s surovostmi njihovih hlapcev.

V tem, ko so Gospoda zaslišavali, je ostal
Peter na dvorišču in se je grel pri žrjavici s
hlapci; kar se približa dekla velikega duhovnika,
tista, ki ga je noter spustila, in ga pogleda, rekoč:
— Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. Peter taji
pred vsemi: — Žena, ne poznam ga; ne vem, kaj
praviš. Ko vidi, da so ga spoznali, zapusti dvor in
pride v vežo.

Petelin zapoje prvič.

Druga dekla ga vidi in pokaže tem, ki so
ondi bili: — Ta je eden izmed njih, pravi. Tudi
ta je bil z Jezusom Nazarenskim.

Peter se obrne proti ognju, v sredo čuvajev,
kakor bi hotel odvrniti sum od sebe; pa ko je
ondi in se greje, pravi eden izmed njih: — Res¬
nično, tudi ta je bil z njim, ker je tudi Galilejec.

S 90

Mučili so ga s tem vprašanjem, a Peter je
zanikal vselej: — Ne, ne, jaz nisem! In je pri¬
segel, da ne pozna tega človeka,

Ura je pretekla. Zbor je končal zborovanje.
Peljali so Jezusa zvezanega v atrij. V tem hipu
so Petra še enkrat nadlegovali z vprašanjem: —■
Ali nisi učenec Galilejčev? Pač, pravijo pričujoči,
si,si, tvoj jezik te razodeva.

Hlapec velikega duhovnika, sorodnik tistega,,
ki mu je Peter uho odsekal, mu reče: Ali te nisem
videl na vrtu?

Nato Peter tretjič zanika: — O človek! ne
vem, kaj praviš. In začne prisegati s strašno
kletvijo: Ne, jaz ne poznam tega človeka, o ka¬
terem govorite.

Komaj je končal, ko petelin tretjič zapoje.

Jezus, ki je bil v kotu dvorišča, se obrne
proti Petru in ga pogleda.

Učinek Jezusovega pogleda je bil neizrekljiv.

Simon se spomni, da mu je rekel: »Predno
bo petelin dvakrat zapel, boš ti mene trikrat za¬
tajil." Njegova duša je bila pretresena. Zapusti
hišo velikega duhovnika in britko joka.

Jezus je moral poznati vse bolečine. Ta po¬
novljena zatajitev Petrova je bila zanj v tej uri,
ko je bil obsojen na smrt, bolj grozna, kakor
sama obsodba njegova. Prvi apostol, tisti, ki ga
je že določil za poglavarja svoje cerkve, ga je
zatajil, ga ni poznal. Tisti, ki ga je slovesno
spoznal za Kristusa, Sina živega Boga, tisti ga
danes imenuje „tega človeka", in noče biti njegov
učenec.

Nerazumljiva so božja pota! S tem in na tem
odpadniku naj se ustanovi Kristusovo kraljestvo.
Tisti, ki je, se posluži tega, ki ga ni, da izpolni

991

svoje delo. Pride čas, ko se Peter spremeni;
danes ima strah pred hlapčetom velikega duhov¬
nika; ne bo se bal ničesar pozneje, ko pride vanj
Duh njegovega Gospoda. On ga danes zataji,
toda njegova vera postane nepremakljiva; on
skuša svojo slabost, toda spoznal bo vso moč
božjo in bode imel sočutje z revščino tistih, ka¬
terim naj vlada.

Pri pogledu Jezusovem teko grenke solze
iz njegovega potrtega srca, in že se začenja nje¬
govo obnovljenje.

Takrat veljavni zakon je tirjal od sinedrija
ob izreku smrtne obsodbe, da visoki zbor ne ob¬
sodi koga brez preiskave, ki je bila določena,, da
stvar prouči. Očevidno je, da je iz tega namena
veliki duhovnik Kajfa zbral nekaj udov velikega
Zbora. Videli smo, kako se je Jezusova stvar pro¬
učila. Nekaj ur pozneje, za jutra, pred solnčnim
izhodom, se je veliki zbor sešel, da izreče nad
zatožencem smrtno obsodbo, v Lišat-ha-Gazit-u,
blizo pridvorja paganov.')

Semkaj je Jezusa pripeljala tolpa, ki ga je
prijela. Ta trenutek je bil zanj oproščenje; od¬
tegnil ga je od položaja na Kajfovem dvorišču,
koder mu niso prizanesli nobenega zasramovanja.
Toda do zadnjega dihljeja bodo njegove muke
rasle in izpil bode kelih brez mrmranja do zadnje
kaplje.

Pokaže se pred velikim zborom. Vsi udje so
bili pričujoči: veliki duhovniki, starejšine, pis-
fflarji in učeniki. Odklenejo ga; in ko stoji pred
svojimi sodniki, ga pozovejo, naj pove, ali je On
Kristus.

‘J Middath., gl. V.

992

Jezus odgovori: — „Ako vam povem, mi ne
bote verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne bote
odgovorili in me ne izpustili."

Sodba je že storjena v srcu teh ljudij; Jezus
ve to in zato jim povč vzrok svojega molka. Ne
brani se, kakor bi imel pravico; ne spušča se v
razgovor; to ni resnica in pravica, kar hočejo, to
je smrt.

Iznova zatrdi svoje mesijansko dostojanstvo
s potezami, ki so jih že pohujševale; govori o
svoji bližnji božji slavi, o svoji veljavi, enaki
božji; to je bil poziv Sina božjega na človeka in
poziv nedolžnega obtoženca na sodnike.

— »Odsihdob, jim reče, pa bo Sin človekov
sedel na desnici moči božje."

Nato vsi zakričč: — Ti si tedaj Sin božji?
— On odgovori: „Vi pravite, da, jaz sem/

To je bilo bogokletstvo, katero je to hudobno
sodišče pričakovalo in hotelo iz ust Jezusovih.
Zborovanje je bilo takoj končano in smrtna sodba
enoglasno izrečena. Vsi se vzdignejo. Jezusa spet
vklenejo.

Neki mračen dogodek še bolj ogrdi to po¬
tvorjeno pravico.

Judež je proglasil za nedolžnega tistega, ki
ga je sinedrij razglasil za bogokletnika. Izdajalca
je vest grizla, ko je videl Jezusa obsojenega. Po¬
sledice njegove krivde so ga zastrašile. Vzame
tistih trideset srebrnikov in pride pravit duhov-
skim poglavarjem in starejšinam: — Grešil sem,
ker sem izdal nedolžno kri. — Kaj nam mar!
pravijo; ti glej! — Nato obupan vrže srebro prednje
po templju, morda v taisti dvorani, v kateri je
sinedrij izrekel obsodbo. Ti formalisti, ki so storili
najstrašnejšo hudobijo, so se bali teh novcev;

993

z deli so se jim omadeževani. — To je cena krvi,.
n e spodobi se jih devati v templjevo skrinjico.

Posvetujejo se in sklenejo kupiti za te denarje
izdajalčeve njivo nekega lončarja, da bi se tam
tujci pokopavali.

Judež ni poznal ponižnosti, ki rešuje, ne
solza kesanja, ne zaupanja v Boga. Njegovo iz¬
dajstvo se mu je zdelo preveliko, da bi se od¬
pustilo: gre, zaslepljen po obupnosti, in se obesi.’)

Čudimo se, da niso Judje Jezusa kamenjali
precej po njegovi obsodbi, kakor so pozneje ka¬
menjali Stefana. Toda ko so bili pod rimsko ob¬
lastjo, ko se je veliko duhovništvo odpovedalo
popolnoma vsaki neodvisnosti, in ko je saducejska
politika premagavala v sinedriju, se je izgubila
pravica do smrtne obsodbe, — ta velika lastnost
državne samostojnosti. Visoki zbor celo ni iz¬
rekel smrtne obsodbe v rečeh, ki so spadale v
njegovo področje; zadovoljil se je z obsodbami,
ki so potrebovale oblastnikove privolitve, da so
bile odločilne in veljavne. Izvršitev je bila pri¬
držana rimski oblasti in njenim zastopnikom.

Jezusa peljejo pred Pilata. Bilo je jutro. Pre-
torij seje dotikal zidovja, ki je obdajalo tempelj, in
je bilo del orjaške stavbe stolpa Antonije. Dvigalo
se je na severo-zahodnem voglu velikega* četvero-
kota, ki je obsegal vse svete stavbe. V ti nepri¬
stopni trdnjavi je prebivala rimska kohorta in
oblastnik. Veliki stolp na sredi je bil obdan od
štirih drugih stolpov, zvezanih med sabo po trdnih
graditvah, kakor po nasipih, obdanih pa po glo¬
bokih jarkih. Rekli bi, da je kako mesto, ako se
je pogledalo na obseg te spominske stavbe; od

‘) Mat., XXVII, 5. Cf. Dej. ap., I, 18.

994

znotraj je bilo vse prirejeno kakor za trdnjavo,
in obenem razkošna palača. 1 )

Pilat, ki je imel svoj sedež v Cezareji, j e
prišel v Jeruzalem o velikih praznikih Oblast¬
nikova pričujočnost je bila opravičena vsled shoda
Judov. Ti narodni prazniki so minili redkokdaj
brez nemirov, ki jih je netil fanatizem zelotov.

Udje sinedrija so se podali pred stanovanje
Pilatovo. Bilo je zjutraj, a rimska justica je imela
seje vsako uro od solnčnega izhoda dalje.

Pilat je bil o tem obveščen, ker je že po noči
poslal svojega kohortnega glavarja, da ujamejo
Jezusa, in je brez dvoma privolil, da jih sprejme,
kakor hitro se prijavijo.

. Izročč Jezusa, ki je stopil v pretorij; a branijo
se prestopiti prag palače. Morali so jesti zvečer 1 )
velikonočno jagnje in ko bi bili vstopili v pa-
gansko hišo, bi se bili omadeževali in bi se ne
bili smeli udeležiti svete večerje.

Pilat je moral zapustiti pretorij in obravnavati
z Judi 3 ) zunaj, pred vratmi svoje palače.

— Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?

Odgovor je bil predrzen in kratek: — Ko bi
ne bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili.

Ti ošabni sodniki ne dopuste, da bi bila nji¬
hova izrečena sodba oslabljena in uničena; hočejo,
da se takoj izvrši to, kar zahtevajo od oblastnika;
ako so se enkrat izrekli, je stvar končana: Pilat
ima samo potrditi.

Zdi se pa, da Pilat ni bil razpoložen samo
za ulogo izvršitelja.

*) Antiq. Jud., XV, 11, 4.

! ) Glej dodatek A. Splošna kronologija Jezusovega
življenja.

’) Jan., XVIII, 29, id.

995

— Vzemite ga tedaj vi, pravi, in ga po svoji
postavi sodite.

Judje mu tedaj reko: — Mi ne smemo ni¬
kogar umoriti.

Priznajo svojo odvisnost. Smrt tega človeka
hočejo, in vendar izjavijo, da nimajo sami pravice,
obsoditi v smrt.

Nekoč so krive preroke kamenjali, in brez
dvoma, da bi bili tudi Jezusa kamenjali, ako bi
bilo zabesnelo judovsko sovraštvo, zanašajoče se
na Pilatovo besedo: „po svoji postavi ga sodite“;
toda vse se je moralo zgoditi, kar je Jezus go¬
voril. Bog vodi vse v življenju in smrti svojega
Sina; hotel je, da se Jezus križa, in bode križan.

Da napravijo Pilata za izvršitev, pritrdijo
Judje, da razložč stvar in se podvržejo njegovemu
mnenju.

— Tega smo našli, govore, da zapeljuje naš
narod, in da brani cesarju davke dajati, in pravi,
da je on Kristus, kralj.

Zlobnost in krivičnost teh obdolžiteljev je
nedopovedljiva. Ta zatožba, naperjena proti Jezusu,
je sama politika; ali mar ni razvidno za vsakogar,
ki je sledil stopinjam Prerokovega delovanja, da
se je vselej vzdržal tega, kar bi utegnilo ljudstvo
razburiti? Ko so ga zviti odposlanci’ sinedrija
vprašali, ali se sme davek dajati cesarju, kaj se
ni kategorično izrekel za davek? In mesijansko
kraljestvo, katero naj si je prisvajal, ali je imelo
kaj skupnega s politično vlado?

Pilat stopi nazaj v pretorij in pokliče Jezusa.
Jezus je stal pred oblastnikom. Edino politika je
zanimala Rimljana. — Ali si ti kralj judovski?
ga vpraša. Vprašanje je bilo dvoumno: v judov¬
skem zmislu ni bil kralj; toda v duhovnem zmislu

996

je on pač kralj. Jezus hoče vprašanje osvetliti. —
Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali
o meni? vpraša Jezus. — Kaj sem jaz Jud?
pravi Pilat. Tvoj narod in veliki duhovni so te
meni izdali, kaj si storil?

Jezus je hotel pojasniti oblastniku, ki ga je
popraševal z nekako odkritosrčnostjo, in odgovori:

— „Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko
bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji
služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan:
zdaj pa moje kraljestvo ni odtod."

— Tedaj si ti kralj? odvrne Pilat iznenaden.

Potem, ko je Jezus povedal, kako on razume
svoje kraljestvo, je lahko odgovoril trdno in brez
dvoumja: „Ti praviš, da sem jaz kralj."

In ustrajajoč pri tem naslovu, pristavi: „Jaz
sem v to rojen, in v to prišel na svet, da pričam o
resnici. Vsak, ki je iz resnice, posluša moj glas."

Nikoli ni kak izobražen Rimljan čul iz
ust modrih svojih učenikov takih besedij, kakor
jih je čul Pilat v svojem pretoriju iz ust zatože¬
nega Jezusa. Kaj je bila rimska moč, ki je s silo
podjarmila svet, ob strani Jezusa, snujočega kra¬
ljestvo resnice na svojem lastnem spričevanju in
na veri v svoje božje poslanstvo?

Oblastnik ni bil izmed teh, ki jih resnica vzne¬
mirja in ki jo kličejo z nemirnim srcem. Ima za
Jezusa le ravnodušen dvom.

— Kaj je resnica? popraša raztresen. In ne
da bi čakal odgovora, prepričan, da ima pred sabo
le sanjača ali modreca, gotovo pa ne kakega
častilakomneža, ki bi bil miru in pravicam cesar¬
skim nevaren, gre spet venkaj in reče Judom: —
Jaz ne najdem nobene krivice nad njim.

