Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 {Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30‘—Din za pol leta............15"— „ posamezna številka . . 1'50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Pora-tis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto III. Ljubljana, dne 13. julija 1934 Štev. 13 Dr. Marušič Drago, ban Dravske banovine: Pomen obrtniške razstave Silen napredek tehnične vede in z njim združen vsestranski porast proizvodnje, ki sta značilni potezi današnje dobe v gospodarskem življenju, narekujeta že sama po sebi, da se mora načinu reklame posvečati prav posebna pažnja. V sedanji ogorčeni konkurenčni dobi, v kateri vrhtcga preživljamo še občutno denarno krizo, ne zadostuje proizvodniku zgolj kakovost njegovega dela, on mora poiskati pota, da svoje proizvode seznani z občinstvom ter vzbudi pri njem zanimanje in željo po nakupu. Temu smotru so služili od nekdaj sejmi, isti namen imajo razne izložbe in v tem je tudi narodno-gospodarska vrednost obrtniških razstav. V Dravski banovini se je priredilo v povojni dobi že več obrtniških razstav in ugotoviti moramo, da je pokazalo prebivalstvo zanje prav živo zanimanje. Ob takih prilikah se nam prcdočajo razne novosti, ki jih snujejo in ustvarjajo delovne rokodelske roke, usmerjene od zdravega čuta za lepoto in koristno porabo, spopol-njujoč že dosežena priznanja kupujočega občinstva z vedno novimi iznajdljivostim, ki naj še bolj povzdignejo lagodnost potrošnika. Tako se čim dalje bolj izobražuje okus in dvigajo kulturne potrebe ljudstva, obrtniška delavnost pa v naporu svojih umskih in telesnih sil ustvarja nove vrednote. Mimo velike gospodarske koristi, ki jo imajo razstave kot izvrstno reklamno sredstvo in hkrati dobra priložnost za sklepanje kupčij, ne smemo prezreti tudi njih kulturne vrednosti; z njimi se ustvarja možnost nazorne presoje napredka, ki ga le dosegla tehnična izdelava, s čimer se nudi vsakemu obrtniku priložnost, da v Plemeniti tekmi z uspehom sodeluje. Prav obrtniške razstave nam vedno Polj kličejo, da je treba organizacijo raz- stavljanja ročnih izdelkov dovršiti in. jo venčati z ustanovitvijo muzeja ročnih izdelkov. Današnji razvoj našega ročnega dela in njegovih proizvodov, ki dosegajo že kvaliteto zavidljive višine, to zamisel v dovoljni meri upravičuje. Tako si obrtništvo s smotrenim delom, ki ga javnost od svoje strani živo podpira, samo utira pot k nadaljnemu napredku in procvitu. Iskreno moram pozdraviti odločitev, da se prav v Št. Vidu priredi obrtniška razstava. Po kakovosti in umetniški izde- Stanovske organizacije pokažejo svojo pravo vrednost šele tedaj, kadar dobi njih notranji duh, samozavest in vzajemnost organiziranih pripadnikov na zunaj tako stvaren in lep uspeh, kot ga predstavlja velika obrtna razstava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki bo v nedeljo dne 15. t. m. na svečan način otvor jena. Je to gotovo tre-notek, ki je v našem javnem življenju neobičajen in to tembolj radi tega, ker je bila v zadnjih letih stanovska razgibanost vse bolj usmerjena v zgolj organizacijsko ter obrtno-politično smer in ker je bilo že v naprej jasno, da vodi le oni pokret obrtnika v pravo in realno smer, ki more s svojo lastno notranjo močjo prikazati na zunaj na tako stvaren in neizpodbiten način sad svojega dela. Nam obrtnikom, ki stojimo v vrstah, ki so zgrajene na svoji lastni moči in samozavesti, pa stvar danes spričo tega dogodka ni več nejasna in nerazumljiva. Mi vsi smo vedeli in bili trdno prepričani, da more pozitivno in sistematično delo v organizaciji ter na stanovskem preporodu obrtništva dovesti edino le do tako prepričevalnega rezultata, ki kaže obrt- lavi svojih proizvodov imajo tamošnji obrtniki polno legitimacijo, da z lastno izložbo prikažejo javnosti razveseljivo bilanco svojega dela. Saj so njihovi izdelki postali največja privlačnost ljubljanskih velesejmov, njih sloves pa je že davno prekoračil meje Dravske banovine. Prepričan sem, da bo tudi ta razstava potrdila vsa pričakovanja in prinesla šentviškemu obrtništvu moralnih in materijalnih koristi V tej nadi želim prirediteljem najboljšega uspeha. niku samemu njegovo resnično notranjo vrednost, ostali javnosti pa delo