LJUBLJANSKI Č
M 42.
I petih 23. refh. Serpanet
18SO.
„Ljubljanski casmk" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gold., za pol 1 O HSon . 30 krajC- - Za P°lletno P°s>'janje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese . S°'d. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni
hnnarn Mai^ V niam n! tl>nLa nw> « n 1». ! n n .1:
tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
leta 3 gold., za četert 7 gold., za pol leta denarji (Pranumera-
Vradne naznanila.
Podpisana c. k. nadžupanija (Bezirkshaupt-mannschaft) občinstvu naznani sledeče župa-nijske volitve in njih izid v svojem okrožju:
Pri volitvi 29. junija 1.1. za teržno županijo Postojno so bili z voljeni: za župana gospod Andrej Garzarolli žlahtni odThurnlak, posestnik in c. k. vodnik gruntnih bukev; za podžupana gospod Matevž Le ban in gospod Jožef Vesel, posestnika.
Pri volitvi 12. augusta t. I. za teržno županijo Planino: za župana gospod Aleksander Wilcher posestnik in c. k. poštar; za podžupana gospod MatiaKoren in gospod Franc Kovšča posestnika.
Pri volitvi 13. augusta t. 1. za teržno županijo Senožeče: za župana Jerni Selen, posestnik, za podžupana gospod Jožef Suša in gospod Jovan Dej a k posestnika.
Pri volitvi 13. augusta 1.1, za županijo Ga r-čarevc: za župana gospod Jožef Hutter, posestnik; za podžupana gospod Blaž Kune in gospod Jožef Petkovšek, posestnika.
Pri volitvi 13. augusta t. 1. za županijo Laze: za župana gospod Aleksander Mil a v c, posestnik; za podžupana gospod Jerni Krai-ner in gospod Jovan Kobav, posestnika.
Pri volitvi 14. augusta t. 1. za županijo Mavnic: za župana gospod Anton Jeršan posestnik; za podžupana gospod Andrej Ga-brejna in gospod Juri Punter posestnika.
Pri volitvi 14. augusta 1.1, za županijo Rakek: za župana gospod Andrej Mekina posestnik; za podžupana gospod Valentin Mati čič in gospod Juri Punter, posestnika.
Pri volitvi 13. augusta 1.1. za županijo Dole njo vas: za župana gospod Anton Može posestnik; za podžupana gospod ValentinFra-netič in gospod Jakob Može, posestnika.
Pri volitvi 13. augusta 1.1. za županijo Laze: za župana gospod Jakop Franetič, posestnik; za podžupana gospod Martin Mar-kovčič in gospod Jožef Berne posestnika.
Pri volitvi 13. augusta t. 1. za županijo Si-nadole: za župana gospod Tomaž Per h a vc, posestnik; za podžupana gospod Jožef Ger-šel in gospod Anton Povh, posestnika.
Pri volitvi 16. augusta 1.1. za županijo Bri-tof: za župana gospod Jovan DekJeva, posestnik; za podžupana gospod Jakop Magaj-na in gospod Jožef Novak, posestnika.
Pri volitvi 16. augusta 1.1. za županijo Fam-lje: za župana gospod Tomaž Novak, posestnik; za podžupana gospod Matija Mar-tinčič in gospod Andrej Kraj nc, posestnika.
Pri volitvi 17. augusta 1.1, za županijo Vreme: za župana gospod Gašper Mag a j na, posestnik; za podžupana gospod Matija Novak in gospod Matija Fuk, posestnika.
Pri volitvi 17. augusta t. 1. za županijo Stermco: za župana gospod JerniMerher, posestnik; za podžupana gospod Jakob Podboj in gospod Jožef Jenčič, posestnika.
Pri volitvi 17. augusta 1.1. za županijo Stu-deno: za župana gospod Matija Milavc,
posestnik; za podžupana gospod Gašper Cape' in gospod Jovan Dekle va, posestnika. C. k. nadžupanija v Postojni 18. augusta 1850.