997

Ako bi se bil ta državnik brez prepričanja
vsaj menil za pravičnost, bi bil takoj izvršil svojo
dolžnost, in Jezusa izpustil. Toda Pilat je bil iz¬
med teh ljudij, ki devljejo svojo korist nad vse,
ki žrtvujejo tudi pravico, ako to zahteva njihova
korist. Prav za prav je imel strah pred Judi in
se je bal, pripraviti jih v nevoljo; poznal je njihov
fanatizem in'ga je upošteval. On, ki je znal rabiti
moč, da jih strahuje, se pokaže slabega, neodločnega,
in poskusi vse pripomočke zvijače. Toda strasti,
ki se pojavijo pred njegovo palačo, so silnejše
kakor on; menil jih je potlačiti, pa jih je še vzbudil;
končno v vsem popušča in postane proti svoji
volji orodje njihove jeze zoper nedolžnega, kate¬
rega si ne upa rešiti.

To ni bil ljudski upor, to je bila zavist, so¬
vraštvo in spletke judovskih oblastij, ki so tirjale
od njega Jezusovo kri. Lahko bi mu bilo, podreti
to duhovsko oblast, navajeno na vse usluge in
vse služnosti. Poskusil je to za trenotek; sicer pa
ni imel vzroka za to, da bi sodeloval pri Jezu¬
sovi obsodbi, in ni skrival tožnikom, da ne odo¬
brava njihove sodbe.

Poglavarji zarote, najvplivnejši in najrazjar-
jenejši, so tedaj ponovili pred Pilatom svoje ob-
dolžitve. Vsa ta obravnava je bila pod milim ne¬
bom, pred palačo; Judje so se gnetli ob vznožju
stolbe, in Pilat je prihajal in odhajal iz sodne
dvorane k vežnim vratom, popraševaje Jezusa in se
pogovarjaje z Judi. Ne vemo za podrobnosti teh
novih tožba; toda fanatizem in sovraštvo sta spo¬
sobna za vsako zlobnost.

Pilat se povrne k zatožencu, in mu reče: Ali
ne slišiš, koliko spričujejo zoper tebe? Nič ne
odgovoriš? Poglej, koliko reči te tožijo!

življ. Jez. 64

998

Jezus ne odgovori niti besede. Ta molk za-
straši Pilata. Tožbe pa se podvoje tem silneje.
Ravnodušnost in mehkoba oblastnikova jih razjari.
Kažejo in spominjajo na politične obdolžitve proti
Jezusu, na njegov slovesni vstop v mesto, rekoč: —
Ljudstvo šunta, ker uči po vsi Judeji, začenši od
Galileje do sem.

Pri besedi „Galileja“ je Pilat mislil najti sred¬
stvo, iznebiti se zadeve, ki ga je mučila; popraša
Jezusa, ali je iz te dežele, in sklene, po posveto¬
vanju. poslati Jezusa, kije bil Galilejec, k Herodu.’)

Četrtnik je bil ravno na praznikih v Jeru¬
zalemu, in njegova palača je bila blizo pretorija.
Zdi se, da je bila obsodba in smrt nekaterih Ga-
lilejcev vzrok, da sta prišla knez in Pilat med
sabo navskriž. Pilatu se je zdela izvrstna prilika,
prijateljstvo ponoviti. Ako bi Heroda povabil, da
sodi Jezusovo zadevo, bi priznal njegovo pravico
nad Galilejci celo v Judeji. Herodu se je res to
laskavo zdelo; in od tega dne sta bila Herod in
Pilat prijatelja. 2 )

Ko četrtnik v  zagleda Jezusa, mu je zasijalo
veliko veselje. Že dolgo časa ga je želel videti.
To je bil praznoveren in slab človek; slišal je
veliko rečij o galilejskem Proroku, in je računil
na to, da Jezus naredi kak čudež. Jezus je bil
zanj le predmet radovednosti, čudodelnik. Začel
ga je izpraševati, šileč vanj z raznimi vprašanji.
Jezus pa se ne ukloni Herodovi domišljiji; pred
morilcem Janeza Krstnika molči.

Tožbe duhovnikov in pismarjev se začno iz-
nova: on ohrani molk. Ta mirnost poniža in zbode

*) Luk. XXIII, 7—10.

5 ) Luk., XIII, 12.

999

kneza, ki se je maščeval z zaničevanjem, in vsi
dvorniki se pridružijo njegovemu zasmehovanju.
Jezusa, ki so ga tožili pred Herodom, kakor pred
Pilatom, da se za kralja dela, oblečejo v bliščeč
plašč, tak, kakor so ga nosili judovski kralji ob
velikih dneh. 1 ) Herod pošlje nazaj k rimskemu
oblastniku Jezusa, ki je bil ogrnjen s tem zasmeh-
šljivim škrlatom.

Pilatu se ni posrečilo, otresti se te zadeve.
Poskusi drugo sredstvo.

Skliče duhovske poglavarje, veljake in ljudstvo.

— Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da
bi odvračeval ljudstvo; in glejte, jaz sem ga vpričo
vas izprašal, in nisem našel nobene krivice nad
tem človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod
ne; zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte, nič
smrti vrednega ni bilo najdenega nad njim.

Pretepel ga bom tedaj, in spustil.

Sicer pa je navada pri vas, da vam enega
izpustim o veliki noči; hočete li. da izpustim raz¬
bojnika Barabo ali kralja Judov?

Posebna in grozna zmota prevratne politike je
to! To je le slabost, krivičnost in strahopetnost.
Ako Jezus ni kriv, zakaj naj se kaznuje? Oče-
vidno Pilat ne išče varovati pravico, hoče se
oprostiti sitne zadeve in privesti Jude do tega,
da se odpovedd smrti Jezusovi. Namerja jih po¬
miriti s tem, da bi dal obtoženca bičati Pa ne, so¬
vraštvo se ne pomiri tako. Treba je ukrotiti, ali
pa dati kri, katero zahteva.

Po krivični uslugi, katere posledice bi moral
Pilat naprej videti, ne reče: Hočem vam izpustiti

') Bell. Jud., XI, 1, 1.

64»

1000

Jezusa; ponudi tožnikom osvoboditev zatoženca,
in jim da na izbiro upornika in morilca, pa ne¬
dolžnega.

V tem, ko se je obravnava vršila, je neki
dogodek, ki ga pove evangelist, potrdil oblastnika
v njegovi želji, da reši Jezusa. 1 ) Njegova žena
paganka, mu sporoči: Nič si ne dajaj opraviti s
tem pravičnim; zakaj veliko sem trpela danes v
sanjah zavoljo njega.

Glas o Jezusu, ki je šel več dni že po Jeru¬
zalemu, je moral priti v palačo oblastnikovo. Nič
ni bolj verojetno, kakor vedenje te žene, ki se je
ustrašila po sanjah grozovite usode, grozeče Pre¬
roku. Morilni načrti velikih judovskih dosto¬
janstvenikov zoper Jezusa so bili znani, in vsi ti,
ki jih sovraštvo ni zmotilo, so morali Jezusa ob¬
žalovati.

Pričakujoča množica se je postavila pred
pretorij, da poprosi, po navadi, osvoboditev zlo¬
činca na čast prazniku.

Poglavarji so razburili množico in ji dali
geslo.

Oblastnik ponovi svoje vprašanje: — katerega
teh dveh hočete, da vam izpustim? Ali naj vam
izpustim kralja Judov/

Množica kriči: — Izpusti nam Barabo!

Pilat želi Jezusa izpustiti in jim še govori.
Imel je boj v svoji vesti med glasom pravice, ki
je govorila za Jezusa, in med glasom politike, ki
se je bala nevarnosti.

— Hočete, pravi, da vam izpustim kralja
Judov?

*) Mat., XXVII, 19.

1001

Množica, ki je opazila malodušnost in obo-
tavljenje Pilatovo, je iznova kričala: — Ne, ne,
Barabo!

— Kaj tedaj hočete, da storim s kraljem
Judov?

Tako tedaj ta oblastnik rimski, ta oboroženi
zastopnik pravice, ne ukazuje, kaže se, kakor bi
prosil za povelje. Ne nalaga pravice, katero bi
moral po svojem poklicu braniti, hodi po svete k
volji razkačene množice, in vč, da je ta volja volja
sovraštva in zavisti.

Odgovor se ni dal čakati. Glas zavpije: — Kri¬
žaj ga! Križaj ga! Pilat se še ustavlja strastem, ki jih
je njegova slabost razklenila v množici. Zagovarjal
je Jezusovo zadevo, on, ki bi se moral že odločiti.

— Kaj je pa hudega storil? Nič smrti vred¬
nega ne najdem nad njim. Bičati ga bom dal in
ga bom izpustil. — Kriki množice se podvoje.
Cel6 veliki duhovniki se pomešajo med glasove
ljudstva, in vedno glasneje se čuje krik: —
Križaj ga!

Zdaj vidi Pilat, da ne opravi nič in da vrišč
rase. Strah ga je. Vzbudil je vihar: vihar straši.

Da si prinesti vode, si umije roke pred
ljudstvom, in pravi: — Jaz sem nedolžen nad
krvjo tega človeka. Vi glejte!

In vse ljudstvo odgovori: — Njegova kri
pridi na nas in na naše otroke.

Umite roke ne umijejo Pilata.

Človek, ki more, ki vč, ki mora, je neopra¬
vičen, če se umakne krivici in sili. Nobena po¬
litika ne opraviči pregrehe. Pilat se je lahko
ustavljal Judom in branil Jezusa, ker je imel moč;
Pilat je vedel, da je Jezus nedolžen, in da ga
ludje preganjajo iz sovraštva: pripoznal je to

1002

javno; Pilat bi moral braniti in osvoboditi Jezusa:
to je bila njegova uradna dolžnost. Bil je slab,
malodušen, bojazljiv in grozovit. Njegov spomin
ostane pred kristijani obtežen z največo krivico,
in celo pred tistimi, ki ne verujejo, je kriv brez
opravičenja. Kri Jezusova, ki je prišla kot pre¬
kletstvo nad tiste, ki so jo prelili, in nad njihove
otroke, pada nazaj na roke Pilatove. Madež je
neizbrisen.

Potem ko je oblastnik spričal svojo nedol¬
žnost, se je udal. Zahtevali so, naj se Baraba iz¬
pusti; izpustil je upornika, morilca, razbojnika in
izročil Jezusa njihovi volji.

Zdi se, da je Pilat imel še vedno prazen up,
da reši Jezusa. Ta tako spretni človek je računal
na sočutje množice. Množica, ki jo potegnejo na se
politične ali verske strasti, je divja. Ne pozna
usmiljenja, je nespravljiva in podirajoča, kakor
mesožrei. Oblastnik se bo o tem prepričal. DdJezusa
prijeti in ga izroči vojakom, da ga bičajo; to je
bila usoda križanih pred smrtjo.

Jezusa privežejo za roke, po rimski navadi,
na mali steber, tako, da se je moral nekoliko
skloniti; in rabelj, oborožen z bičem iz jermenov,
ki so nosili na koncu koščke kostij ali svinca,
pretepa s podvojenimi udarci: grozovita muka, ki
je trpljenec ni vselej vzdržal. Pri prvih udarcih
že je bila koža načeta in kri se je udrla.

Jezus trpi, ne da bi tožil.

Hlapci ga popeljejo znotraj dvorišča in po¬
kličejo se vsi vojaki straže v pretorij. Odtrgajo
zatožencu njegova oblačila in vržejo na njegove rame
škrlatast plašč. Narede krono iz trnja in jo denejo
na njegovo glavo; in v njegovo desnico mu po¬
tisnejo trst, kakor žezlo. Stopajo predenj, se mu

1003

zasmehljivo priklanjajo, in mu reko: — Zdrav
bodi, kralj Judovski! Bili so ga za uho, ga s
trstom tepli po glavi, so ga pljuvali in pred njim
poklekovali.

Kaki grozni volji se pokore ti vojaki? Čemu
to sovražno in surovo zasmehovanje? Judovsko
sovraštvo je vnelo rimske vojake: prepuščeni ob¬
sojenec je bil žrtev tega sovraštva. Ali bilo je
zoper Jezusa odklenjenih toliko hudih močij, da
so njihova tajna navdajanja edina zmožna raz¬
ložiti toliko grozovitostij. Teh podrobnostij ne
moremo tajiti. Tisti, ki jih pripovedujejo, so jih
videli s svojimi očmi: svedoki sami nam jih po¬
pisujejo z živimi barvami.

Pilat se prikaže iznova na pragu palače. —
Glejte! pravi, pripeljem vam ga venkaj, da spo¬
znate, da ne najdem nad njim nobene krivice.

Takoj se pokaže Jezus s trnjevo krono in s
škrlatastim plaščem. Pilat ga pokaže in reče: —
Glejte, človek!

V teh besedah je bilo sočutje in sarkazem:
sočutje do Jezusa, na katerega pogled je moral
srce trgati, sarkazem do Judov, ki so bili razjar¬
jeni do žrtve, ki se je nahajala v tako obžalovanja
vrednem stanju.

Ko veliki duhovniki in templjevi čuvaji vidijo
Jezusa, se njihovo sovraštvo pomnoži.

Križaj ga! križaj ga! so kričali Pilatu.

Ko oblastnik vidi, da to grozovito sredstvo
ne pomaga kakor ne druga, hoče poslednjikrat
še ustaviti se, da bi ne bil orodje maščevanja teh
obsedencev.

Vzemite in križajte ga vi, zakaj jaz ne naj¬
dem krivice nad njim.

1004

Judje se sklicujejo na svoj zakon. 1 ) Včmo, s
kako pravico ga razlagajo. — Mi imamo postavo,
odgovarjajo, in po postavi mora umreti, ker se je
Sina božjega delal.

Zahtevajo od Pilata, da zakon izvrši.

Ko Pilat čuje te besede o božjem Sinu, se ga
polasti neznan strah gledč Jezusa. Kdo pa je ta
obtoženec pred njim? Ali je nenavadno, božje
bitje ?

Po drugi strani ga fanatizem judovski spravlja
v vedno večo zadrego; on vč, da je to naduto
ljudstvo vsega zmožno, kadar se gre za njegov
zakon.