in uspehe ustvarjanja, ki rastejo izpod žuie-vih obrtnikovih rok, kot največji argument za samostojnost in neodvisnost obrtniške delavnosti same in s tem tudi njegovih moralnih lastnosti ter sposobnosti. Kdor more danes na tako dovršen, po zamisli in po delu samostojen način služiti človeški družbi, njenim zahtevam in potrebam, ta mora biti zdrav in zrel človek, zdrav, zrel in svež v fizičnem in moralnem pogledu. In obrtnik je takšen! _ On ustvarja, ustvarja z rokami, ustvarja z umom, s samozavestjo, s ponosom do svojega poklica in iz ljubezni do svojega umotvora, ki mu raste izpod dela vajenih in nikdar mirujočih rok. In isto pot, pot trdih fizičnih nap ov in nravstveno intuitivnega zdravja ter samoniklosti je šla paralelno z obrtniSKO delavnostjo tudi obrtniška organizacija. V nedeljo pa se v Št. Vidu srečata obrtnik in organizacija, človek in vzajemnost, napori individualnega stremljenja s stremljenjem skupnosti, v nedeljo si podasta obrtnik im organizacija, obrtnik in samo- Št. Vid pr! Ljubljani z narodno šolo, kjer bo v nedeljo, dne 15. lubja ob 11. uri otvorjena ob osebni navzočnosti pokrovitelja, bana Dravske banovine g. dr. Drago Marušiča velika obrtna razstava. Uspehi obrtniške delavnosti in stanovske zavednosti (Povodom velike obrtne razstave v Št. Vidu.) zavest žuljave roke, stopita ramo ob ramo. da se nikdar več ne razdružita in da si bosta po tej realni in zmagonosni poti utrla pot v njiju veliko bodočnost. Gotovo pa bosta zato povodom razstave te obrtniške delavnosti žela najlepši uspeh in zadoščenje dva najmarkantnejša V obrtniški zanesti in Vrhove Ivan, predsednik podr. DJO v Št. Vidu. Ako se ozremo v zelo kratko dobo recimo 30 let nazaj, to je v čas ko so bili sedanji mojstri obrtniki še obrtni vajenci. Kaka razlika med tedaj in sedaj, obrt takrat cvetoča je sedaj skoro bi trdil upravičeno na robu propada. Pred 30 leti se je delalo v vseh obrtnih delavnicah na deželi in tudi skoro v vseh obratih v mestu zjutraj od pete ali šeste ure in zvečer do osme ure. V čevljarski in krojaški stroki pa celo do 10 ure zvečer, a nikdar se ni slišalo o krizi. Ta beseda nam je bila tuja, vprašamo se kako je v tej kratki dobi mogoča ta izprememba. Vzrokov zato je veliko, pričnimo lepo kar v začetku, ko se mlademu fantu prične sanjati, da bode postal obrtni vajenec. Pred,30 leti se je šel vajenec učiti obrt, zato, ker ga je delo veselilo, kljub temu, da je prav dobro vedel, da mu ne bo z rožicami postlano. Mojstru pri katerem se je učil, je bil zvest in udan z dušo in telesom, sprejemljiv in ukaželjen. V spominu so mi še prav dobro oni časi, ko se nas je zbralo v nedeljo popoldne skupaj nad 30 vajencev in prvo kar je bilo za uvod takih vajenskih sestankov, smo povedali drug drugemu koliko smo napredovali od kar se nismo videli, in nismo zabavljali črez svoje učne mojstre ter jih preklinjali, kakor to delajo današnji obrtni vajenci, čeprav smo imeli več vzroka zato. Iz teh vajencev so prišli dobri pomočniki, delali so z veseljem, ohranili zvestobo, ki so jo imeli do svojih mojstrov kot vajenci tudi kot pomočniki dolgo vrsto let. Danes pa je v tem pogledu drugače, vajenec se gre učiti s kmetov obrti, zato da mu ne bi bilo treba delati, je po večini nedovzeten za uk še ta kratek čas, ki mu je odmerjen, to je 8 ur dela na dan, sovraži svojega mojstra, kot izkoriščevalca ne pomisli pa. da je ravno obratno. Kakšni pomočniki izidejo iz takih vajencev je umljivo, potem se pa prične romanje iz delavnice v delavnico pri enem mojstru en dan ali dva, včasih samo par ur in že ga mora mojster odsloviti. Če vprašaš mojstra zakaj, je običajni odgovor: delati ne zna. Ti ljudje tožijo o brezposelnosti; prepričan sem, da ako bi bilo v tem pogledu predstavnika obrtniške samoniklosti ter samozavesti: organizacija svobodnega in neodvisnega obrtništva ter njegov sklicatelj in glasnik lepše bodočnosti — obrtniški tisk naš „OBRTNIK11. Vstani obrtnik in stopi čez prag v beli dan! vzajemnosti k uspehu drugače, bi bila pri nas brezposelnost skoro nepoznana. Iz zgoraj navedenih razlogov sledi to, da pomočnik vidi v svojem mojstru izkoriščevalca, prične prej ko mogoče kakor pravimo na svoje, češ ne bodem več za mojstra garal, dela nekaj časa a kmalu