Mac-Neven, s. r.
Med 37 novimi soseskami v Ivrajnskim okrajnim poglavarstvu se jih je doslej že 22 popolnama ustanovilo.
V	teh so bili sledeči srenjski predstojniki z volj eni:
V	Krajnu: župan: gosp. Konrad L o ker, fabrikant in posestnik; srejnski svetovavci: gosp. Franc Mayer, posestnik; gosp. Jakob Jalen, posestnik, in gosp. Viktor Hradecki, advokat.
V	Teržiču: župan: gosp. Gašper Poljak, posestnik in barvarski mojster, srenjski svetovavci: gosp. Jožef Dev, strojarski mojster in gosp. Leopold Mally, strojarski mojster.
V	Loki: župan: gosp. Franc Krenner, posestnik; srenjski svetovavci: gosp. Janez Sušnik, posestnik, gosp. Jožef Kaj b a, hišnik in gosp. Juri Levičnik, c. k. kantonski sodnik.
V	Šentjurju: župan: gosp. Matija Golob, posestnik in gastivnik; srpnjeL-; tV.p(ouavui. gosp. Jakob Praprotnik, učitelj, in gosp. Janez Vertnik, posestnik in gostivnik.
V	Smeledniku: župan:gosp. Jernej Drob-nič, posestnik; srenjski svetovavci: gosp. Aleš. Burger, posestnik, in gosp. Franc Jerman, posestnik.
V	Stari Loki: župan: gosp. Franc Ber-gant, posestnik; srenjski svetovavci: gosp. Franc Kramer, tehant, in gosp. Franc Eržen, posestnik.
V	Dor farjih: župan: gosp. Jakob Z ako t-nik, posestnik; srenjski svetovavoci: gosp. Juri Krek, posestnik, gosp. Janez Šoklič, kurat in gosp Andrej Porenta, posestnik.
V	Goricah: župan: gosp.Jakob Zaplot-nik, posestnik, srenjska svetovavca: gosp. Lorenc Stare, posestnik in gosp. Jožef Re-but, posestnik.
VTersteniku: župan: gosp. Boštjan Tro-jar, posestnik inmežnar; srenjska svetovavca: gosp. Jožef Javornik, posestnik in gosp. Jožef G ros s, posestnik.
V	Hrastju: župan: gosp. Jakob Strupi, posestnik; srenjska svetovavcev: gosp. Janez Stare, posestnik, in g. Mihael Šum ar, mlinar.
V	Vogljih: župan: gosp. Franc Mol, posestnik; srenjska svetovavca: gosp. Tomaž Tičar, posestnik in gosp. Janez Osel, posestnik.
Na Križu: župan: gosp. Janez Pavlin, posestnik; srenjska svetovavca: gosp. Lorenc Košir, posestnik in gosp. Nikolavž Šere ban, posestnik.
Pri sv. J oš tu: župan: gosp. Gašper Za-verl, posestnik; srenjska svetovavca: gosp. Anton Šinkar, posestnik in gosp. Franc Jereb, posestnik.
V	M avčiču, župan, gosp. Primož N o v a k, posestnik; srejnska svetovavca: gosp. Lorenc Pravhar, posestnik, in gosp. Janez Jerala, posestnik.
V	Preddvoru: župan: gosp. Lorenc Va-lj a ve c, posestnik; srenjska svetovavca: gosp. Andrej Polajnar, posestnik in gosp. Primož Šavs, posestnik.
V	Cirkljah: župan: gosp. Matija Poga-čar, posestnik; srenjski svetovavci: gosp. Janez Ko bas, posestnik, gosp. Urban Gašperlin, posestnik in gosp. Juri Mušič, posestnik.
V	Naklim: župan: gosp. Franc Pavlin, posestnik; srenjski svetovavci: gosp. Lorenc Cemažar, posestnik, gosp. Gašper Jerala, posestnik in gosp. Juri Bakovec, posestnik.