Zmešan in v zadregi, se povrne z Jezusom v
sodno dvorano; in misleč na to ime Sina božjega,
ki ga tolmači in umeva s svojimi paganskimi
predsodki, mu reče, kakor bi hotel izvedeti skriv¬
nost njegovega izvora: — Odkod si ti?

Jezus ne odgovori.

Pilat se izpodtika nad tem molkom in za¬
kliče, da bi ga zastrašil: — Meni ne odgovoriš?
Ne veš, da imam oblast te križati, in imam oblast
te izpustiti ?

— „Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko
bi ti ne bilo od zgoraj dano. Zavoljo tega ima
tisti, kateri me je tebi izdal, veči greh.“

Jezusov odgovor je edina beseda, ki mora
Pilata opravičevati. Ganila je oblastnika, da je
poskusil zadnjikrat rešiti zatoženca.

Pa vpitje judovsko se vzdigne. — Ako tega
spustiš, nisi cesarjev prijatelj; zakaj vsak, kateri
se kralja dela, cesarju zoper govori, so se skli-
cavali na politične obdolžitve zoper Jezusa.

Levit., XXIV, 16.

1005

Pilat se ne ustavlja več.

Popelje Jezusa izven palače, na kraj, ki se
imenuje Gabata; sede na sodni stol in pravi Judom:
— Glejte, vaš kralj!

— Proč z njim, proč z njim, križaj ga! so
vpili Judje soglasno.

— Vašega kralja bom križal? pravi.

— Nimamo kralja razun cesarja.

Pilat omolkne.

Dal se je premagati v tem boju verskega fana¬
tizma zoper politiko, v boju, katerega predmet je
bil Sin božji: izročil je JezusaJudom, da ga križajo.

Bil je petek, med deveto uro in poldnem. 1 )

>) Sv. Janez pravi: „okoli šeste ure.“ Sv. Marka pravi:
deveto uro. Protislovje je le navidezno. Vemo, da so
Judje dan delili na štiri ure; prvo, drugo, tretjo in četrto.
Po našem bi bilo to: šesta, deveta ura, poldne in tretja
ura. Izraz sv. Janeza velja za čas med deveto uro in pol¬
dnem, bliže poldneva kakor devete ure.

Enajsto poglavje.

Jezusova smrt. — Njegov pokop.

Smrt na križu ni bila znana judovskemu za¬
konu. Zapovedano je bilo samo za velike zločine
obešenje trupla na vislice. Jud ni križal: kamenjal
je. Edino eden izmed poslednjih Asmonejev, Ale¬
ksander Janej, je zaukazal križanje, in še to pri
ujetnikih.') Najdemo pa ta običaj pri vseh starih
ljudstvih, pri Egipčanih, * 2 ) Perzijanih, 3 ) Feničanih
in Kartažanih, Grkih in Rimljanih. Ti poslednji so
z mečem končavali na smrt obsojene meščane;
križali so sužnje, 4 ) upornike, velike zločince. V
pokrajinah cesarstva je bil križ način usmrčenja,
ki so se ga posluževali prefekti in oblastniki. V
Siriji in Judeji je bilo na tisoče Judov križanih. 5 )

Križ jim je bil strašilo; v pregovoru se je
rabil kot znak trpljenja in zasramovanja. Na križu
trpeči je živel dolgo časa: en dan, več dnij; bil
je nag, pribit ali privezan za roke in noge na
križ, — to je na dva kosa lesa, ki sta se križala
navadno v obliki črke T. Celo truplo, silovito
raztegneno, je bilo obešeno za roke, katerih glo¬
boke rane so se raztegale in večale pod pezo.
Kri je kapala iz ran pod žeblji. Nepremičen in
mučen od mrzlice in žgoče žeje, pri polni zavesti,

’) Bell. Jud., I, 4, 6.

2 ) Gen., XL, 19.

3 ) Est., VII, io.

4 ) Cie , C. Verr., 5, 6; Juven., 6, 4; Val. Max., 2, 7, 12.

5 ) Antiq. Jud., XVIII, 10, 10.

1007

je križanec počasi umiral. Časih ga je bilo treba
končati; in rabelj mu je polomil kolena. Pričujoča
množica ga je gledala v njegovih smrtnih težavah,
in se je nasičevala od njegovih krikov in brid-
kostij. Človeška grozovitost si ni mogla izmisliti
kaj bolj strahovitega kakor to kazen, združeno
s surovostjo, počasnostjo in zasramovanjem.

Judje so jo zahtevali za Jezusa od Pilata. So¬
vraštvo, ki jim je navdajalo klic: križaj ga! se
ni moglo bolje nasititi.

Pisano je bilo, da bo mož bolečin umrl na križu.

Vojaki vzamejo Jezusu škrlasti plašč, s ka¬
terim je bil ogrnen, 1 ) in ga oblečejo v njegova
oblačila.

Obsojenec je stopil na stolbo pretorija, kakor
je bilo običajno, in so ga obložili s križem.

Dva hudodelnika sta šla z njim, da pretrpita
taisto kazen. Ali je morda Pilat hotel še enkrat
zasramovati Jude, ko je dal ta dva nesrečneža za
spremstvo tistemu, ki so ga sovražno zatožili, da
se dela za njihovega kralja. Bolj verjetno je, da v
tem gledamo izpolnitev načrtov božje Previdnosti.
Božja jeza se je odklenila nad Jezusom. Vse se
je združilo, da obteži sramoto njegove smrti.
Ljubljeni Sin Očetov je postal žrtev za grehe
človeštva: ravnajo z njim brez milosti...

Od jutra sem se je morala novica o sodbi
in obsodbi razglasiti: učenci, Gospodovi prijatelji,
so lahko sledili krvavim dogodkom tega igro-
kaza. v  Množica se je gnetla spredaj pred sodno
hišo. Žalostni sprevod se začne; vojaki, oboroženi
s sulicami, s stotnikom na čelu, so spremljali ob¬
sojenca.

’) Mat., XXVII, 31; Mark., XV, 20.

1008

Pot, ki je vedla na Kalvarijo, je nekako tista,
ki jo Jeruzalemski kristjani dandanes imenujejo
pot bolečin; prekorači vse notranje mesto ali
Akro, prestopi nižje ležečo cesto, ki jo Jožef
Flavij imenuje Tiropeonsko dolino in ki loči Akro
od Gareba, in se vzdiguje po precej strmem po¬
dolju do Efrajimskih vrat. 1 )

Komaj je Jezus naredil nekaj korakov, pa je
padel po težo. Med množico, ki je privrela na pot
obsojenih, zapazi svojo mater. Toliko, da sta
se mati in sin pogledala.

Malo potem so najeti vojaki ustavili nekega
Simona iz Cirene, ki je prišel iz polja in srečal
vlak, ter ga prisilili, da pomaga Jezusu križ nesti. 2 )
Verojetno je, da je Gospod oslabel na potu, iz¬
mučen po udarcih in bičanju. Mogoče je tudi, da
je Libijec srčno pokazal svoje sočutje za obso¬
jenca, in da se ni obotavljal, naložiti na svoje
rame težki križ, ko so ga čuvaji povabili, naj
pomaga Jezusu. 3 )

Spomin na tega človeka, ki se je nepriča¬
kovano pridružil trpljenju Vzveličarjevemu, je ostal
blagoslovljen. Križ, ki ga je nosil nekaj časa, ga

‘) Obzidje Jeruzalema tvori proti tej strani noter
vmaknen vogal: ena stran izhaja od stolpa Hipika in se
vleče v ravni črti od zahoda proti izhodu, do Genatskih
vrat; druga stran se začne pri Genatskih vratih in drži
naravnost proti severu. — Tam, v tem trikotnem prostoru,
dvajset korakov od zidovja, je bil kraj za usmrčenje. Ime¬
novali so ga »kraj mrtvaških glav", Kalvarijo; hebrejski:
Golgata vsled gole, okrogle višave, ki je bila podobna
mrtvaški glavi. — Cesta v Samarijo je bila prav blizo, v
sredi vrtov, z oljkami nasajenih, v katerih so imele bogate
rodbine svoje grobove.

b Mat., XXVII, 32, id.

’) Ako ti rimski vojak naloži tlako, ne ustavljaj se
in ne godrnjaj; ako ne, bodeš obsut z udarci. (Arr. 4, 1.)

1009

je vzveličal, njega in njegove. Postal je s svojo
ženo in svojima sinovoma, Rufom in Aleksandrom,
zvest in častitljiv učenec. 1 )

Neka žena se mora tu omeniti, dasi evangelji
ne govorč o nji; toda krščanska družina je vedno
častila njen spomin; to je Veronika.

Ko vidi Jezusa iti pred svojo hišo, z obličjem
pokritim s prahom in krvjo, se približa in obriše
njegovo obličje s prtom, vkljub zaničevanju tistih,
ki so jo zasmehovali. Ona je s Simonom uzor
tistih, ki imajo srčnost sočutja do zapuščenih bitij,
zaničevanih od vseh, kakor je bil Jezus.

Ko so šli proti Kalvariji, se je slišal za ob¬
sojencem jok in stok. Neizmerno usmiljenje se
pokaže v množici, vzlasti v srcih žena. Jezus se
obrne do njih.

— „Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj.
Jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Zakaj
glejte! dnevi' bodo prišli, ob katerih porekč:
Srečne so nerodovitne, in telesa, katera niso rodila,
in prsi, katere niso dojile! Takrat bodo začeli
reči goram: Padite na nas! In hribom: Pokrijte nas!

„Ce namreč nad surovim lesom to delajo,
kaj se bo godilo nad suhim?" 2 )

Jezus pozabi samega sebe. Usmiljenje povrača
z usmiljenjem. V poniževanju, ki ga je"že potrlo,
misli na svoje ljudstvo, katerega žrtev je in katero
ga izdaja v smrt. On prorokuje bližajoče se strašne
nezgode. Surov in živ les, to je on; suh in mrtev
les, to je narod, ki ga zameta. Ako tako ravnajo
z nedolžnim, ki je po krivem obtožen bogokletstva
in upora zoper pagansko oblast, kako bode s tem

") Rimlj., XVI, 13.

’) Luk., XXIII, 27 id.

1010

hudobnim in upornim ljudstvom, ki bode skušalo
otresti jarem in bode našlo svoj konec pod ognjem
in mečem rimskim? To je božje maščevanje: nihče
ga ne bode odvrnil. Edino eden bi je mogel, in
to je sam tisti, ki ga gre ta sovražni rod umoriti.

Naposled dospejo na Kalvarijo.

Trije križi so postavljeni. Predno so obso¬
jence nanje pritrdili, so jim ponudili mamečo in
pomirjajočo pijačo, kakoršno so dajali takim, ki
so imeli umreti. To je bilo dišeče vino, pomešano
s kadilom in miro, kislega in grenkega okusa. 1 )
Jezus se dotakne z ustnicami pijače, kakor bi
hotel priznati pozornost tistih, ki so mu jo po¬
nudili, pa piti ni hotel; spodobilo se je, da je pre¬
trpel pri polni zavesti vso grozovitost muke.

Od pretorija do Kalvarije je komaj tisoč ko¬
rakov; pot bolečin je bila dolga skoro celo uro.

Proti poldnevu, ob šesti uri, je bil Jezus
križan; in z njim dva razbojnika: eden na njegovi
desnici, drugi na levici.

Bil je v sredi med njima.

Povzdignen na križ, je prosil za svoje kri-
žalce. Njegova prva beseda je beseda odpuščanja.
Rekel je: „Oče! odpusti jim, saj ne vedo, kaj
delaj o. “

Križanec je velik porok usmiljenja. Napravil
je mir med človekom in Bogom. Spravil ju je v
sebi. Na dnu vsakega človeškega greha je ne¬
vednost. Človek ne ve in ne vidi; zato je največ¬
krat hudobno njegovo srce. Slabost, zmota volje,
ima svoj prvi vzrok v temi duha. Ko bi bil Jezus

l ) Nekateri pisci, med njimi Langen, pravijo, da sta
stara naravoslovca, Dioskorid in Galenij, pripisovala kadilu
in miri pomirljiv učinek.

1011

poznan, nikoli bi ne bil pribit na križ. On se skli¬
cuje na to nevednost kot opravičbo na korist naj¬
večje pregrehe.

Kakoršen pregrešek naj je človek odslej
storil, lahko se ozira na Kristusa; čuje ga klicati:
„Oče! odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.“ Ta
molitev je za vse, zakaj vsi smo krivi njegovega
trpljenja. Ta molitev pokriva svet z neizmerno usmi¬
ljenostjo. Žrtve so se naučile ne več kleti, ampak
umirati za Kristusa z odpuščanjem in blagoslovom.

Ko so bili obsojenci povzdigneni na križ,
so rablji, po tem strašnem delu križanja, pritrdili
na križ, nad glavo trpečega, napis, ki je po¬
vedal zločin. To je bila rimska navada.') Jezusov
napis je obsegal te priproste besede: Jezus Na¬
zarenski, kralj Judov", zapisan v treh jezikih:
hebrejski, narodni jezik; grški, tedaj splošni jezik;
in latinski, jezik gosposke. Vsi so lahko čitali ime
in zločin Jezusov.

Ironičen do skrajnosti do teh, ki so mu iz¬
vili obsodbo Prerokovo, je Pilat označil poslednji-
krat Jezusa za kralja, izvršujoč tako, ne da bi
hotel ali vedel, skrivnostno voljo božjo nad božjim
Sinom. Kralj Judov je bil res, a ne v zmislu Pila¬
tovem, ampak po tem križu, na katereto je umrl,
in po svoji krvi, ki je tekla iz njegovih prebo¬
denih rok in nog. Pravi Judje, pravi sinovi Abra¬
hamovi, so ga spoznali odslej po vsem svetu za
svojega Odrešenika in Gospoda; po svoji siloviti
smrti si je osvojil kraljestvo.

Ko so Judje, združeni gromadoma okrog Kal¬
varije, mogli opaziti svojo žrtev, in nad njegovo

‘) Obsojenec je celo nosil ta napis, gredoč na morišče.