vidi, da ni kos nalogi ki si jo je stavil. Toda pred javnostjo tega noče priznati toliko časa da popolnoma sledijo posledice beda in revščina. A tudi starejši mojstri, pg bodi si te ali one stroke, vsi čutimo na ramah težko roko svetovne krize. Dela primanjkuje, izdatki iz dneva v dan večji, tako da izgleda kakor da bi se vse zarotilo proti obrtnemu stanu. Toda ako gledamo to iz drugega vidika, pridemo do tega, da gre vse naravnim potom. Povojna doba nas je vse zelo razvadila, imeli smo vsega v izobilju, delavec dosti dela, obrtnik čez mero naročil, vsi pa denar in ta se je razsipal. Za vse še tako nepotrebne predmete je bil denar, nihče pa ni mislil na varčevanje in pametno razpolaganje z zaslužkom. Nikdo ni v prvih povojnih letih vprašal kakšni so obrtni izdelki, in tudi ne za ceno, samo takoj je moralo biti gotovo. Ko bi šlo to tako naprej bi obrt sama po sebi morala izgubiti svoje ime. Toda prišli so drugi časi, denar je pričel pridobivati nevrednost zaslužki po valuti, izdatke smo bili primorani zmanjšati, naročniki pa so postali s svojimi naročili previdnejši in kar je glavna bol pozorni na kvaliteto obrtnih izdelkov. Tako je prišel obrtnik v kratkih letih na isto stališče ako ne na slabše, kakor je bil pred vojno. Kar je bilo slabejših obrtnikov so bili prisiljeni vstaviti svoje obrate ker niso bili kos razmeram, ki so kar čez noč nastale. Obrtnik pa, ki svoje ime zasluži, se je zopet zavedal da ga bode rešila in utrdila pridnost, točnost in natančnost. Skušal se je uveljaviti v svetu, toda kako. Poslužil se je Ljubljanskega velesejma, tamkaj si je skušal z lepimi izdelki pridobiti nazaj izgubljeno dobro ime, kar se mu je tudi posrečilo. Toda tam se je moral pokazati in razstaviti svoje izdelke le dobro situiran obrtnik, dočim je bil revnejši sloj če tudi je imel še tako dobro voljo zapisan pozabljenju. Ali pridnost in dobra volja našega obrtnika, si je našla pot v javnost v krajevni razstavi. Tu se hoče izpopolnjevati in pridobivati zaupanje od strani odjemalcev. Prepričan sem, da, ako bode naš obrtnik vztrajal in hodil po tej poti, stremel za napredkom in izpopolnjeval sam sebe bodo prišli tudi za njega drugi, boljši časi. Bolezen potrebuje operacije, odstranitev gnojnih ran in dolgega zdravljenja. Krajevna razstava pa naj nam služi sedaj in v bodoče, da povojne bolezni brezbrižnosti, lahkomiselnosti in prevelikega stremljenja za velikimi zaslužki ne nalezimo več, bodimo skromni v svojih zahtevah, natančni in točni pri delu, vljudni do svojih sotovarišev. Stremimo pa tudi za organizacijo, tudi razcepljenost, ki je doslej vladala ravno med obrtnim stanom je veliko zlo in nosi pretežni del odgovornosti za današnje stanovske težave. Zavedajmo se, da je v slogi moč, le organizirani obrtnik bode v bodoče mogel uveljaviti svoje težnje na merodajnih mestih, in ko se to zgodi, bodo tudi za njega nastopili boljši časi. Prijave posameznih skupin za ogled šentviške obrtne raz-stave. Odbor podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Št. Vidu prosi vse bratske organizacije, da v svrno skupnega ogleda razstave sporoče predhodno prihod svojih skupin, da bo mogoče določiti posebno vodštvo po razstavi. Posebej se na to opozarjajo tudi vse ostale večje skupine. Zavodnik Franc, mizarski mojster in tajnik DJO, podružnice Št. Vid pri Ljubljani. Prilike in neprilike naše obrti s posebnim ozirom na mizarstvo V Št. Vidu, prelepem obrtniškem kraju naše Gorenjske se danes otvarja obrtna razstava, na kateri je zastopana najbolj mizarska stroka. Ker sem bil naprošen, da naj tudi jaz, kot tajnik društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica Št. Vid nad Ljubljano, pod čigar okriljem se razstava prireja napišem nekaj misli za slavnostno številko našega lista v našem „Obrtniku" tudi izpolnjujem dano obljubo. Naš obrtnik v splošnem danes preživlja težke čase. Pomanjkanje dela vsled neprave cirkulacije denarnih sredstev ga preti uničiti. Če že ne povsem uničiti ga pa decimirati prav gotovo. Početek mizarstva v Št. Vidu iz katerega je vzklilo vse to kar danes obstoja, sega že preko 100 let nazaj. Predvojna doba je bila doba vsestranke urejenosti, ustvarjen je bil tudi aparat za mizarsko stroko, ki je še dokaj dobro