V	Primskovim: župan: gosp. Jernej Šu-man, posestnik; srenjska svetovavca: gosp. Matevž Rebov, posestnik in gosp. Tomaž Stenovec, posestnik.
V	Sel c ali: župan: g. Pavi Schmied, posestnik, srenjska svetovavca: gosp. Andrej Luzner, posestnik in gosp. Jakob Berton-celj, posestnik.
V	Dolejni Vasi: župan: gosp. Anton Debel j a k, posestnik; srenjska svetovavca: Martin Lauter, posestnik in gosp. Franc Foi-ker, posestnik.
V	G o d eš i č u: župan: gosp. Andrej K u r a 11,
pvoootmii J OITilijrK t	-tlumvtff dOill 1' li \> ti II —
čič, podfajmošter in gosp. Jakob Bogataj, posestnik.
V	Sniincu: župan: gosp. Luka Kal a n, posestnik ; srenjska svetovavca: gosp. Jernej F oi-ker, posestnik in gosp. Franc Kos, posestnik.
C. k. okrajno poglavarstvo v Krajnu 20. velk. Serpana 1850.
20. augusta 1850 bo LXXXV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, kije 3. julija 1850 za zdaj v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v laško-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod : Št. 255. Cesarski patent od 28. junija 1850, s kterim se ravnanje pri za-pustninskih razpravah, potem v oskerbniških in kuratelskih zadevah za kronovine Avstrijansko pod in nad Anizo, Solnograško, Štajar-sko, Koroško, Krajnsko, Gorico in Gradiško z Istri jo, Terstam , Tirolskim in Vorarlberš-kim, Češkim, Moravskim, zgornjo in spodnjo Silezio od dneva razglašenja, vstanovi.
Št. 256. Ukaz ministra pravosodja od 28. junija 1850, s kterim se bo v porazumljenju z ministram notrajnih oprav instrukcia za župane v njim izročenih sodniških opravkih dala.
Št. 257. Ukaz ministra pravosodja od 29. junija 1850, s kterim se bodo po najvišjem dovoljenju odločbe dvorniga dekreta od 11. januarja 1819 o ravnanju adoptijnih in po-svedočnih vlog prenaredile.
Dunaj 18. augusta 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Polftiške naznanila.
Cesarska naredba v višjem kassational-nem sodništvu na Dunaju.
Mi Franc Jožef I. itd. smo odločili za spol-nenje načela ediniga oskerbništva pravosodja
za avstrijansko cesarstvo vstrojiheno višje in kassationalno sodništvo, in ukažemo na predlog našiga ministerškiga svetovavstva po na-redbi $. 120 deržavne vstave, kakor sledi:
I.	Sostavljenje višjiga in kassational-
niga sodništva. 1. Za celo avstrijansko cesarstvo sc bo napravilo na Dunaju višje in kassationalno sodništvo.
§. 2. Obstalo bo iz perviga in drugiga predsednika, pet senatnih predsednikov, 48 svetovavcov in potrebnih pomočnih in pisarskih oseb.
II.	Področje višjiga in kassationalniga
sodništva.
§. 3. Višje in kassationalno sodništvo sodi v vsih civilnih pravdnih rečeh v tretji in zadnji prošnji, v kterih višje deželno sodništvo (distriktualno višji ali apelacijno sodništvo) v drugi prošji spozna, de se zamore zoper to spoznanje višjih deželnih sodništev po obstoječih postavah naprej pritožiti.
4. Koliko ima višje in kassationalno sodništvo čez pritožbe glede pogreškov zoper formo, ki se zamorejo iz Ogerskiga, Horvaškiga in Slavonskiga, Sedmograškiga, serb-ske vojvodine in temeškiga Banata nanj ober-niti, razločiti, se bo posebna naredba izdala.