1012

glavo napis, ki ga naziva njihovega kralja, so
razumeli Pilatovo zaničevanje in so bili nevoljni. 1 )

Pričujoči veliki duhovniki na kraju morišča
so hoteli premeniti napis, nad katerim so se iz-
podtikali. Pošljejo do Pilata in pravijo: — Nikar
ne piši: Kralj Judov; ampak da je on rekel: Kralj
Judov sem.

Oblastnik, katerega slabost, malosrčnost in
mehkost so izkoristili, je bil neupogljiv. Znal je
to biti večkrat, in celo do grozovitosti, proti temu
premaganemu in trmastemu ljudstvu; zato je tem
bolj neopravičen, da jim je Jezusa izročil.

Prezirljivo odgovori: — Kar sem pisal, sem
pisal.

V tem času pa so vojaki ob vznožju križa
razdelili oblačila križanega. 2 ) Dovolil jim je to
rimski zakon o imetju obsojenih („de bonis damna-
torum“). Štirje rablji Jezusovi so tedaj vzeli nje¬
gova oblačila: talet, pas, plašč, tuniko in čevlje.
Plašč so razdelili na štiri dele, za tuniko pa, —
ki je bila brez šiva, od vrha do tal sceloma
tkana, — so rekli: Nikar je ne režimo; ampak
vadljajmo zanjo, čegava bode.

In so storili, kar so rekli; posedejo pod križe
in gledajo na križane.

Ti vojaki niso slutili, da so, kakor Pilat,
orodje božje in da izpolnjujejo besedo prorokovo
o Jezusu: Razdelili so moja oblačila med se in
za mojo suknjo so vadljali. 3 )

Množica se je ozirala na križ: Mimogredoči
so sramotili Jezusa, majali z glavami, in ga pro-

*) Jan., XIX, 19 id.; Cf. Luk. XXIII, 38; Mark., XV,
26; Mat., XXVII, 37.

2 ) Mat., XXVII, 35 id; Jan., XIX, 23, 24.

3 ) Ps. XXI, 19.

1013

klinjali. Izzivali so ga z ironijo brez usmiljenja.
— Aha, so dejali, kako tempelj božji podiraš, in
v treh dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! Če
si Sin božji, stopi s križa.

Spoznamo glasove krivih prič, ki so ga tožili
pri Kajfu. Ti ljudje nizkega obzorja se odlikujejo
vselej s surovo, divjo in strahopetno krvoločnostjo.

Čim bolj potrt in nezmožen je tisti, ki ga
preganjajo, tem bolj so izzivajoči in sovražni.

A tudi voditelji si niso odrekli strašnega ve¬
selja, da nasitijo svoje sovraštvo. Veliki duhovniki,
pismarji in starejšine so pomešali svojo ironijo in
svoje napade z glasovi svojih hlapcev. Pogovarjali
so se med sabo, so zasmehovali čudodelnika, na¬
mišljenega Mesija, Sina božjega, njegovo dobrot¬
ljivost do ljudij, njegovo vero v Očeta. 1 )

— Drugim je pomagal, so dejali, sam sebi
ne more pomagati. Ako je izraelski kralj, naj stopi
zdaj s križa, in verujemo vanj.

V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga rad
ima. Saj je rekel: Sin božji sem.

Ti sodniki, ki so Jezusa obsodili in peljali^v
smrt, se niso sramovali svojega groznega zmago¬
slavja; zasramovali so ga do konca.

To je bilo kakor kuga sovraštva in zasra¬
movanja okrog križa

Rimski vojaki se posmehujejo 2 ) in namigavajo
ironično na napis, ki je bil pritrjen vrh glave. —
Ako si ti kralj judovski, so klicali, pomagaj si!
In so napolnili kupo s pijačo in so^mu dajali
piti.

Naposled je tudi eden izmed obeh razbojnikov,
ki sta bila z Jezusom križana, pristavil svoje

‘ČMat., XXVII, 4 id.; Mark., XV, 31.

b Luk., XXIII, 36.

Žirij. Jez.

1014

bogokletstvo nad vse druge: — Ako si Kristus,
pravi, pomagaj sebi in nama! 1 )

A drugi odvrne: — Ali se tudi ti ne bojiš
Boga, ker si v ravno tistem obsojenju? In mi dva,
sicer po pravici, zakaj po zasluženju svojih del
prejemava; ta pa ni nič hudega storil.

Čutimo, da je Jezus dušo tega obsojenca za se
pridobil. Skesala se je in verovala. Vsi ti, ki si
jih Jezus dotakne, pridejo do kesanja in vere.
Njegova krotkost, njegova mirnost, njegova mo¬
litev odpuščanja, ta beseda „Oče“, ki jo je rekel
Bogu, z neposnemljivim poudarkom, je razsvetlila
zločinca. Kdo pozna skrivnost src in skrivna pota
ljubezni božje, da jih reši? Ta zločinec je našel
življenje na križu, a na strani Odrešenikov!.

— Gospod! pravi razbojnik Jezusu, spomni
se me, kadar prideš v svoje kraljestvo.

Slutil je resnico naslova „kralj", za katerega
je Jezus umrl. Njegova udanost mu je bila po
plačana z najtolažljivejšo besedo, ki je prišla iz
ust Križanega: — „Resnično ti povem, danes boš
z menoj v raju.“ 2 )

Nato se prigodi ganljiv prizor, ki ga sporoča
eden izmed pričujočih in ki je ondi igral glavno
ulogo. 3 )

Pomešani so bili med to ravnodušno, zvedavo
in sovražno množico, zbrano okrog obsojencev,

‘) Mat., XXVII, 44; Luk., XXIII, 39 id.; Mark , XV, 32.

’) Beseda „paradiž“ (raj) je perzijanska in znači „vrt K .
*Hebrejski „Pardes“ pomeni »kraljevi vrt" (Cant., IV, 13;
Eccl., II, 5.) IlapaSeicaj je vrt Eden in pomeni v alegorič¬
nem zmislu kraj nebes, kamor se sprejemajo pravične duše.
To je razlaga Talmuda in njegovih tolmačev. (Chag. fol.
14, 2. Midrasch. Tillm. fol. 2, 3). Cf.Lightfoot, Horae hebr.
et Talmud., p. 890.

’) Jan , XIX, 25—27.

1015

Jezusovi sorodniki, njegovi učenci, njegovi soro-
jaki iz Galileje, in žene, ki so šle za njim. Tudi
njegova mati je bila ondi. V tem trenotku se
približa križu z Janezom, z drugo Marijo, svojo
svakinjo, ženo Kieofovo, in z Marijo Magdaleno.
Jezus jih vidi zdolaj pod križem: zapazi na strani
svoje matere učenca, ki ga je ljubil. Reče svoji
materi: „Zena, glej tvoj sin!“ in Janezu reče: „Glej,
tvoja mati!“

Do zadnjega zdihljeja pozabi sebe in tolaži:
svojemu prijatelju da mater, svoji materi dd sina.
Pa to ni samo zadnja beseda sina, ki skrbi za
prihodnost tiste, katero ima zapustiti za vselej,
in prijatelja, ki čuje nad prijateljem; Jezusove
besede imajo viši pomen. Ljubljeni učenec je pred
njegovimi očmi cela cerkev, skupščina vernikov,
njegovih prijateljev. Ko je rekel svoji materi: —
„Glej, tvoj sin!“ je ustvaril v njej božje materinstvo;
pridružil jo je delu odrešenja. S tem, da se je
darovala božji volji, ki je zahtevala od nje žrtev
njenega sina, je ta junaška žena, brez enake v
človeštvu, postala sozačetnica občnega vzveličanja.
Ona nadaljuje njegovo delo nevidno po svojem
materinskem vplivu v cerkvi. Vsi ti. ki gredo za
Jezusom, so zanjo sinovi; in ti, ki Jezusa ljubijo
in posnemajo Janeza, jo dobč kot svojo mater.

Malo pozneje se začne tema in zakrije zemljo.

Solnce je otemnelo. 1 )

Proti tretji uri Jezus na križu zavpije z ve
likim glasom rekoč:

— „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me za¬
pustil ?“

Pa to ni bil obup; to je bila najširša britkost.

*) Mat, XXVII, 45; Mark., XV, 53; Luk., XXIII, 44
’) Mat., XXVII, 46; Mark., XV, 34.

65“

1016

Med Jezusom in njegovim Očetom je neraz-
vezljiva zveza; oba sta eno; Oče ne more za¬
pustiti duše svojega Sina, Jezusovo srce se ne
more zapreti ljubezni Očetovi. Toda bilo je v na¬
črtih božjih, da prepusti svojega Sina brez obrambe
vsem zasramovanjem, vsem mukam, vsem udarcem
sovraštva njegovih sovražnikov. V sredi tega gren¬
kega potopa, v katerega je bil pogreznen, se zdi,
da Jezus ne čuti več veselja izvirajočega iz edi¬
nosti z Očetom ; v  skrivnostna božja volja je bila,
da kalvarijska Žrtev do dna izpije kelih človeških
bolečin. Edinost pa ni bila razrušena, ne more
biti; imel je Jezus to zavest, ne pa blažene ra¬
dosti: od tod njegov bolestni vzklik: „Moj Bog,
moj Bog! zakaj si me zapustil?“

To je začetek nekega psalma, polnega tožbe.
Jezus edini je spoznal in okušal vso britkost in
grozo smrti, katero psalm proroško napoveduje:

— ,Jaz sem pa črv, in ne človek; zasramo¬
vanje ljudi j, in izvržek izmed ljudstva.

„Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo-

„Veliko telet me je obdalo; debeli junci so
me obsuli.

„Reže v me, ko zgrabljiv in rjoveč lev.

„Ko voda sem razlit; in vse moje kosti so
se razklenile. Moje srce je kakor raztopljen vosek
v mojem telesu.

„Moja moč se je usušila kakor črepinja, in
moj jezik tiči na mojem nebu; in v smrtni prah
si me pripeljal.

„Ker veliko psov me je obsulo; truma hu¬
dobnih me je oblegla Moje roke in moje noge
so mi prebodli,

1017

„vse moje kosti so razšteli, oni pa so me
premišljevali in gledali«;

„moja oblačila so si razdelili, in za mojo
suknjo so vadljali.“

„Ti, pa, Gospod! mi ne odteguj pomoči; glej
na mojo hranitev.« ’)

Klic Jezusov: „Eloi, Eloi“ so sprejeli s sar¬
kazmom. — Glejte, so rekli gledalci, Elija kliče ta. 1 * )

Ta strašna muka križanih, ki jih je žgala
kakor ogenj, izvabi Jezusu tožbo.

— „Žejen sem“, pravi. 3 )

Bila pa je običajno poleg križanih posoda,
polna kisa. Eden izmed vojakov pristopi, vzame
gobo, jo namoči v kis, jo natakne na konec trsta
ter jo pritisne na ustnice njegove:

— Pusti, pravi; poglejmo, ali pride Elija
ga rešit.

Jezus sprejme kis in zakliče: „Dopolnjeno je.“ 4 )

Kelih, ki ga je moral piti, je bil izpraznen
do dna. Dotaknil se je dna tega prepada, v kateri
ga je pahnila volja njegovega Očeta. Vse je pre¬
trpel, vse spravil. Trpljenje je bilo brezmejno,
daritev končana, zadoščenje neskončno. Božja jeza
nad hudim je bila pomirjena; greh je bil razdejan;
sprava med človekom in Bogom je bila zapečatena
v njem, v ljubezni brez mej.

Nato zavpije še enkrat in poslednjikrat.

‘) Ps. XXI.

’) To nerazumljenje kaže, da so bili med romarji, ki
so prišli v Jeruzalem k velikonočnim praznikom, nekateri
tujci grški ali rimski, ki niso umeli ne hebrejskega, ne ara¬
mejskega, ne siro-kaldejskega.

3 ) Jan., XIX, 128. Cf. Mat., XXVII, 48, 49; Mark.,
XV, 30.

Jan., XIX, 36.

1018

Umirajoč človek oslabi in podleže smrti: Jezus
nad njo gospoduje. Dovoli ji, da izpolni njegovo
delo, prepustivši svoje življenje v popolnosti svoje
svobode in svoje samostojnosti, kakor je bode
spet vzel na-se.

— „Oče! pravi, v tvoje roke izročim svojo
dušo “

In nagne glavo, pa umrje. 1 )

Bilo je ob deveti uri. 2 )

Tema se je naredila, kakor bi bilo solnce
mrknilo.

Veliko zagrinjalo v templju, ki je zakrivalo
vhod v Najsvetejše, se je pretrgalo od vrha do
tal. 3 ) Zemlja se je tresla, skale so pokale. Celo
grobovi so se odpirali, in trupla pravičnih, ki so
tu počivala, so vstala. Te čudežne prikazni, ka¬
terih priča je bila edino Palestina in Judeja, raz¬
odevajo mogočno vez, ki veže Jezusa s prirodo,
z nebom, z zemljo in človeštvom.

Solnce, ki otemni, zemlja, ki se trese, se pri¬
družita žalosti te tožne ure. Smrt Križanega je ob
enem konec in začetek sveta. Stari svet je pre¬
magan; novi se poraja. To sveto zagrinjalo, ki
skriva nepristopno božje prebivališče, se pretrga.
Mozajizem, osnovni zakon, kakor ga naziva sveti
Pavel. 4 ) je izginil. Tempelj je razdejan.

Žrtev, ki nas je spravila, nas povede po
svoji Krvi v pravo Najsvetejše, od katerega je ono
drugo le predpodoba. Celo mrliči poslušajo njen
glas; in življenje, ki klije iz nje, potegne vse nd-se;
grobovi  se odpirajo, in ki spe v njih, se vzbude.

') Luk., XXIII., 46

’) Po naši štetvi ob treh popoldne.

3 ) Mat., XXVII. 51; Mark., XV., 38.

4 ) Galat, IV., 3.

1019

V taistem trenotku, ko so se ta nebeška zna¬
menja prikazovala, se je nekak strah polastil te
množice, kije prisostvovala smrti in katere vsklike,
sramotitve in zasmehovanje smo navajali. Prestra¬
šena se razprši in več se jih je po potu trkalo
na svoje prsi. 1 )

Zemeljski potres, ta nenadna in nenavadna
noč, te skale, ki so pokale, veliki vsklik umira¬
jočega Jezusa, vse to je globoko prijelo stotnika
in vojake, ki so čuvali Jezusa. Ti pagani so
bili zadeti v svoji vesti. Njihova duša se jo od¬
prla kakor grobovi, in je pokala kakor skale,
katere trdoba je bila prej nji enaka. Stotnik
vpričo križa poveličuje Boga: — Resnično, ta
človek je bil pravičen in pravi Sin božji?)

