Štiri leta Evropske skupnosti za premog in jeklo
Konec julija bodo m:n;Ja 4 leta, od kar je biia ustanovlje-na Evropska skupnost za pre-mog in jeklo. Politični temelj, ki je dovedel do njene usta.no-vitve, je povezan s tokovi, ki so nastali v zvez; z razvojem hladne vojne. Ustanovitev Ev-ropske skupnosti za premog in jeklo — ki je nastala iz tako imenovanega Schumannovega plana — pa ima tudi svoje eko-nomske vzroke. Prvotaii smot&r Schumannovega pi«na je bil, da združi industrijo premoga in jekia največjih zahodno-evropskj proizvajalcev — VeH-ke Britanije, Francij© in Za-hodne Neriifije. Ker s« Velika Britanija ni mogla in ne hotela pridružiti temu načrtu, se je vse vprašanje omejilo na inte-grac-jo industrije preimoga in jekla celinske zahodne Evrope. to je Francije, Zahodne Nem-čije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske in Italije.
Evropska skupnost za premog in jeklo je nadnacionalna or-ganizacija, katere Visoko oblast, najvišjj izvršilni organ, voli skupšeina, katere poslance de-legirajo posameznj nacionalni parlamenti. Za sedaj predstav-lja Evropska skupnost za pre-mog in jeklo edin&tveni primer organiziranega državnokapita. lističnega zajetja gospodarstva na  mednarodnl   osnovl.
Motivi in smotri
Neposredni ekonomski vzrok ustanovitve Evropske skupno-sti za pfemog in jeklo, je ti-čal v tem, da zahodna Evropa po drugi svetovni vojni ni mo-gla razviti proizvodnje premo-ga in jekla v tistl meri, kj jo je zahteval porast industrije, predvsem kovinskoipredelovalne industrije, jn izvoza. Slo je torej za to, da se z združenjem industrije premoga in jekla zagotovi hHrejši razvoj in po-rast te industrije, ki predstav-lja za zahodnoevropsko gospo-darstvo najpojnembnejšo pa-nogo. Hkrati s tem je bilo tre-ba okrepitj zunanjetrgovinski položaj zahodnoevropjskega go. spodarslva kot izvoznika jekle-nih  izdelkov, strojev  itd.
Evrapska skupnost za premog in jeklo ie skušala na ozeimlju Male Evrope — to je na ozem-Iju štirih držav Clanic te orga-nizacije ustvariti in or?anizi-ratl enotni goepodarski prostor — tako jmejiovano skupno tr-žiSie. To je bila njena temeljna naloga. Na skupnem tržišču bi se industrija premoga in j&kla reorganizirala. Ustvarje-nl bi bili taki odnosi nne-d podjetji, kl proizvajajo ali kupujejo premog, jeklo ali surovine po-trebne za proizvodnjo jekla, da  bi  s   svojim   gospodarskim
učinkovanjem vplivalj v s>.*nori ponovne razmestitve proizvod-nih središe na temelju načeia rentabilnosti.
V teh štirih letih, posebno pa od vzpostavitve skupncga tr-žišča leta 1953, je bilo u^ijav-ljenih niz ukrepov, ki so vpH-vali na delo in odnose med podjetji teh industrijskih vej. Odpravljene so bile razne oroe-jitve, vzpostavljeno je biio svobodno gibanje delovne sie; ublažili so, pozneje pa jih bodo tudj odpravili, razne dUkrimi-nacije glede prevozmh tanf za premog in jeklo; uklnjene so bile ali pa jih ukinjajD držav-ne subvencije, ki so k'-ari!e odnose med zahodnoevropskimi proizvajalci premoga in jekia in preprečevaie, da se med njimi razvije konkurenčni boj na temelju delovne produkUv-nosti.
Rezultati
Polilika, ki jo iivaja Visoka oblast, je dosegla d >s ej dolo-čene pozitivne rezuitate. Ti re-zultati pa nlso pomemonl toli-ko glede pospeševanja pro-2-vodnje — čeprav je bil to os-novn; mot!v ustanovitve Evrop-ske skupno6tj in se zaio tudi Izvaja vsa organizacija skupne-ga tržisča — kolikor bo'j za-radi vprašanja napredka trgov-ske    izmenjave   med   državami
članicami. V letu 1955 Je med-sebojna zamenjava premoga \n koksa porzsla za 32% v pr-merjavi z letom 1952, zarnenja-va jekla pa za 172%. V Istem razdobju se je povečala proiz-vodnja premoga le za 3%. Pro-izvodnja jekla se je v letih 1952 do 1954 povečala za 5%, na kar se je v letu 1955 taradi krep-kega porasta industriiske pro-izvodnje v Zahodnl Evropi, predvsem kovinskopredeloval-ne industrije, torej pod vpl;.-vom konjunkturnih činiteljev, dvignila za 20%.
Poiitika vzpostavljanja skup-ne-ga tržišča, kolikor kolj je bila uspežna ?z p>spsše/anje medsebojne trgovinske zme-njave — sedaj pa obstaja ža načrt, da se to skupno tržišče razširi na vse Izdelke — ni sposobna rešiti csnovne prob* leme teh industrijskih vei, po-sebno pa industrije jskla. Po-rast proizvodnje jekla je zna-šal v letu 1955 20% v pr mer-javi z letom 1954, medtern ko ]e porast proizvodnje prempga znašal le 2%. Ker je industri-Ja jekla najv&čji potrošnik pre-moga, saj je koks ena izmed dveh osnovnih surovin za pro-izvodnjo jekla, je nezadostnl porast proizvodnje premoga vplival na povečanje uvoza premoga v letu 1955. Ker ja 70% uvoženega premoga priSIo •jz ZDA, je deficit pri preinogu vplival tudi na plačilno b:'an-co držav frlanic z dolarsko co-no.
Izhoda !z tega poloiija Rv-ropska sbupnost za premo? \n Jeklo ne more Iskati v nk^iru ožjega ali širšega tržišča za-zahodnoevropskih držav, tem-več saomo v š.ršem evropskem eodelovanju. Ze sam na*rt Ev-roatoma, o katerem sedaj na zahodu toliko razpravljajo, kaže, da je rešitev problema napredka zahodnoevroos^ce in-dustrije, ki je dovedei do Schu-manuovega plana, 4zven prl-stojnost) Evropske skupnosti za premog in jeldo. A sama gra-ditev nukieanie Indusiriie pa »oipet odp5ra vrsto pr^blemc\', fci daleč presegajo možnosti Maile  Evrope.  .. "         Z.  Rajh