§. 5. V kazenskih zadevah razsodi višje in cassationalno sodništvo.
a)	Za tiste kronovine, v kterih jc kazenski red od 17. januarja 1850 v djanju, kakor kassationalno sodništvo v tožbah za vničenje odločb obtožištva (Anklagekam-mer) višjiga deželniga sodništva, potem odločb porotnih sodništev in odločb deželnih sodništev, kakor poklicanih oblast (§.241., 353. in 388 kazenskiga reda.)
b)	elede tistih kronovin, v kterih je še II. razdelk kazenskiga reda od 3. septembra 1805 I. inII. oddelk v veljavi, odloči v vsih sodniških primerlejih, ki se imajo po tej postavi ali po vradnem potu ali na potu prošnje višjimu sodništvu ali politiški dvorski vradnii predložiti.
c)	glede kronovin: Ogerske, Horvaške in Slavonie, Erdeija, serbske vojvodine in temiškiga Banata sodi v vsih kazenskih opravilih, ki po tamošnjem kazenskem sodniškem ravnanju vradno ali na poti poklicanja na višji sodništvo spadajo.
6.	Višje in kassationalno sodništvo odloči razun tega :
h) o predlogih in prošnjah, kolikorkrat gre za odstop pravde iz področja eniga višjiga dežejniga sodništva (distriktualniga ali apelacijska sodništva) v področje druziga.
b)	V razporih glede dotičnosli, ako se prepirajoče sodništva v področju raznih višjih deželnih sodništev znajdejo, in ako se višji deželne sodništva v tej reči ne morejo složili.
c)	Kadar nobeno deželno sodništvo ali predsednik višjiga deželniga sodništva kake pravde ne prevzame.
7.	V kompetenenih pravdah med sodniškimi in oskerbniškimi gosposkami odloči višje kassationalno sodništvo obstoječe iz zinešaniga senata, ki se bo po posebnih predpisih so-stavil. . '
8.	Višji in cassationalno sodništvo razsodi v sindikatskih pritožbah iz aktov njegovih udov in iz aktov višjih deželnih sodništev ali posameznih njegovih udov kakor tudi v rekur-sih proti sindikatskim pritožbam od višjiga deželniga sodništva izdanim.
§. 9. To sodništvo sodi kakor disciplinarno sodništvo ne samo disciplinarne prestopke pri njem postavljenih sodnikov tim več tudi prestopke vsih predsednikov in svetovavcov viš-
jih deželnih sodništev, vsih deželnih sodniških ali kupčijskih sodniških predsednikov, kakor tudi o prizivih proti disciplinarnim odločbam višjih deželnih sodništev,
§. 10. Glede izdanja ali premembe postav naznani višji in kassationalno sodništvo svoje mnenje, ako ga zanj minister pravosodja po-praša. Ono ima pravico od svoje strani predlagati predloge, de se izdajo ali premene kake postave.
§. 11. O rabi udov višjiga in kassationalniga sodništva pri višjem mitnem sodništvu veljajo še dozdajne postave.
III.	Pravice predsednika višjiga in
kassationalniga sodništva. 12. Vodja višjiga in kassationalniga sodništva je pervi predsednik, in ako njega ni zraven in če je zaderžan, je drugi predsednik. Ko bi tudi tega ne bilo, ali ko bil zaderžan, prevzame to vodstvo predsednik senata, kteriga postavi za to pervi ali drugi predsednik z porazumljenjem ministra pravosodja.
§. 13. Pervi predsednik ali njegov namestnik ima tedaj pravico dela med vse svetovavce višjiga in kassationalniga sodništva razdeliti in v bolj važnih primerlejih eniga konferenta izvoliti. On odloči število, čas in mesto sej. On ima pravico posamezne senate sostaviti znotraj mej, ki so predpisane v sledečem razdelku. On je predsednik v vsaki seji višjiga in kassationalniga sodništva. Tudi se mu imajo pred-loževati zapisniki sej vsih senatov. — On zamore izvolili prezidialniga tajnika. Glede njegove disciplinarne oblasti nad vradniki in služabniki pri višjim in kassationalnem sodništvu postavljeni veljajo naredbe predpisane v or-ganiški postavi od sodniških gosposk.