To je bila pravičnost, ki je govorila iz ust
tega Rimljana. Jezusova smrt pričenja že svoje
poveličanje in potega vse na se. Pagan je bil, ki
je, razsvitljen po nji, priznal njegovo božanstvo.
Povdarek, s katerim je Jezus Boga klical Očeta,
ga je pretresel. Veruje v Križanega in pravi:

— Resnično, ta je bil Sin božji.

V tem, ko je množica odhajala, je ostala
skupina, nepremakljivo in pazljivo, nekoliko proč
od križa, na katerem je Jezus umrl; to so bili
njegovi prijatelji, in vzlasti mnogo žena, ki so šle
za njim, odkar je bil v Galileji, in ki so mu dale
na razpolago v svoji udanosti svoje imetje. Med
njimi zapazimo Marijo Magdaleno, in Marijo, mater
Jakoba mlajšega in Jožefa, in Salomo, mater obeh
sinov Cebedejevih. Neme vsled bolečin so zrle
na križ in čakale.

■) Luk., XXIII., 48.

’) Mat., XXVII., 54; Mark., XV., 39; Luk., XXIII., 47.

1020

Sobota se je imela začeti. Judje niso hoteli,
da bi trupla visela na križih sveti dan, in so pro¬
sili Pilata, naj se polomijo kolena križanim in naj
se snamejo s križev.

Rimljani so navadno puščali trupla na križih;
naj postanejo plen zverine. Judovski zakon je za¬
hteval, naj se odpravijo pred solnčnim zahodom,
da se sveta zemlja ne omadežuje s prekletstvom,
ki je tičalo na truplih. 1 )

Sicer pa je bilo »lomljenje kostij“ izjemoma
tudi pri Rimljanih v navadi; zato si lahko raz¬
lagamo oboje: prošnjo Judov in odgovor Pilatov.

Vojaki torej pridejo; polomijo najprvo kosti
obema razbojnikoma, ki sta bila z Jezusom kri¬
žana; ko pa vidijo, da je Jezus že mrtev, mu ne
polomijo kostij. 2 ) Ampak eden izmed njih mu odpre
stran s sulico, in zdajci je tekla kri in voda
iz nje.

Janez, ki edini pripoveduje ta čudoviti do¬
godek, je bil temu priča.

„In kateri je videl, pravi, to pričuje, in res¬
nično je njegovo pričevanje.“ 3 )

Suličin mah vojakov je bil zadnji napad na
telo mrtvega Jezusa. Toda to odprto srce je ne-
pobiten dokaz Jezusove smrti: uresničuje neko
prerokbo, kije kazala Judom Mesija, prebodenega
s sulico, in se dobro priklada temu, katerega
ljubezen je svet odrešila. Kri in voda, ki tečeta
iz rane, sta simbola največih skrivnostij. Knjiga
Mojzesova pripoveduje, da je Jehova vzel Evo,
mater živečih, iz rebra Adamu, ko je ta trdno spal;
pravi  Adam, ki spi, je Jezus na križu; iz njegovega

‘) Deut., XXI., 23; Bell. Jud., IV., 5, 2.

*) Jan., XIX , 33 id.

3 ) Jan., XIX., 33 id.

1021

odprtega srca je izšla sv. Cerkev, prava Mati, ki
poraja Bogu vse živeče po vodi sv. Krsta in po
sv. Resni krvi v sv. Evharistiji.

Obsojenci velikega zbora so se morali poko¬
pati brez časti. Niso jih objokovali, niso jih zdru¬
žili s prahom njihovih pradedov v družinski rakvi.
Nesli so jih v grob, ki je bil uradno nakazan
usmrčenim.') Časih pa, ob praznikih,' so jih iz¬
ročili njihovim sorodnikom,*) ki so jih morali po¬
kopati brez sijajnosti.

Mrtvegajezusa njegovi prijatelj niso pozabili. * * 3 )

Bil je med njimi vzlasti eden, ki se je obnesel
v ti žalostni uri.

Bil je bogat, član velikega zbora, rodom
Judejec in doma iz malega mesta Arimateje. Ime¬
noval se je Jožef. Bil je dober in pravičen. Pri¬
čakoval je božje kraljestvo. Bil je skrit učenec
Jezusov. Ni se udeležil poslednjih posvetov in
del velikega zbora.

S srčnostjo, ki se ne boji ničesar, gre k Pilatu
in ga prosi za dovoljenje, da sme sneti Jezusovo
telo in je pokopati. 4 )

Oblastnik se je čudil, da je Jezus že mrtev.
Poizve po stotniku in izroči telo Jožefu.

Takoj Jožef kupi tančico in gre na Kalvarijo
z drugim skrivnim Jezusovim učencem, z Niko-
demom. Ta je oskrbel zmes mire in aloe, okrog
sto funtov.

Snameta telo s križa in ga mazilita, po šegi
Zavijeta ga v tančico, ki je bila naškropljena z

‘) Sanhedr. c. VI., Hal, 5.

’) Filon. in Flacc. § 10.

s ) Mat., XXVII., 57 id.

4 ) Mat., XXVII., 58-60.

1022

aromatično tekočino in z dišavami; nato obvijeta
njegove ude s trakovi, tudi namočenimi v zmesi
mire in aloe. Glava je bila ovita s prtom, ki je
zakrival obličje.

Jožef Arimatejec je imel vrt prav blizo Kal¬
varije, kjer je bil Jezus križan. Dal je vsekati v
živo skalo grob, kamor ni bil še nihče položen.
Kakor večina judovskih grobov, ki se še dandanes
lahko vidijo, je obstajal iz dveh jam: prva je bila
mrtvaška izba, kamor so sorodniki hodili jokat;
v drugo so polagali trupla. Pravi grob pa je bila
nekoliko izdolbena votlina, vsekana v skalo, nad
katero je visel mal lok.

Tu sem je bilo Jezusovo telo položeno. Solnce
je zahajalo, in s solnčnim zahodom se je zače¬
njala sobota.

Velika skala, v obliki mlinskega kamna, je
bila zavaljena v skalnato zarezo, in je služila za
duri v grobišče. Postavili so torej prijatelji Jezu¬
sovi skalo pred grob, kamor so ga položili, in
so odšli.')

Gospodu zveste do smrti, ga svete žene, ki
so mu sledile, niso ostavile do njegovega usmr-
čenja in do zadnjega vzdihljeja. Marija Magdalena
je na čelu te žalujoče skupine. Videle so Gospoda
trpečega in umirajočega, potem snetega s križa
in položenega v grob. Njihova bolest in njihove
solze so spremljale mrtvaško opravilo Jožefa Ari-
matejca in Nikodema. Zapomnile so si, kam je bil
Jezus položen, in so se oddaljile, da pripravijo za
tistega, ki so ga molile, drugih mazil in drugih dišav.

Sobotni dan je prešel pri njih v tihi žalosti.

’) Mat., XXVII., 59—60.

1023

Toda veliki duhovniki in farizeji so se vzne¬
mirjali. 1 ) Njihovo sovraštvo se ni več razburjalo
nad darovanim jagnjetom. Menili so, da jim nje¬
gova smrt zagotavlja njihovo zmagoslavje Niso
slutili, da smrt nič ne konča. Ne umori ne ideje,
ne resnice, ne pravice, ne pravičnosti; in ako se
je tisti, ki je bil včlovečenje teh božjih rečij, iz¬
ročil smrti, smrt ne bo imela zadnje besede.

Boje se venderle od strani učencev kakega
kovarstva, kakršno more priti na misel le hinavcem
in hudobnežem: gredo iskat Pilata:

— Gospod! mu pravijo, spomnili smo v se, da
je ta zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Čez tri
dni bom vstal. Ukaži tedaj grob zavarovati do
tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenci in
ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: od mrtvih
je vstal; in poslednja zmota bo hujša od prve.

Pilat odgovori: — Imate'stražo; pojdite, za¬
varujte, kakor veste.

Gredd tedaj, zapro skrbno grob, pritisnejo
na skalo pečat sinedrija in postavijo stražo pri
vhodu.

Jezus je spal za hip spanje smrti pod . stražo
svojih lastnih rabljev.

‘) Mat., XXVII., 62.

Dvanajsto poglavje.

Jezusovo vstajenje.

Zgodovina velikega moža se ustavi pri nje¬
govem grobu. Skozi smrt vstopi v nevidni svet,
ki nam je zaprt. Ne vidimo ga več, ne slišimo ga
več; ne ostane nam drugega od njega, kakor nje¬
gov spomin, njegovi učenci, njegovi nauki, njegove
naprave, njegova dela in tajni vpliv njegovega
nesmrtnega duha. Toda kakor Jezusov izvor ni
podoben našemu, tako tudi njegova smrt ni po¬
dobna naši.

Sobota je šla h koncu.*) Svete žene, zveste
služabnice Jezusove, so objokovale pokopanega
Gospoda, in niso imele druge misli, kakor da
ga častč v smrti. Marija Magdalena, Marija, mati
Jakobova, in Saloma, pridejo na Golgato, da
vidijo grob. Po solnčnem zahodu kupijo dišav,
da bi mazilile Jezusovo telo.

Drugi dan ob prvi uri, še pred žarijo, za-
pustč Betanijo in g red 6 proti Golgati, nesoč mazila,
ki so jih prejšnji dan nakupile. Na potu rekč med
seboj: — Kdo nam bo odvalil kamen od duri
groba ?

Nobena ni slutila izvanrednih dogodkov, ki
so se bili zgodili v taistem hipu, ko so odšle iz
Betanije.

Nenadoma se je bila zemlja stresla. Neka božja
sila,  angelj božji pravi evangelj, je stopil z nebes.

*) Mat., XXVIII., Mark, XVI.: Luk., XXIV.; Janez,
XIX., XX., XXI.

1025

Odvalil je kamen pri vhodu in je sedel nanj. Nje¬
govo obličje je bilo kakor blisek in njegovo obla¬
čilo belo kakor sneg. Stražniki so se pri tem
pogledu ustrašili in pali na tla kakor mrtvi, in
prebudivši se iz strahu, so pobegli.')

Solnce je vzhajalo, ko so žene dospele na
Golgato; ko pogledajo v grob, vidijo, da je odprt:
orjaška skala je bila odstranjena. Marija Magdalena
je mislila pri tem pogledu, da je telo njenega
Gospoda ukradeno in onečaščeno; njene tovarišice
pa so stopile v grob in res niso našle ničesar.
Marija Magdalena se poda do Simona Petra in
do Janeza, ljubljenca Jezusovega.

— Vzeli so Gospoda iz groba, jima reče, in
ne vemo, kam so ga položili.

Peter in Janez gresta takoj in dospeta do
groba. Nista šla, tekla sta, kakor pravi eden
izmed njih; to je Janez sam, ki pripoveduje to
dogodbo. Prišel je prvi; in se pripogne v odprtino
groba in zapazi rjuhe na tleh; pa ne vstopi. Peter,
ki je prišel za njim, vstopi odločno; vidi res
rjuhe ležati na tleh, in prt, ki je zakrival Jezu¬
sovo glavo, ta ni bil zraven rjuh položen, ampak
posebe v enem kraju zvit. Janez stopi za Petrom
v grob; vidi in veruje, kakor mu je povedala
Magdalena, da so Gospoda odnesli.

Misel o Jezusovem vstajenju, o njegovem
telesnem vstajenju jima ni šla v glavo: nista ga
še umela, kakor spričuje evangelist; in že tedaj,
ko sta slišala Gospoda večkrat napovedovati vsta¬
jenje v jasnih izraznih, nista razumela tega. Gledala
sta to s svojimi verskimi predsodki; zamenjavala
sta vstajenje s prihodom Mesijevim v veličastvu
in sijaju njegovega kraljestva.

‘) Mat., XXVIII., 2—4.

1026

Tako sta se podala po obiskanju groba nazaj
domov, 1 ) žalostna, brez tolažbe. Žene, vse zatop¬
ljene v žalost, so šle okoli po vrtu Marija je stala
ob vhodu mrtvaške jame in jokala; kakor hitro
se je sklonila, da vidi vsaj še enkrat kraj, kjer
je bil Jezus položen, zapazi dva angela v človeški
podobi, belo oblečena, v  enega pri glavi, drugega
pri nogah grobišča. — Žena! kaj jokaš? ji rečeta.
— Ker so vzeli mojega Gospoda, in ne vem, kam so
ga položili, odgovori.

Izrekši te besede, se obrne, kakor bi ga iskala,
s solznimi očmi.

Vidi Jezusa pred sabo; pa ga ni spoznala. —
Žena! ji reče Jezus, kaj jokaš? Koga iščeš? Menila
je, da je vrtnar, in odgovori: Gospod! ako si ga
ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, in jaz ga
bom vzela.

Jezus jo pokliče z njenim imenom: „Marija!“
Po tem glasu, po tem klicu, ki ga je tolikrat čula,
spozna svojega Gospoda: — Učenik! odgovori,
pade mu pred noge, da jih poljubi, kakor je sto¬
rila, ko je bil On še živ.

— »Nikar se me ne dotakni, pravi Jezus;
zakaj nisem še šel k svojemu Očetu. Pojdi pa k
mojim bratom in povej jim: Grem k svojemu
Očetu in k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k
vašemu Bogu!“

Te skrivnostne besede so Magdaleno opo¬
zorile, da ni prišla še ura, veseliti se božje priču-
jočnosti njenega Gospoda in njegovega spre¬
menjenega človečanstva. Prikazal se je na ti zemlji
zato, da jo spet zapusti. Ni še na kraju nesmrt¬
nosti, kmalu pa pojde k svojemu Očetu, v svoje
slavno kraljestvo. Tu se bode uresničila popolna

’) Jan., XX., 2-10.

1027

združba z njim, ki ne bo minila nikoli, in v ve¬
selju, ki ga nič pozemeljskega ne moti.

V tem pa zaupa svoji najljubši služabnici
vest, ki obeta neizrekljivo združbo v nebesih,
kamor Jezus vabi svoje zveste, — svoje brate,
kakor jih imenuje. Nihče bolj ne zasluži kakor
Magdalena, da postane poslanka Jezusova.')