funkcijoniral. Toda čas tiste dobe je šel počasi naprej. Vsi mizarski izdelki so se več ali manj delali po enem in istem kopitu in to v pretežni večini za trgovine, to je za prekupčevalec. Vojna doba nam je vzela „Prvo kranjsko mizarsko zadrugo" in ž njo tudi prelepi zadružni prostor in poslopja. Ta zadruga je bila za št. vidsko mizarstvo prvi korak k napredku in prvi korak za svobodno udejstvovanje mizarske stroke v našem kraju. Po svetovni vojni je nastopila nova generacija. Hotela je svobode, svobodnega razmaha in ustanovila je novo mizarsko zadrugo. Toda ta zadruga, ki še danes obstoji, je bila ustanovljena preozko-srčno, nudila ie le nekaterim svoje zadružne ugodnosti. Tako se je zbrala druga skupina, ki je ustanovila še eno mizarsko zadrugo „Lipa". Ta zadruga je bila zasnovana širokopotezno in je imela tudi nekaj dobrih in razumnih članov, ki so delali požrtvovalno in nesebično, toda bili so tudi taki, ki niso imeli smisla za zadružništvo, torej za skupnost. Prav v istem času je bila konjunktura mizarstva na višku, delal je vsak zase in tako je ostala zadruga sama, ter morala povsem skrahirati in likvidirati. Njenega slabega delovanja so bili pa tudi krivi neuvidevni ljudje, ki so to zadrugo finansirali, ker ji niso v pravem času priskočili na pomoč, kakor se to običajno zgodi. Po vseh teh dogodkih si je mlada št. viška mizarska generacija ubrala svojo svobodno in neodvisno pot po kateri hodi. Od uspeha do uspeha je vodila in vodi ta pot, največji uspeh te generacije pa je današnja obrtna razstava, ki se otvarja danes slovesno pod pokroviteljstvom bana Dravske banovine g. dr. Drago Marušiča. Sedaj si pa oglejmo še malo današnji položaj našega mizarja. Vsak posamezen mojster si je kolikor toliko po danih možnostih moderniziral svojo delavnico, jo opremil z modernim orodjem, sebe pa tehnično in praktično usposobil, da more odgovarjati vsem današnjim zahtevam. K vsemu temu mu je pomagala nekaj obrtno nadaljevalna šola, mizarski tečaji na Tehnični srednji šoli v Ljubljani in razni tečaji, ki so se tekom povojne dobe vršili pri nas in ogled raznih razstav v inozemstvu. Veliko število mizarskih mojstrov je v St. Vidu in okolici, ki so žrtvovali precejšnje vsote denarja, da so šli v inozemstvo in od tamkaj prinesli seboj razne novosti, kakor albume pohištva, okovja, politure itd. V zadnjem času je posebno veliko storil v tem pogledu naš založnik in trgovec z mizarskimi potrebščinami g. Rok Arhar, ki je tudi sin mizarskega mojstra. Da se je mizarstvo tako razvilo in spopolnilo je tudi v veliki meri pripomogla reklama. Z dobro preštudirano in intenzivno reklamo se je doseglo, da je prihajalo vedno več kupcev in naročil v Št. Vid in s tem pa tudi denar, brez katerega se ne da ničesar storiti. Toda prišla je kriza in s tem pomanjkanje denarja, izostala so naročila, delavnice so se praznile, stroji ustavili in marsikateri obrtnik je moral popolnoma zapreti svoj krušni hram, ker za zalogo ni imel gotovine, naročil pa ni. Današnji hudi čas je zadel najbolj srednji stan. Davki so ogromni, socijalne dajatve velike in večkrat omeni kak tovariš da bi moral študirat Trgovsko akademijo ali pa še kaj drugega, da bi mogel vse davke pravilno razumeti in imeti zlati zaklad, da bi jih mogel plačevati. Vsi stari davki, pa tudi oni, ki na novo pridejo gotovo zadenejo obrtnika in tako plačujemo mi obrtniki samo za našo št. vid-sko občino 75% vseh davkov, koliko pa potem še za banovino, državo itd. Ko bodete cenjeni obiskovalci od 15. julija do 20. avgusta obiskali našo razstavo, pregledali in presodili naše izdelke, ki so narejeni z našimi žu-Ijavimi rokami, vedite, da smo žrtvovali svoje poslednje pristradane pare, samo da moremo pokazati svetu, kaj zmore naša trdna volja in zavest v kateri živimo, da pridejo vendar enkrat že znosnejši časi za nas obrtnike, da bomo mogli vsaj primerno živeti s svojimi družinami1. V najhujšem času te krize, to je minulo zimo je prišla tudi pri nas na plan organizacija Društva jugoslovanskih obrtnikov in mi št. vidski mizarji ter drugi obrtniki smo se združili v eno in to samo eno močno, trdno, mlado organizacijo od katere upamo, da nas bo popeljala v boljšo bodočnost. Kakšne so zahteve nas Št. vidskih obrtnikov