14. Pervi predsednik višjiga in kassationalniga sodništva stoji na stopnji, na kteri sloje ministri.
IV.	Sostavljenje senatov višjiga in
kassationalniga sodništva. §>. 15. Popolno svetovavstvo vsih udov višjiga in kassationalniga sodništva se le takrat snide, ako pervi predsednik ali njegov namestnik za potrebno spozna, ga poklicali, llazun tega primerleja ga nadomesti pravilno tako imenovani plenarni senat, obstoječ iz naj manj 15 udov, ktere izvoli predsednik ali pa njegov zastopnik.
16. Temu plenarnimu senatu je prider-žano:
a)	Postavljenje tistih službenih stopinj višjiga in kassationalniga sodništva, ktere cesar podeli ali pervi predsednik kassationalniga sodništva (t. j. izvolenje vsih pomočnih in pisarnih oseb razun prezidialniga tajnika) po zaslišanju general-prokuratorja;
b)	predložiti vradnike glede tistih stopinj, ktere cesar podeli v oziru na 22 in 23 organiške postave v sodništvih;
c)	Vse druge osebne zadeve vradnikov in služabnikov tega sodništva, ki niso per-vimu predsedniku in njegovimu namestniku prideržane;
d)	vse premembe v vravnavi ali v službenih predpisih višjiga in kassationalniga sodništva , koliko se to njega tiče po 42 organiške postave v tem sodništvu;
c) Mnenje in predlogi, ki tičejo postavodaj-
stvo v celi deržavi; f) Odločbe in pravde, ktere razne sodništva neprav razsodijo, ako general-prokuratur po nalogi ministra pravosodja predloži, de se plenarna seja derži; §. 17. Senat obstoječi iz perviga predsednika ali njegoviga namestnika in naj manj 10 odbornikov razun predsednika se bo posvetoval :
a) Od zakonotvornili predmetov, ki tičejo posamezne kronovine ali njih več;
I b) od kriminalnih pravd , ki se ne sodijo po kazenskem redu od 17. januarja 1850, ako se ima smertna kazen spoznati;
c)	Bevizie soglasnih civilne obsodbe, ako se iina soditi v tem, de se imajo izvesti;
d)	od razglašenja, de je kaka ženitba neveljavna ;
e)	de je ena stranka mertva in de zamore druga spet v zakonski stan stopiti.
§. 18. llazun teh primerlejev se ima višji in kassationalno sodništvo v senatu sostavljenem iz 6 svetovavcov in eniga predsednika, ktere pervi predsednik zvoli ali pa njegov namestnik , posvetovati v civilnih in pravdnih rečeh, ki nanj pridejo, in v naznamovanih predmetih v §§. 6 in 8. V obče se ima posebno na to gledati, de bo v vsakem senatu, ki jezvoljen kako stvar pretresati, dovoljni broj svetovavcov, ki razumejo jezik, v kterem so akta predložene bile.
§. 19. Za pravde iz kronovin: Ogerske, Horvaške in Slavonske, serbske vojvodine in temiškiga Banata, kjer odločba odvisi od prejš-nih deželnih postav, imajo biti senati sostav-ljeni iz takih predsednikov in glasovavnih udov, ki poznajo postave in razmere tiste kronovine, ktero reč tiče.
§. 20. Ako ni mogoče na tako vižo senat popolnama sostaviti, se ima potem potrebno število glasovavnih napolniti s takimi, ki so z naj bližnim postavodajstvam znani. Zato se imajo v primeru potrebe za Horvaško , Slavonsko, serbske vojvodine in temiškiga Banata vzeti udi znani v ogerskem postavodajstvu in v nasprotni zadevi, predsedništvo pa se ima vselej tistimu predsedniku senata izročiti, ki na tanjko pozna posebne postave dežele.