To je ženska, ki ga je najprvo videla po
vstajenju, ki čuje njegov glas, ki razume, zakaj
je grob prazen. Telo pokopanca ni bilo odneseno.
Vsemogočna božja sila, kažoča se po nevidnih
bitjih, ki so njeni poslanci, je potresla zemljo,
odvalila kamen, ki je zapiral grob; in križani se
je vzdignil živ, zmagovit, slaven.

Oživel je svoje truplo, ki ni moglo podleči
trohnobi groba. Odslej je živ in ne more umreti.

Njegovo telo, — taisto, katero je predal
trpljenju in vsem mukam križanja, — je osvo¬
bojeno za vselej od^akona bolečin in trohnelosti.
Ne more se ne spremeniti, ne trpeti. Dobilo je ne¬
kako duhovnost. Materija, s svojo obsežnostjo in
neprozornostjo, ga ne objema več; ima tankost, ki
prodre v materijo. Teža ga ne vleče, prostora ne
zavzema: hitro je in čilo, kakor volja, ki ga na¬
giba in katere popolno orodje je. Jezus je dotakljiv
in viden, po svoji volji; se pokaže in izgine, kakor
hoče. Kakor duša vzame na-se obliko svojih idej,
obleče Jezusovo telo podobo, ki mu pristoji, brez
predsodka svoje narave in svoje istosti. Vendar je
Gospod ohranil svoje rane: te bodo slavno in neiz¬
rekljivo znamenje njegovih pozemeljskih bojev, in
bodo, tja do njegovega nebeškega kraljestva, pri¬
čale njegovo zmago nad grehom in njegovo ne¬
skončno ljubezen do ljudij.

‘) Jan., XX., 11-18.

1028

V teh dneh, ko se je On hotel pokazati, se
bodo nekateri, ki jih je posebno odlikoval, ki so
videli to božje telo, naučili spoznavati pravi namen
človekov. Vidijo, tipajo, slušajo nevidni svet. Vsa
slava Jezusa, Gospodovalca nad smrtjo, vstalega
k polnemu in nesmrtnemu življenju, postane delež
tistih, ki vanj verujejo. Odslej bode v njegovih
izvoljencih jasno in neizmerno upanje. Vedeli bodo,
da je greh premagan, in da je smrt premagana z
grehom vred. Spoznali bodo poslednje skrivnosti
tega mesijanskega kraljestva, uresničenega napo¬
sled v Gospodu. Kakor so nebesa in duhovi, ki
jih napolnujejo, se veselili in delovali ob zibelki
Jezusovi, tako se gibljejo ob njegovem grobu. Vera
v vstalega Kristusa bode veliki navor, ki vzdigne
svet; da se vkorenini v njegovih učencih, zato deluje
moč božja v teh dnevih.

Apostolov samih se je polastila strahopetnost,
potrtost, bolest in negotovost. Božja previdnost
jih prepusti njihovi slabosti, da jim pokaže, da
niso nič, ako jih osebno, naravnostno, vsemogočno
posredovanje Jezusovo ne podpira. Ne njim se od
mrtvih vstali prikaže najprej, ampak svojim zve¬
stim služabnicam. Najprej potolaži tiste, katerih
bolečina je občutljivejša; in jih pošlje, da poneso
upanje in vero njegovim zmedenim učencem.

V tem ko je Marija Magdalena šla obvestiti
učence o Jezusu, 1 ) so se nekatere žene, ki so
prišle k grobu in bile potrte, ker je Jezusovo telo
izginilo, približale k grobu in so na mah zagle¬
dale dva angelja, v človeški podobi, oblečena v
bliščeča oblačila. Strah jih obide; in ko povesijo
svoje obžarjene oči, čujejo: — Nikar se ne bojte!

‘) Luk., XXIV. 3—8.

1029

zakaj vem, da iščete Jezusa, kateri je bil križan.
Ga ni tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pri¬
dite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen.
In brž pojdite, in povejte njegovim učencem, da
je vstal. Pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga bote
videli, kakor vam je prej povedal. ’)

In se spomnijo teh besedij. — Odidejo iz
mrtvaške izbe, da ponesč te besede učencem. Ve¬
selje in strah se jih je polaščal. Ne upajo se go¬
voriti.

Kar se Jezus postavi pred nje: — pozdrav¬
ljene bodite!“ jim reče.

Pri tem pogledu mu padejo pred noge in jih
objamejo. — „Nikar se ne bojte!“ pristavi Gospod,
„pojdite, povejte mojim bratom, da naj gredč v
Galilejo, ondi me bodo videli."

Sporočilo Magdalene in njenih tovarišic je
vzbudilo pri učencih le neverjetnost. Njih besede
so se jim zdele kakor prazne marnje, 2 ) pravi
evangelist.

Peter pa se vzdigne, teče drugič na Golgoto,
stopi v grob, se sklone nad grobiščem ter vidi
še rjuhe ležati na tleh; nič drugega. Morda je
upal zapaziti svojega Gospoda; pa odide, strmeč
sam pri sebi nad tem, kar se je zgodilo.

Eno dejstvo gospoduje nad vsem tem tednom,
ki je sledil Jezusovi smrti: bolest in potrtost
učencev, taistih celo, ki se imenujejo enajsteri,
in ki so ostali do zadnjega hipa v zaupnosti Go¬
spodovi, tako krepko zatrjujoč svojo zvestobo.

Bog je takorekoč molčal ob smrti Jezusovi;
in to je učence potrlo. Upali so sijajno razodetev

‘) Mat., XXVIII, 7; Mark., XVI, 7.

’) Luk., XXIV, 11.

Življ. Jez.

66

1030

božje moči in slave, ki naj uniči sovražnike nji¬
hovega Gospoda in ustanovi njegovo mesijansko
kraljestvo. Nič tega; ostal je le prazen grob in
pripovedke žena, ki so si domišljale videti angelje
pred grobom in celo samega Jezusa. Sami so vi¬
deli odprti grob, rjuhe, s katerimi je bilo telo
ovito, ležati na tleh, in prt, ki ni bil zraven rjuh
položen, ampak posebej zvit na drugem kraju.
Peter se je dvakrat prišel prepričat sem; prvikrat
z Janezom, ko jima je Marija Magdalena nazna¬
nila, da je grob odprt; drugič sam, ko mu je
Magdalena prišla povedat o prikazni angelov in
Jezusa.

Da se premaga trdovratnost enajsterih in jim
da srčnost, treba je bilo, da se prepričajo o vsta¬
jenju; in da se prepričajo, treba je bilo nič manj
kakor posredovanja njihovega vstalega Gospoda,
ki naj se jim pokaže večkrat v resničnosti nje- )

govega telesa in njegovega poveličanega življenja. j

Verjeli bodo le njegovi prisotnosti in njegovemu
vplivu. Vstajenje ne bode več zanje le predmet
vere, ampak očevidno dejstvo; Jezusa hočejo videti,
dotikati se ga in slišati. Vedeli bodo, da Sin božji
odslej ni bil prepuščen trohnobi smrti; 1 ) da gaje
Bog iztrgal iz mogočnosti njegovih sovražnikov; da
ima vstopiti v svojo slavo, in začeti sam svoje
mesijansko kraljestvo.

Strašni dogodki jutra, ki so naznanjali vsta¬
jenje Križanega, so bili razglašeni takoj po mestu.
Nekaj čuvajev je teklo poročat o tem sinedriju
in velikim duhovnikom. 2 ) Sklicali so izvanredno
sejo. Zmerom skeptične saduceje je to najbrže

*) Ps. XV, 10.

’) Mat., XXVIII, 15 id.

1031

malo ganilo. Vstajenje ni imelo prostora v nji¬
hovem modroslovju. Od mrtvih obujeni se jim je
zdel le pravljica. Ti modrijani niso bilo ravno
vedeži. Od mrtvih vstali bode kmalu tukaj kot
veliki zmagovalec. Mislili so le na svojo nepo¬
sredno korist, in goneč do kraja svojo politiko
hudobnosti in sovraštva, so sklenili popačiti po¬
ročilo čuvajev in njihovo laž kupiti za denar. —
Recite, so naročali tem vojakom, da so njegovi
učenci po noči prišli in ga ukradli, ko smo spali.
In če bo to poglavar slišal, ga bomo mi prego¬
vorili in bomo naredili, da bote brez skrbi.

Podkupljeni vojaki so storili, kakor so bili
poučeni; in to govorjenje je bilo razglašeno pri
Judih. Govorilo se je to še deset let potem, ob
času, ko je evangelist, ki pripoveduje ta dogodek,
pisal svoje spomine.

Resnica v  pa se ne da popačiti s človeško hu¬
dobnostjo. Čudovita dela od mrtvih vstalega so
ji dajala spričevanja in noben nepristransk zgo
dovinar si ne bode upal dati za podlago Jezusovi
veri podlost nekaterih saducejev in podkupljivost
nekaterih vojakov.

Dušnega stanja Jezusovih učencev v teh dneh,
ki so sledili njegovi smrti in videli njegovo vsta¬
jenje, ne kaže nič bolj kakor sledeči dogodek.
Ta dogodek pripoveduje sveti Lukež tako po¬
drobno, točno in res ganljivo, da se je mislilo,
ne brez vzroka, da je bil on sam prisoten pri
tem prizoru. ’)

*) Luk., XXIV, 13 id.

66*

1032

Bilo je na večer vstajenja. Dva učenca sta šla
v predmestje Nikapola, zvano Emavs, ’) 160 sta¬
dijev od Jeruzalema. * 2 )

Po potu se pogovarjata o vsem tem, kar se
je zgodilo. Ko pa sta se pogovarjala in izpraše¬
vala, se jima tudi Jezus približa in gre z njima.
Njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spo
znala.

Poveličano Jezusovo telo, kakor resnično je,
je v takem stanju, da o njem ne more soditi no¬
bena veda. Udeležuje se moči duha. Lahko se pri¬
kaže in izgine, se zakrije ali se da videti ali spre¬
meni obliko.

Došedši oba popotnika, se jima je zdel kak
tuji romar, ki je prišel za praznike v sveto mesto.

— „Kakšni so ti pogovori, jima reče Jezus, ki
jih imata grede med seboj, in zakaj sta žalostna?"

Eden izmed njiju, imenovan Kleofa mu odgo¬
vori: — Ali si ti sam tujec v Jeruzalemu, in ne
veš, kaj se je zgodilo v njem te dni?

Jezus se je delal, kakor da nič ne ve, z na¬
menom, da jih napelje na to, da povesta svoje
misli. — „Kaj?“ jima reče. In pripovedovala sta
mu o Jezusu Nazareškem, kateri je bil Prorok, mo¬
gočen v dejanju in besedi, pred Bogom in vsem
ljudstvom; in kako so ga izdali veliki duhovni in
oblastniki v obsojenje k smrti, in so ga križali.
Mi pa smo upanje imeli, da bo on Izrael odrešil;
ali mimo vsega tega je danes že tretji dan, kar
se je to zgodilo.

‘) Glej dodatek U Lega Emavsa.

2 ) Vulgata ima 60 stadijev; pa se je najbrže zmotil
eden izmed kopistov. Codex Sinaiticus in Vaticanus ome¬
njata 160 stadijev.

1033

— „Pa tudi ene žene izmed naših so nas
ustrašile, pristavi Kleofa, katere so bile pred dne¬
vom pri grobu, in niso našle njegovega telesa, ter
so prišle in rekle, da so tudi angele videle, ka¬
teri so rekli, da živi."

In nekaj naših je šlo k grobu, in so ravno
tako našli, kakor so žene pravile, njega pa niso
našli.

Nato jima Jezus reče: — „0 vi nespametni
in kesnega srca, verovati vse, kar so govorili pre¬
roki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus trpel in
tako v svojo čast šel?"

In je naštel vse prerokbe, začenši od Mojzesa,
in jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh
pisano.

Ko se približajo Emavsu, se je Jezus delal,
kakor da bi hotel dalje iti. Učenca ga nista spo¬
znala, neka tajna, moč pa ju je priklenila nanj; silila
sta ga, naj se še pomudi. —■ Ostani z nama, mu
rečeta, ker se mrači, in se je dan že nagnil . . .

Jezus sprejme njuno gostoljubnost.

Ko pa sta bila z njim pri mizi, se je on,
gost tuje hiše, vedel kakor družinski glavar.
Kakor je bil običaj, vzame kruh, zahvali, prelomi
in jima podd, kakor je imel navado delati pri
svojih učencih.

V tem hipu so se jima oči odprle; in kakor
bi zavesa pala, sta spoznala svojega Gospoda. In
jima je izginil izpred oči.

Ta trenutni pogled zadosti njuni veri; vero¬
vala sta odslej v vstajenje križanega Jezusa. Spom¬
nila sta se pogovora, ki se je vršil vso pot, in
sta pravila drug drugemu, kaj sta občutila. — Ali
ni bilo, sta rekla, najino srce goreče v nama, ko
je po potu govoril, in nama pisma razkladal?

1034

Brž se vzdigneta in taisto uro pohiteta po
cesti v Jeruzalem, nestrpna, da povesta svojim
tovarišem to, kar sta videla in slišala.

Zdi se, da nekateri izmed njih, ki sta jih sre¬
čala, niso mogli verjeti njunim pripovestim. Ta
novi pojav kaže, na kako trdovratno upornost je
naletela v dušah učencev vera v vstajenje. ’) Toda
Jezus čuje osebno nad svojimi; s tem, da se jim
pokaže in jih razsvetljuje, jih vodi polagoma do
resnice in izpopolnuje pouk o skrivnosti svojega
zmagoslavja.

Zvečer taistega dne se je prikazal Petru; pa
podrobnost te prikazni nam ni znana: samo sveti
Lukež in sv. Pavel jo nam omenjata brez pri¬
stavka?)

Ko oba popotnika Emavška dospeta v Jeru¬
zalem, najdeta zbrane enajstere, in druge učence
z njimi. Govorili so o vstajenju in nekateri so
rekli: — Gospod je res vstal; Peter ga je videl.
Spričevanje Petrovo pa se zdi, da ni imelo za vse
odločilne moči. Poslušali so pripoved Kleofovo in
njegovega spremljevalca; pripovedovala sta, kako
sta Jezusa srečala na potu, kako sta ga spoznala
pri lomljenju kruha ob mizi, pri kateri je sedel
z njima. To novo spričevanje pa ni premagalo
nevere vseh.