in kakšne naj bodo zahteve vseh obrtnikov v naši banovini ter državi. Naše zahteve so te, da naj se nam da to kar nam gre in po vsej pravici pristoja in sliši, in to je naš svobodni in neodvisni samostojni obrtni parlament — naša obrtna zbornica. Zastopstvo po našem številu in po naših dajatvah povsod v narodni skupščini, banovinskem svetu, občinskih odborih pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev itd., ker k vsem tem korporacijam spadamo zraven in jih tudi v veliki meri plačujemo. Dragi tovariši, kedaj bomo to dosegli? Takrat, ko se ne bomo več prekljali med seboj, takrat ko ne bomo več privesek raznih političnih strank, takrat, ko se bomo zavedli popolnoma, da mi obrtniki spadamo skupaj in to brez razlike, prav vsi. Zato tovariši spametujte se, pustimo malenkosti, združimo se v eno močno organizacijo, ki bo stremela v prvi vrsti za tem, da obrtnika gospodarsko dvigne, da ga zaščiti in postavi na stopnjo, ki mu pripada. Obrtpik se mora tudi gospodarsko zaščititi v tem boju za obstanek. Zaščiteni so denarni zavodi, zaščiten je naš kmet, samo obrtnika ne vpraša ne banka, ne hranilnica, ne davkarija, kje naj denar dobi, ali ima zaslužek, ali ga nima; samo obrtnik ti plačaj davke, plačaj kapital, ti plačaj obresti če ne te vržemo na cesto, tebe in tvojo družino, brez ozira na to če greš prosjačiti ali pa pogineš. Obrtnik ne gre prosjačiti, to je pod njegovo častjo, ker hoče delati, hoče ustvarjati, rajši konča sam na prepovedan način žalostno poglavje svojega življenja. Obrtnik je navajen delati in ne prosjačiti zato naj se zaščiti tudi obrtnika, da ne propademo po nelastni krivdi vsi do zadnjega. Na kraju Vas dragi tovariši vabim, pridite, pridite k nam, da vidite naš ponos, ponos našega dela, našo obrtno razstavo. Veselo in prisrčno vas bodemo sprejeli in pozdravili v naši sredi. Pridite, da skupno manifestiramo za našo obrtno stvar, pridite morda Vam bo tudi kaj koristila naša razstava. Ne samo mizarji, tudi drugi obrtniki pridite saj razstavljajo tudi drugi, kakor kovinarji, stavbeniki, sodarji, pletarjr, krojači, tapetniki, pleskarji in slikarji, sedlarji, izdelovatelji orgelj in harmonijev, pletilje in tudi naš Rok Arhar bo razstavil svoje najnovejše potrebščine za mizarje, torej na svidenje! Razstavljalci na šentviški obrtni razstavi, s predsedstvom podružnice DJO v Št. Vidu pri Liubllani. Mizarski tečaj v Št. Vidu Ob priliki velike obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano, se pripravlja velik splošni mizarski tečai ki se bo vršil v dneh 21. in 22. julija 1934 pod strokovnim vodstvom g. Kregar Ivana iz Št. Vida. Na tem tečaju se bo obravnavala sledeča tvarina: 1. Splošna razlaga. 2. Uklenitev lesa (šperanje) raznih načinov ravnih in upognjenih ploskev. 3. Furniranje ravnih in upognjenih ploskev. 4. Važne pripombe o kitanju. 5. Čiščenje in brušenje. 6. Odstranitev madežev iz furniranih ploskev. 7. Priprava ploskev za luženje in politiranje. 8. Vsestransko obravnavanje navadnega in kemičnega luženja. 9. Nekaj važnih pripomb o politiranju. 10. Praktično luženje. Tečaju bo priključeno tudi strokovno vodstvo po razstavi in ekskurzija po večjih obratih v Št. Vidu, kakor v delavnice Andrej Kregar in sinovi, v tovarno pohištva Erman-Arhar, v mizarsko zadrugo itd. Tvarina, ki se bo obravnavala, je tako važna za slehernega mizarja, da kdor takega tečaja Še ni obiskoval je nujno, da se ga sedaj udeleži. Ker ie pričakovati obilne udeležbe in je število omejeno na določeno število, je naprošen vsak. ki se namerava tega tečaja udeležiti, da se takoj prijavi. Prijave sprejema iz prijaznosti g. Rok Arhar v ,St- Vidu. S prijavo je poslati znesek Din 50.— s ^terim je plačana udeležba na tečaju, prenočnina ln vstopnina na razstavo. Za hrano skrbi vsak sam m bo za dobiti po nizki ceni po gostilnah. Podrobni Program in pojasnila dobi vsak priglašenec tako) Po pošti. Ker se le redko nudi taka prilika, zato jo sedaj izkoristite. Vse dopise m prijave je nasloviti na Rok Arhar v Št. Vidu. Ker je rok zelo kratek, se prijavite takoj. Prijave se sprejemajo samo do 18. julija t. 1. parija ŠT. VID nad Ljubljano (poleg šole) > * Špecerija, galanterija, manufaktura in vse s ostale potrebščine za tapetnike, krojače in mizarje. , * l Solidna postrežba Kuhar Josip pohištveno mizarstvo in zaloga pohištva Š/. Uiđ nad Ljubljano Ne išči lepote in umetnosti v delu preko mej svoje domovine! f Josip Rebek st. Dne 11. t. m. je preminul g. Josip Rebek st., ključavničarski mojster v Ljubljani, v 78. letu svoje starosti. Pokojni) se je v svojih mladih letih agilno udejstvoval v obrtniških organizacijah ter bil tudi poleg svojega že pokojnega brata Ivana iz Celja znan obrtniški delavec. Pokojni je bil miren, blag značaj ter si je v letu 1922. pri delu zastrupil roko, ki so mu jo marali amputirati. Od tedaj naprej pa je prevzel njegovo obrt sin Josip Rebek ml., ki jo vodi še danes. Blagopokojnemu obrtniškemu organizatorju in vztrajnemu boritelju za pravice obrtnika časten spomin, preostalim naše sožalje. Popolnoma brezplačno prejme eden izmed posetnikov obrtne razstave v Št. Vidu kompletno lepo izdelano kuhinjsko opravo v vrednosti Din 2.500. To doseže na ta način oni srečnež, katerega zaporedna številka vstopnice bo izžrebana ob zaključku razstave. Zato opozarjamo vse posetnike, da skrbno hranijo vstopnice, ker bo služila po izžrebanju sedanja kupljena vstopnica, kot legitimacija za dvig oprave. Posetniki obrtne razstave v Št. Vidu imajo dovoljeno tramvajsko ugodnost! Vsak posetnik razstave kupi polno karto do Št. Vida, katero naj hrani ter jo da žigosati na razstavi s čemer pridobi pravico do povratka, za 1 Din če se izkaže z vstopnico. Opozarjamo na to ugodnost vse, ki se bodo razstave udeležili, osobita pa občinstvo iz Ljubljane in bližnjih krajev. Specijalna tvrdka Franc Lubos in sin Ljubljana, Borštniftou trg 1 Jugoslovanska izdelovalnica harmonik Tovarna v Celovcu ................... agiVfefi i, iiiiiiii.i a; .................................................................... HAVLIČEK FRAN, elektrotehnično podjetje Gradi, popravlja vsa v to UiOlllllillUii. stroko spadajoča dela. Specijalno podjetje za Telefon 3 4-21 električno opremo mi- zarskih delavnic mmmm- Ljubljana, Sv. Petra c. S Narodna šola v Št. Vidu pri Ljubljani, kjer je prirejena obrtna razstava, ki bo odprta celodnevno od 15. julija do 20. avgusta t. 1. OMEJEC SLAVKO =....,, ,.-=== Čevljarstvo -mm **’ Vlcl nac* Ljubljano se Pr*Poroča cenjenim članom | Ml obrtnikom in vsem odjemalcem. Izdelki prvovrstni in poceni. GOSTILNA „CEBAV“ Navadna in specijalna vina, ležak-pivo pivovarne Union, mrzla in gorka jedila. Senčnat vrt. Se priporoča Ansela Rupar« gostilničarka, Šs. Vid f^Vsa kolarska dela Vam 1 hitro in dobro napravi Franc Sipec kolarstvo, Vižmarje J tovarn p o hi i š t v lili „Povej mi, draga, kdo ti je vendar Tvoje stanovanje tako udobno in okusno opremil s pohištvom, ki še danes po petih letih uporabe izgleda kot novo?" „ho, to pa sedaj res ni več težko. Pri tvrdki Erman & Rrhar v Št. Vidu imaš največjo izbiro že izgotovljenega, res solidnega pohištva po nizki ceni in po ugodnih plačilnih pogojih, Vsakih 12 minut imaš zvezo iz Ljubljane ter se za Din 3-- pelješ s tramvajem v Št. Vid, kjer si ogledaš v tovarni Erman & Rrhar stalno razstavo naj-raznovrstnejšega pohištva. Tudi Ti boš srečno in zadovoljno živela v udobnem stanovanju, ki Ti ga najceneje opremi ERMAN & ARHAR ŠT. VID nad Ljubljano Hill £i||||||ltllllllllllllt;!l!l!lll!lll!;il!lll!l!!li:!lll!!!lll!:i:!llli:il)!lll!!l!lll!lllltllllllll!lllllllltlllltllllll!lll(W Združenje kleparskih, vodov., plin., instal., kotlarskih mojstrov itd. v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminul gospod JOŽE REMŽGAR kleparski mojster in hišni posestnik ter član gori imenovanega združenja Tovariša pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti v petek dne 13. julija 1934 ob 14. uri (ob 2. uri popoldne) iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. julija 1934. Uprava Združenja. nlllllllllt! ll||||inilllllllllllltllllinilll!llltlllllllllllll!l!llll!!IHIIIII!lll*-• Ljubljana, Borštnikov trg 1 Tel. 27-04 (pri Mlh*ieie-u) Vodic po šenlvidski obrtni razstavi Razstava je razvrščena v vseh nadstropjih, to je v visokem pritličju, I. in II. nadstropju. Vse sobe, v katerih je nameščena razstava, so označene s številkami. V PRITLIČJU RAZSTAVLJAJO: Soba š t e v. 1. Gregorin Mirko, mehanična delavnica, St. Vid nad