Bilo je pozno. * * 3 ) Bali so se Judov in so za¬
klenili vrata hiše, kjer so bili učenci zbrani. Oba
učenca sta še govorila, ko stopi Jezus v sredo
med nje, in pravi:

’) Mark., XVI, 13.

’) Luk., XXIV., 35; I. Cor., XV, 5.

3 ) Jan., XX, 19.

1035

— „Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!“

Ta nenadni, čudežni vstop jih zmede in ustraši:
mislili so, da vidijo kakega duha, nekako pri¬
kazen. Jezus jih pomiri.

— „Kaj ste prestrašeni, in zakaj misli ob¬
hajajo vaša srca?“ Približa se jim in pokaže svoje
rane. — „Poglejte moje roke in noge, da sem
jaz sam; potipajte in poglejte, saj duh nima mesa
in kosti, kakor vidite, da jaz imam/

Učenci najdejo svojega ljubljenega Gospoda.
Vidijo ga, dotikajo se ga; njihovo veselje pre¬
kipeva. Ne upajo se verovati v svojo srečo. Člo¬
veško srce je tako ustvarjeno; njegovi upi so
malosrčni; to, kar ga osreči črez mero, ga zmede.
Lažje veruje v hudo kakor v dobro.

Jezus jih je hotel utrditi v veri. Da jih oprosti
te boječe vere, jim reče: — „Imate kaj jesti tukaj?* 1

Ponudijo mu kos pečene ribe in sat medu.
On vzame, jč, vpričo njih, in vzame ostanke, in
jim jih da.

Tako je živo in organično telo, katero je
vstalo od mrtvih. Nič prazne fantastičnosti ni, vse
je resnično. Jedilo je resnično, dasi ne služi več
v hranilo tistega, ki je odslej oproščen od zakona
materijalne narave.

Nato jim Jezus reče iznova: — „Mir vam
bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas
pošljem."

Napotil jih je na to, da bode njegova vidna
pričujočnost malo časa trajala, in da bodo nje¬
govi zastopniki, njegovi poslanci na svetu. Dal
jim bode oblast, ki jo je prejel od Očeta, s po-
slanjem, katero mu je Oče izročil in katero se
konča z njegovo smrtjo in njegovim vstajenjem.

1036

Ena beseda obseže to oblast in to službo;
podeliti božjega Duha in odpuščati grehe tistim,
ki se odpro njegovi besedi, v kesanju in veri. V
tem trenotku, in da izrabi s krepkim simbolom
to, kar je razodel, dihne vanje, in pravi:

— „ Prej mite svetega Duha: katerim bote
grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih
bote zadržali, so jim zadržani/

Evo druge, božje oblasti apostolov.

Predno je umrl, pri zadnji večerji, jim je
Jezus dal oblast ponavljati na veke, pod podobo
kruha in vina, dar večne žrtve; danes, v tej drugi
noči, jim vdihne sv. Duha, in jim izroči oblast
posvečevati duše in odpuščati grehe v tem Duhu.

Ta razodetev je napravila na učence popoln
učinek; slavila je zmago nad njihovo nevero in
je pomirila njihovo razburjenost. Rekli so si: —
Gospoda smo videli. Vstajenje je postalo za vse
svedoke tega božjega prizora vidno in prijemljivo
dejstvo.

Bog pa je pripustil, da enega izmed enajste¬
rice ni bilo navzočega. To je bil Tomaž, najbolj
pozitivne narave v mali občini. Ko mu pridejo
drugi povedat: — Gospoda smo videli, ni hotel
verovati. — Ako ne vidim, odgovori, na njegovih
rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega prsta
v rane žebljev, in ne položim svoje roke v nje¬
govo stran, ne bom veroval.

Koliko se jih spozna v tem izzivajočem apo¬
stolu! Spričevanje njegovih sotovarišev zavrže;
verjame le sam sebi in svojemu Gospodu. Drugi
so ga videli, on ga hoče videti, ako ga ne vidi,
ne .veruje.

1037

Neverni naj bo premagan. Odrešenik hoče, da
bodi njegova čreda v polni verski edinosti. Nova
razodete v bode delo dopolnila.

Osem dnij potem, ko so bili enajsteri pre¬
pričani, se je ta razodetev izvršila.

Bili so še zbrani v neki hiši, pri zaklenjenih
vratih. Tomaž je bil poleg; Jezus se je prikazal,
dasi vrata še niso bila odklenjena. Stopi v sredo
med nje in jim reče: — »Mir vam bodi!" Odkar
je ostavil grob, je mir prekipeval v njem.

Tomažu reče: — „Vloži svoj prst semkaj,
in poglej moje roke; in podaj semkaj svojo roko,
in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren,
ampak veren."

Učenec zakliče pretresljivo: — Moj Gospod
in moj Bog!

Bil je razsvitljen; in ko vidi Vstalega, prizna
ga za Boga.

Nato reče Jezus za prihodnost in za vse tiste,
ki bodo, po vzgledu Tomaževem, skušani, da za¬
vržejo pristna spričevanja in besedo njegovih apo¬
stolov, reče Tomažu, — pravemu uzoru duše, ki
se ustavlja veri: — „Ker si me videl, Tomaž,
si veroval; blagor jim, kateri niso videli, in so
verovali."

Racijonalistična šola pretresa vprašanje o
čudežu v očigled podobnim spričevanjem glede
vstajenja in prikazni Jezusove.

Res noben čudež ni tolik, kolik ta! A tudi
nobeden ni bolj strogo in bolj slovesno dokazan.
To ni samo ena ženska, to niso samo žene, to so
možje, mož na stotine, ki potrjujejo. To, kar po¬
vedo, zatrjujejo, da so videli, večkratov; in pri¬
povedujejo to, česar niso mogli verovati, dokler
jih ni primorala očevidnost. Neverni najprvo, ne-

1038

verni do zakrknenosti, jih prepriča edino Gospod
s svojo ponovljeno prisotnostjo, da je on res kri¬
žani. Gledajo znamenja, rane njegovega trpljenja,
in jim dokaže z najbolj prijemljivimi dejstvi, da
ima resnično telo, taisto, ki je viselo na križu; a
pokazal jim je tudi, da njegovo poveličano telo
nima več slabostij tega življenja, v katerem se trpi
in umre.

Pred takim spričevanjem se mora nepristransk
zgodovinar upogniti; samo tisti, ki se pokori pred-
sodnim teorijam, se upira. Njegova filozofija ga
veže, da taji čudež, — to vsaj, kar filozofija ime¬
nuje čudež, — in da more tajiti čudež, žrtvuje
poštenost ali razumnost svedoka. — To so bili
zlobneži in varalice, pravi; in če se mu zdč ti pri¬
devki prehudi, jih popravi z eufemističnim, a enako
žaljivim izrazom: — To so bile halucinacije in
najivnosti.

Res, po šoli, ki taji nadnaravnost, je Jezus
umrl kakor vsi, ni vstal več od mrtvih kakor
naši mrliči. Njegovi učenci so skrili njegovo
truplo, in izmislili so si pravljico o vstajenju po
varanju, katero razloži njihov fanatizem, ne da bi
ga opravičil. Žaljiva razlagate! Na kaj se opira?
Na kake dokaze? Judje, ki so jo najprvo raznesli,
niso te podmene nikdar dokazali. Bila je sad nji¬
hovega sovraštva: in da so jo raznesli, so pod¬
kupili spričevanje nekaterih vojakov, Jezusovih
rabljev. Vsaka samovoljna hipoteza se sama obsodi;
postane pregreha, ako je žaljiva. Kar nas uči zgo¬
dovina o Jezusovih učencih, o teh priprostih na¬
ravah, ki jih je dotika z najsvetejšim Gospodom le
polagoma prestrojila, se upira temu, da bi jim kdo
smel nadevati pridevke hudobnežev in varalic.

1039

Osemnajsto stoletje, ki ni prizanašalo nobeni
sramotitvi in nobeni predrznosti, ni prepričalo ni¬
kogar. Pravica javnega mnenja se je uprla; ni
več dovoljeno, kakor je 18. stoletje storilo, raz¬
lagati tako evangeljsko zgodbo, in zlasti Jezusovo
vstajenje.

Racijonalizem devetnajstega stoletja se je
vrgel na zistem halucinacij.

S temi bolnimi pojavi menijo pojasniti vse
pojave nadnaravnih prikaznij, po katerih se ne¬
vidni svet odkrije časih v našem pozemeljskem
življenju. Toda če teh patologičnih slučajev ne
moremo tajiti, so njihovi sklepi vender le večkrat
nelogični in žaljivi. Halucinatorji so norci; mislijo,
da vidijo zunaj sebe to, kar je le v njih; delajo
objektivno to, kar je subjektivno. To so bolniki;
v svojem organizmu samem nosijo dokaz svojega
bolnega stanja: nervoznost, domišljavost, divjost
in neskladnost.

Ako hočejo razlagati po halucinacijah pri¬
zore, tako točno opisane, ki nam govore o tem,
kako je Jezus od mrtvih vstal in se prikazal, ob
raznih prilikah, ženam, ki so mu sledile v nje¬
govem apostolatu, svojim učencem posamično ali
skupno, in jim govoril vzvišene besede, in jedel z
njimi, — ako hočejo taka dejstva razlagati po halu¬
cinacijah, je vse to skupaj nespametno in žaljivo.

Nikoli ne bode ta teorija razjasnila čudovite
preobrazbe, ki je spremenila apostole, od začetka
tako počasne za verovanje, v može nepretresljivega
in junaškega prepričanja. Enajsteri, da ne govo¬
rimo o drugih, ne kažejo nobenega znamenja ner¬
voznosti, domišljavosti in neskladnosti. To so
zdravi možje po duhu in telesu, ljudje kakor vsi

1040

drugi, brez izvanredne zmožnosti, a brez domiš¬
ljavih mislij.

Bistvena poteza halucinaciji je ta: halucinator
vidi zmerom to, česar se boji, ali to, kar poželi.
Apostoli pa niso mislili na to, da bode njih Go¬
spod vstal od mrtvih; niso se ga bali in niso
ga poželeli; ne razumejo ga, in se branijo, vanj
verovati. So ravno nasprotni od halucinatorjev:
ti si domišljajo videti to, česar ni: oni trdovratno
zanikajo to, kar je. Ako se sklicujejo, da bi do¬
kazali možnost takega stanja, na gorečo ljubezen
do Jezusa, na zračne prikazni orijentalskega neba,
na galilejsko spomlad, na sijajno nebo, se pravi
to, zasmehovati tiste, ki poznajo orijent in ki
vedč za dlakocepstvo in najivno zvitost nevere.
Judje in Arabci niso sanjači. Nihče ni bolj ne¬
občutljiv kakor oni za naravo, in dosledno ne¬
pristopen za to rafinirano domišljijo, kakeršno
hoče edino novošegni domišljavec dokazati.

Sicer pa se ne sme pozabiti, da so naenkrat
svet osvojili ti ljudje, ki so oznanovali križanega
in od mrtvih vstalega Boga. Med halucinatorji ni
nikogar, ki bi si svet osvojil. Vsi so obsojeni v
to, da jih le pomilujemo. Tajiti torej čudež Jezu¬
sovega vstajenja, se pravi, ustvariti drug čudež:
ustanoviti krščanstvo s halucinacijami.

Tem, ki hočejo poznati samo zakon telesne
in čutne narave, je dobro v spomin poklicati
splošne zakone moralne in človeške narave, pa¬
metne in božje. Smrt je logična, usodna, neizprosna
posledica greha. Ako ni greh omadeževal kakega
bitja, je pravično, da to bitje uide smrti. Brez¬
pogojna svetost Jezusova je zabranila, da ni strohnel;
in če se je Jezus iz ljubezni do ljudij predal smrti,

1041

v polni prostosti, na povelje svojega Očeta, ga
mora božja pravica oprostiti od smrti za vselej.

Vstajenje je veliko dejanje božje pravice
nasproti edino nedolžnemu Bitju, ki je je svet
poznal.

Tomaž je bil poslednji izmed enajsterih, ki
so verovali v svojega Gospoda. Takrat, v tem
času, ko so velikonočni romarji, po praznikih,
zapuščali Jeruzalem, so se tudi učenci odstranili
in se napotili v Galilejo.

Jezus jim je v življenju, ko je napovedal svoje
vstajenje, pravil, da naj gredo pred njim v Gali¬
lejo ‘); in žene, ki so ga videle obujenega, so na¬
znanile enajsterim povelje Gospodovo, naj gredo
v Galilejo, kjer bode z njimi govoril.

Očevidno je to Kafernavm, kamor se učenci
podajo. Peter je imel tam svojo hišo; bolj kakor
kdaj je bil on središče, okrog katerega so se drugi
sukali. Toda evangelijske zgodbe nam odslej po¬
ročajo le eno točko: prikazen vstalega Gospoda.
Vse otemni pred tem dejstvom, po katerem se
vera učencev potrdi, se vzbudi zavest njihovega
bodočega zvanja, in se začne med njimi in Jezusom
taista nerazrušljiva edinost, katera kljubuje vsemu
svetu.

Nekega večera se najdejo v Kafernavmu zbrani:
Simon- Peter, Tomaž, Natanael Kananejec, oba
sinova Cebedejeva, in dva druga učenca?) Mo¬
rali so se spominjati časa, ko je bil Gospod med
njimi.

Ta hiša, ta zgornjica, kjer so bili zbrani, te
stene so Jezusa večkrat prenočile. Ta čoln je bil
njegov;  pridržal si ga je za-se. To je bil kraj,

‘) Mat., XXVI, 32; Mark., XIV, 28.

’) Jan., XXI, 1 id.

1042

kamor se je rad umaknil: tu se je ukrcal. Člo¬
veško srce se ne spremeni; vzbudi vse spomine,
ki pokličejo preteklost in nam predočijo draga
izginola bitja.

Peter se je povrnil k svojim mrežam. — Ribe
grem lovit, reče svojim tovarišem; in ti mu odgo¬
vore: — gremo tudi mi s teboj.