Ljubljano. Kremžar Anton, strojna delavnica, Št. Vid nad Ljubljano. Peršin Franc, sedlar, torbar in vozno ličarstvo, Št. Vid nad Lj. Štefančič Ivan, izdelovatelj tehtnic, Št. Vid nad Ljubljano. Soba štev. 2. Erman & Arhar, tovarna pohištva, Št. Vid nad Ljubljano. Jenko Franc, izdelovanje orgel in harmonijev, Gunclje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Soba š t e v. 3. Kosmač Franc, stavbno podjetje, Zg. Gunclje, p. Št. Vid nad Lj. Semrajc Karol, ključavničar, Št. Vid nad Ljubljam). Skalar Ivan, studenčar, Medno, p. Št. Vid nad Ljubljano. Tome Franc, cementar, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Menard Franc, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Vreček Franc, mizarstvo', Podgora, p. Št. Vid nad Ljubljano. 1. NADSTROPJE: Soba štev. 4. Batelino Alojz, pečar, Mengeš. Čepeljnik Franc, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Velkavrh Franc, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Soba štev. 5. Erjavec Egidij in Karol, mizarstvo. Brod, p. Št. Vid nad Lj. Rotar Joško, pletarstvo, Brod, p. Št. Vid nad Ljubljano. Soba štev. 6. Arhar Rok, stekla, ogledala in okovje za pohištvo, Št. Vid nad Ljubljano. Kregar Andrej in sinova, tovarna pohištva, Št. Vid nad Lj. Pirc Ivan, sodar, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Sodarska zadruga, Tacen, p. Št. Vid nad Ljubljano. Soba š t e v. 7. Dolničar Ivan, tapetnik, Št. Vid nad Ljubljano. Kregar Jakob, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Kuhar Franc, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Smole Ivan, mizarstvo, Tacen, p. Št. Vid nad Ljubljano. Burnik Ignacij, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Tomaževič F. T., trgovec, Št. Vid nad Ljubljano. Tišler Iv., izdelovatelj citer, Medno, p. Št. Vid nad Ljubljano. Soba š t e v. 8. Kregar Franc, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Križnar Ciril, pleskarstvo in slikarstvo, Gunclje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Kuhar Josip, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Soba štev. 9. Bitenc Henrik, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Kajzer Jakob, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano, ^tina Viktor, mizarstvo, Gunclje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Novak Karol, kamnosek, Trata, p. Št. Vid nad Ljubljano. H. NADSTROPJE: Soba š t e v. 10. Fideršek Fani, pletiljstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Menard Franc, krojač, Št. Vid nad Ljubljano. Omejec Slavko, čevljar, Št. Vid nad Ljubljano. Rozman Matevž, dežnikar, Št. Vid nad Ljubljano. Stepančič Ivan, zidarski mojster, Št. Vid nad Ljubljano. Vrhove Ivan, krojač, Št. Vid nad Ljubljano. Soba š t e v. 11. Bonča Ivan, mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Mrhar Ivan, mizarstvo, Staneče, p. Št. Vid nad Ljubljano. Škrbine & Komp., mizarstvo, Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano. Zavodnik Franc, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. Soba štev. 12. Šenk Franc, mizarstvo, Trata, p. št. Vid nad Ljubljano. Zalokar Anton, mizarstvo. Št. Vid nad Ljubljano. Zalaznik Franc, tapetnik, Št. Vid nad Ljubljano. Soba štev. 13. Buffet in okrepčevalnica Zaletel Ivan-a, žganjarna in vinotoč Št. Vid nad Ljubljano. Arhar Rok, ogledala, stekla, okovje I. nadstr. soba št. 6 Batelino Alojz, pečar L 4 Bitenc Henrik, mizarstvo I. 9 Bonča Ivan, mizarstvo 11. „ 10 Čepeljnik Franc, mizarstvo I. „ n 4 Dolničar Ivan, tapetnik I. »» 7 Erjavec Egidij in Karol, mizarstvo I. „ 5 Erman &. Arhar, tovarna pohištva pritličje 2 Fideršek Fani, pletiljstvo, 11. nadstr. >> 10 Gregorin Mirko, mehanična delavnica pritličje 9? 1 Jenko Franc, orgle, harmonije »* 9» 2 Kajzer Jakob, mizarstvo I. nadstr. 99 9 Kosmač Franc, stavbeno podjetje pritličje 99 3 Kregar Andrej in sinova, tov. pohištva I. nadstr. 99 6 Kregar Franc, mizarstvo L „ 8 Kregar Jakob, mizarstvo I. „ 7 Kremžar Anton, strojna delavnica pritličje 99 1 Križnar Ciril, pleskarstvo, slikarstvo I. nadstr. 99 8 Kuhar Franc, mizarstvo L „ 99 7 Kuhar Josip, mizarstvo I. „ 99 8 Menard Franc, mizarstvo pritličje 99 3 Menard Franc, krojač II. nadstr. 99 10 Mrhar Ivan, mizarstvo II. „ 99 11 Novak Karol, kamnosek L „ 9 Omejec Slavko, čevljar II. „ 10 Peršin Franc, sedlar pritličje 1 Pirc Ivan, sodar I. nadstr. 6 Rotar Joško, pletarstvo L „ 5 Rozman Matevž, dežnikar II. 10 Semrajc Karol, ključavničar pritličje 99 3 Skalar Ivan, studenčar 99 3 Smole Ivan, mizarstvo I. nadstr. 99 7 Sodarska zadruga L 6 Štefančič Ivan, izdeiov. tehtnic pritličje 99 1 Stepančič Ivan, zidarski mojster II. nadstr. 10 Šenk Franc, mizarstvo II. „ 12 Škrbine & Komp., mizarstvo II. „ 11 Šetina Viktor, mizarstvo I. „ 9 Tome Franc, cementar pritličje 3 Tomaževič F. T., trgovec I. nadstr. 7 Tišler Iv., izdelovatelj citer I. „ 7 Velkavrh Franc, mizarstvo L „ 99 4 Vreček Franc, mizarstvo pritličje 99 3 Vrhove Ivan, krojač II. 99 10 VVurnik Ignac, mizarstvo I. nadstr. 99 7 Zalaznik Franc, tapetnik II. 99 12 Zaletel Ivan-a, Buffet 11. 13 Zalokar Anton, mizarstvo II. „ 12 Zavodnik Franc, mizarstvo II. ,. 99 11 i K lepi opravi spada tudi solidno in dobro izvedena električna instalacija za luč, zvonila, radio in telefon. Izvrši Vam jo elektrotehnično podjetje Ivan MiHelcic Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Telefon štev. 27-04. Zaloga vsakovrstnih električnih svetil in materijala. \jš a -- Vrhovec IVan, krOJ'aC Št.Vid n.Ljublj ano Specijalni mizarski špirit za poiitiranje klej, oljnate in suhe barve, firnež, terpentin, zaloga mineralnih proizvo* | dov za mazanje vseh strojev itd. Špecerija, galanterija, manufaktura, | bencin, avtoolje, gume „General" S. J. ROZMAN ST. VID nad Ljubljano »Ki »g »Ki »g ^3 ■«^3- ANTON SMOLE železolivarna, Dobrova pri Ljubljani uliva vsakovrstne dele za stroje iz litega železa, cinka, aluminija, medenine itd. Stalno v zalogi patentne plošče za štedilnike, cestni in dvoriščni požiralniki za odtok vode itd. Izdelek soliden! Cene nizke ! Skladišče: Ljubljana, Opekarska cesta št. 33 S«— ■set g« g« g« g« gc* ROK ARHAR Št. Vid nad Ljubljano Telefon št. 9 Okovje za pohištvo, vezane plošče, i.tekla in ogledala, lužila za politure, šelak ter vse ostale mizarske potrebščine. Največja izbira modernega okovja iz umetne kosti. Oglejte si mojo izložbo na šentvidski obrtni razstavi! Obrtniki! Vlagajte svoje prihranke v ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu. V vseh denarno - poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Iz obrtniškega pokreta Podružnica DJO na Igu pri Ljubljani je sklenila na svoji zadnji seji odbora, da priredi vrtno veselico v korist namenov društva v nedeljo dne 5. avgusta t. 1. na vrtu g. Jesiha. Vse bližnje bratske obrtniške organizacije se naprošajo, da ta dan ne prirede nikakŠnih prireditev, temveč se udeleže v čim večjem številu prireditve na Lgu. Članstvu Društva 'jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino, podružnica v Kranju, sporočamo, da smo poslali današnjo številko „Obrtnika'* tudi onim članom, ki ga doslej še niso prejemali. Vsa nadaijna naročila in vplačila sprejema podružnica DJO v Kranju. Vse brezposelne ročne in umske delavce poziva društvo „Delo in eksistenca'* naj se javljajo zaradi statističnega popisa v svrho nameravane akcije proti brezposelnosti v društvenih prostorih v Ljubljani, Čopova ulica (dohod z Miklošičeve ceste). Tiskovni sklad* Saldo z dne 2. julija 1509.25 Din. Tovariši, spominjajte se ob vsaki priliki našega lista in darujte za tiskovni sklad. Naročite bloke! Apeliramo na vse, ki so bloke prejeli, da jih čimpreje prodajo ter nakažejo nabrane zneske. Tiskali J. Blasnika nasl„ Univerzitetna tiskarna In litografija,, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. „Jelen" ® ZALETEL IVAM domača žganjarna in destilacija likerjev Ob priliki obiska obrtne razstave v Marodni šoli, obiščite v sobi št. 13 II. nadstropje, mojo obilo založeno zalogo dobre pijače in prigrizka. Qlavna zaloga se nahaja 10 minut od narodne šole na glavni cesti proti Medvodam. Se priporoča. ■II ■1 RS"! ■III lili lili fll 11* Vodnik Viktor Zapuže št. 14 pošta Št Vid nad Ljubljano se priporoča cenj. obrtnikom za nabavo špecerijskega in galanterijskega blaga. Na zalogi imam špirit za mizarje, klej, barve, vijake, šelak itd. Točna in solidna postrežba. » najmodernejše stanovanjsko pohištvo Vam dobavi • KREGAR FRANC • V I Ž M A R J E 87, cesta na Ježico, p. Št, Vid nad Ljubljano •