In so šli in stopili v čoln. Pa- nič niso ujeli
to noč. Zjutraj, ko se bližajo obrežju, zapazijo
nekoga, ki se je zdel, da čaka prihod čolna. To
je bil Jezus; noben učenec ga ni spoznal.

— „Otroci! jim reče, imate kaj jesti?" — Nič,
odgovore ribiči. — „ Vrzite mrežo na desno stran
čolna, reče nepoznanec, in bote našli." Vržejo
tedaj mrežo. Število rib je bilo toliko, da niso
mogli vleči mreže.

Oči so se jim odprle. Ljubljeni učenec pravi
Petru: Gospod je. — Njegovo srce je uganilo.
Peter, čuvši besedo Janezovo: Gospod je, si opaše
suknjo in se spusti v morje, da pride do svojega
Gospoda. Bilo je dvesto komolcev od brega. Drugi
učenci gredč s čolnom in vlečejo mrežo z ribami.

Ko stopijo na suho, vidijo žrjavico priprav¬
ljeno, in ribo na nji, in kruh. Ta skrivnostni
obed, ki ga je Jezus pripravil, se zdi, da pomeni
skrb, s katero je čul nad svojimi apostoli:

— „Prinesite rib, jimi pravi, ki ste jih ujeli."
Peter stopi v čoln, izvleče mrežo na suho, polno
velikih rib, 153; in mreža se ne raztrga. Tisti, ki
je nekoč rekel taistim svojim učencem: »Odslej
bote ljudi lovili", jim je danes prerokoval po
tem obilnem, nepričakovanem lovu to, kar bode
nekoč njihovo apostolsko delovanje.

— „Pridite in jejte!" jim reče Jezus. Sedli
so na breg in si niso upali vprašati, kdo da je,

1043

ker so vedeli, da je Gospod. Svet strah jih je
obšel. Nato Jezus pride, vzame kruh, ga jim da,
in tako tudi ribe.

Ko so se najedli, 1 ) pogleda Simona-Petra: —
„Simon, Jonov sin, me ljubiš bolj kakor ti-le?“ —
To je da, Gospod! ti veš da te ljubim. — „Pasi
moja jagnjeta 11 , mu reče. Nato ponovi svoje vpra¬
šanje: — „Simon, Jonov sin! me ljubiš — To je
da, Gospod! ti veš, da te ljubim. Mu reče: „Pasi
moja jagnjeta/'

Naposled tretjič Gospod Petra pokliče in
vpraša: — „Simon, Jonov sin! me ljubiš?" Peter je
bil žalosten zavoljo tega novega vprašanja; in da
odgovor, ki diše ljubezen in zaupanje do konca:
— Gospod! ti vse veš! ti veš, da te ljubim. Go¬
voril ni več človeku, govoril je Bogu, ki vse ve;
in pred Bogom, ki vse ve, je zatrdil svojo ljubezen.

Jezus mu reče: „Pasi moje ovce. 11

To je slovesno odpuščanje, zadoščenje Petru
odpadniku, pred apostoli; povzdignil je skesanega,
ljubljenega učenca na prvo mesto v božjem kra¬
ljestvu. Edini Peter je pastir, pastir jagnjet in
ovac, priprostih vernikov in podrejenih pastirjev:
njegova reč je, da jih vodi na pašo; in kakor
se duše hranijo z božjo resnico, z božjo močjo
in božjo ljubeznijo: tako je na Petru, najvišem
pastirju, da jim podeli resnico po nauku, moč
in ljubezen po zakramentih. Jezus mu izroči stražo
nad temi neopustošljivimi zakladi. Cerkev, kot
hierarhična oblast, je odslej vsa v njem. Gospo¬
dova beseda jo je ustvarila hipoma, na obrežju tega
jezera, kjer je obljubil Petru, da naredi iz njega
človekolovca.

‘) Jan., XXI., 15—19.

1044

Ne bode pa brez bolečin ta naj viša služba,
do katere Jezus povzdigne svojega apostola, ko
mu podeli polnost svoje oblasti, pod obrazcem,
ki izraža neskončno ljubezen: „Pasi moja jagnjeta;
pasi moje ovce." Nič božjega ni brez bolečin.
Peter bode delil usodo svojega Gospoda; mučeni-
štvo, za katero je izbran, bode enako veličastvu;
Jezus mu napove:

— »Resnično, resnično ti povem; dokler si
bil mlajši, si se sam opasoval, in šel, kamor si
hotel; kadar bodeš pa star, bodeš svoje roke raz¬
tegnil, in drugi te bo opasal, in te popelje, kamor
ti nočeš.“

To je, kar Jezus pridrži svojim najdražjim,
svojim največim apostolom. Obdelani po njegovi
podobi, nadaljujoč njegovo delo med človeštvom,
morajo nositi rane svojega Gospoda, se darovati
kakor on, spričevati resnico, katero oznanujejo s
polnostjo svoje udanosti in z junaštvom svoje’
daritve.

Naposled Jezus reče Petru: »Pojdi za menoj."
Zdi se, da mu je imel zaupati skrivnejšo besedo.
Mogoče, da mu kar hoče, po tem simboličnem
dejanju, pokazati, da ima v vseh rečeh hoditi za
njim. Peter uboga, se obrne do svojih tovarišev,
in zagleda Janeza, ljubljenega učenca, ki je tudi
pristopil: — Gospod, pravi Jezusu, kaj pa ta?

Petrovo vprašanje je prišlo iz srca, a ni bilo
brez radovednosti.

Jezus odvrne: »Hočem, da tako ostane, do¬
kler ne pridem; kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj.“

Ta odgovor hrani v sebi nekako skrivnost;
raznesla se je pozneje v krogu Janezovih učencev
posebna govorica. Rekli so, da Janez ne bo umrl.
Ljubljeni apostol pobija to govorico, a vender ne

1045

razjasni mračnosti gledč njegove usode. Zdi se, da
je Jezus hotel nasilni, Petru pridržani smrti na¬
sproti postaviti mirno smrt Janezovo. Vsi apostoli,
s Petrom na čelu, bodo umrli pod rabljevo roko;
ne posreči pa se ljudem, prikrajšati z mučeniško
smrtjo dolgo življenje Janezovo. Preljubi Gospod
ga pride sam vzet k sebi. Odločen je, da oveko¬
veči v krščanskem rodu največe besede Jezusove;
nihče se ne bode spominjal tako, kakor sveti star¬
ček, vsega tega, kar je Gospod povedal. Ali nima
ta, ki ga je Jezus najprisrčnejše ljubil, pravice, da
se najživejše spomina njegovih besedij ?

Prisotnost enajsterih v Galileji, njihovo spri-
čevanje gledč vstajenja, je zbralo okrog njih mnogo
učencev, ki jih je razpršila smrt Jezusova. Niso
pa vsi sprejeli besede niti apostolov niti drugih,
katerim se je Jezus prikazal.

Nova prikazen, slovesnejša kakor druge, bode
potrdila vero omahujočih. 1 ) Primerila se je na
griču blizo jezera, na griču, kamor se je Jezus
nedvomno večkrat umaknil s svojimi apostoli, da
je tam učil in molil. Naznanil jim je ta kraj kot
tisti, kjer se najdejo. Gričevo ime se je izgubilo
v spominu izročil. Sv. Pavel, ki govori o ti zadnji
prikazni v Galileji,’) jo označi kot neodvrnljivo
spričevanje dejstva vstajenja. „Potlej se je prikazal,
piše on, več kot pet sto bratom, vsem kmalu, iz¬
med katerih je še zdaj veliko živih.“

Zagledajo ga in ga molijo.

Jezus se jim približa. Govori jim. Zatrjuje
svojo najvišo, splošno oblast, in zvanje, pridržano
učencem njegovim.

*) I. Mat., XXVIII., 16 id.

’) I. Con, XV., 6,

Življ. Jez. 67

1046

— „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na
zemlji. Torej pojdite, in učite vse narode, in
krščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega
Duha. Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam
zapovedal. In glejte! jaz sem z vami vse dni do
konca sveta/

Vsaka beseda vstalega Jezusa je stvarilna
beseda.

Ko pravi: „Prejmite sv. Duha, ustvari duhov¬
niško oblast, ki sodi in posvečuje. Ko reče Petru:
„Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce“, ustvari
prvaštvo v najviši hierarhiji svojega kraljestva.
Ko pravi: »Pojdite in učite vse narode, in jih
krščujte v imenu Očeta, in Sina, in sv. Duha",
ustvari najvišo pravico apostolata. Pokaže obseg
apostolata, ki bode brez mej, splošen kakor Bog,
ker bodo vsi poklicani, da slišijo Jezusov glas in
gradč njegovo kraljestvo. Posname vse, kar naj
apostoli govorč človeštvu: osobito njegove zapo¬
vedi; označi krst kot veliko svetotajstvo vtele-
šenja v božje življenje, katero prinaša na zemljo,
in katero ima za predmet, da nas povzdigne k
Očetu, neizčrpnemu in večnemu viru tega življenja,
s Sinom, ki je njegova popolna razodetev, po
svetem Duhu, edini moči, ki je zmožna, da ures¬
niči to utelešenje.

Nato reče vsem:

— „Jaz sem z vami vse dni do konca sveta/

On ni samo prost smrti „je živ in prost vsega,
kar omejuje smrtne in žive; je nad časom in pro¬
storom. Vkljub vekom, vkljub razdalji, bode On
vedno pričujoč, v sredi svojih.

Apostoli že izkušajo to v tej d6bi, ko živč
tako rekoč pod neprestanim vplivom svojega
vstalega Gospoda. Daši je samo od časa do časa

1047

vidljiv, je venderle z njimi in v njih. Jih zbira,
jih dviga, zmaguje njihovo malosrčnost in nevero,
polasti se njihovega duha, njihove vesti, njihove
ljubezni, završuje njihovo organizacijo, ki naj jih
stori nepremagljive, in oboroži, da izpolnijo v
vseh naslednjih stoletjih delo božjega kraljestva.
Nihče drugi kakor On posreduje pri čudoviti pre¬
obrazbi teh Galilejcev, ki naj postanejo osvojitelji
zemlje. Gre jih zbrat poslednjikrat: v Jeruzalemu
jih hoče.

Zapustč torej za vselej to zemljo Zabulona
in Neftalija, obrežje tega morja, koder so bili po¬
klicani, in dospejo v sveto mesto, kjer jih Go¬
spod čaka ’)

Enajsteri so bili pri mizi: Jezus se prikaže v
sredi med njimi

Začne jim očitati njihovo prejšnjo nevero,
trdobo njihovega srca, ker niso verovali spriče-
vanju tistih, ki so ga videli. To očitanje preskoči
stoletja, in pade nad vse duhove, ki zaničujejo
besedo spričevanja onih, katerim je zaupal po¬
slanstvo, da oznanujejo življenje, smrt, vstajenje,
nauk in upanje Kristusovo

Potem jih spomni na vse to, kar jih je učil,
ko je med njimi živel.

— „To so besede, katere sem vam govoril,
ko sem še pri vas bil, da mora vse dopolnjeno
biti, kar je pisano o meni v postavi Mojzesovi,
in v prorokih in psalmih.“ — Tedaj jim je odprl
um, da so razumeli pisma, — „Tako je pisano,
pristavi, in tako je bilo treba Kristusu trpeti, in
tretji dan vstati od mrtvih; in oznanovati v nje¬
govem imenu pokoro in odpuščanje grehov med
vsemi narodi in začeti v Jeruzalemu.

‘) Mark, XVI., 14 id.; Luk, XXIV., 44 id.

67»

1048

„Vi pa ste priča teh rečij.

»In jaz pošljem obljubo svojega Očeta v vas.
Vi pa ostanite v mestu, dokler ne bote navdani
z močjo iz visokosti.

„Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelj
vsaki stvari. Kdor veruje, in bo krščen, bo vzveličan;
kdor pa ne veruje, bo pogubljen/

In da označi božjo moč, ki je prišla v nje,
pristavi: — „Kateri pa verujejo, pojdejo ta zna¬
menja za njimi; v mojem imenu bodo hudiče iz¬
ganjali, nove jezike govorili, kače prijemali; in
ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo;
in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo
zdravi/

Vsa ta čudežna moč bode dar sv. Duha. Naj
že vpliva vidno na telo, kadar se zdi Bogu, da
potrdi apostolov nadnaravno delo; naj že vpliva
nevidno na duše, v notranjosti srca: — vselej
bode taista; v obeh slučajih bode dokazovala božjo
mogočnost.

Jezus odide z apostoli in jih popelje zunaj
mesta, proti Betaniji, na vrh Oljske gore. 1 )

Tu gori se je začelo njegovo trpljenje s
smrtnimi težavami; tu gori hoče zapustiti zemljo
in vstopiti v svoje veličastvo, vpričo in nad me¬
stom, ki ga je križalo, ki je čuvalo njegov grob
in ki ni slutilo njegovega zmagoslavja.

Vsi apostoli in mnogoštevilni učenci so bili
pričujoči; rekli so Gospodu: — Gospod! ali boš
v tem času spet postavil Izraelovo kraljestvo? 2 )

— »Vamne gre vedeti časov in ur, odgovori, ka¬
tere je Oče ohranil v svoji oblasti."

*) Luk., XXIV,, 50 id.

’) Dej. ap., L, 6 id.

1049

Ob vprašanju apostolov uganemo zadnji osta¬
nek teh judovskih sanjarij, ki se razpršč ob sijaju
sv. Duha; in vidimo, ob odgovoru Jezusovem, zad¬
nji trud, da obrne njihove misli proti temu Duhu,
katerega poslušna in nepremagljiva orodja bodo.

— „Prejeli bote moč sv. Duha, kateri bo v
vas prišel, in mi bote priče v Jeruzalemu, in po
vsi Judeji in Samariji, in do kraja sveta."

To je bila poslednja beseda.

Povzdigne svoje roke; blagoslovi svoje apo¬
stole; in ko jih blagoslavlja, se vpričo njih vzdigne
in gre v nebesa. Oblak ga je vzel izpred njih oči.

Nebesa so odprta. Božje kraljestvo je usta¬
novljeno. Jezusovo zmagoslavje se začenja. Za¬
pusti zemljo zato, da jo oprosti hudega in reši:

Premagal je svet.

Konee.