§. 21. Za erdeljske pravde , ki se imajo raz-sojevali po saksonskih statutih, se ima sostaviti senat iz svetovavcov, ki dobro znajo te statute in erdeljske deželne postave, in iz svetovavcov, ki se zamorejo rabiti po posebnem deržavljanskein zakoniku pravde razsojevati.
Za pravde, ki se imajo razsojevati po ostalih erdeljskih postavah, se ima senat sostaviti, obstoječ iz udov, ki so zvedeni v teh postavah in iz svetovavcov, kteri ogersko po-stavodajstvo razumejo. Glede predsedništva velja naredba g. 20.
22.	Glede reči nasproti, ktere razsoditi, ni treba poznati starših deželnih postav v imenovanih kronovinah §. 19—21, kakor soter-govaške in nienjavske pravde, kjer se zamorejo porabiti avstrijanske postave, ki bodo v tiste kronovine uvedene, zamorejo tudi za Horvaško , Slavonsko, Ogersko, Sedmograško, serbsko vojvodino in temiški Banat soditi senati sostavljeni iz predsednikov in svetovavcov, ki navadno v takih rečeh v drugih kronovinah sodijo.
23.	Ako gre za delegacio kake pravde iz kronovine, kjer je avstrijanski deržavni zakonik v veljavi v drugo kronovino deržave ali nasproti; ali če je prepir zavolj dotičnosti sodništev raznih kronovin: ima pervi predsednik višjiga in kassationalniga sodništva ali pa njegov namestnik za rešitev takiga prepira posebni scuat izvoliti.
24.	Za posvetovanje o vničenju odločb v kazenskih zadevah po kazenskem redu od 17. januarja 1850 ima pervi predsednik višjiga in kassationalniga sodništva ali njegov namestnik (12. §.) zaslušavši general-prokuratorja, eniga predsednika, 14 sodnikov in 6 sodniških namestnikov zaznamovati, iz kterih se za 3 sledeče leta izključljivo morajo zbirati senati, obstoječi iz naj manj 6 sodnikov in eniga predsednika, ki imajo po 243, 246 in 360—369 kazenskiga sodniškiga ravnanja soditi od vničenja kake odločbe. Ko leto in dan preteče, ima tretjina teh 21 udov, ki se z kobro odloči, odstopiti, ti udje sezamo-
rejo pa spet za 3 leta izvoliti za ude tega kassationalniga oddelka. Pervimu predsedniku višjiga in kassationalniga sodništva in njego-vimu namestniku ostane na volji te svetovavce tudi v druge seje poklicati in jim razdeliti tudi civilne pravde za prednošenje.
§. 25. V koliko bi po §. 372 kazenskiga sodniškiga ravnanja od 17. januarja 1850 za vničenje odločbe potrebno bilo popolno svetova vstvo kassationalniga sodništva, bo ostalo iz eniga predsednika in naj manj 14 udov kassationalniga oddelka napravljeno po smislu prejšniga paragrafa.
§. 26. V obziru na disciplinarne opravila za višji in kassationalno sodništvo po 9 imenuje pervi predsednik ali njegov namestnik 12) vsako leto, zaslušavši general-pro-kuratorja, z obziram na razne kronovine, disciplinarno sodništvo, obstoječe iz eniga predsednika 10 sodnikov in 4 sodniških namestnikov. Druge popravke sodništvam ali kazni strankam in njihovim zastopnikani izreče pri odločbi pravd in rekurzov dotični senat.
(Konec sledi.)
Neapolitanske zadeve.
Zlo nas je Avstrijance veselilo in gotovo tudi na našim Laškim brez vspeha ne bo ostalo, de je knez Schvvarzenberg tako malo po godu neapolitanskiga ministerija govoril. Ta mini-sterij vidi, de sužnost v sedanjih časih malo podpornikov najde in de ima tisti malo poma-gačev, kdor kolo časa zavreti in njegovo napredovanje ustaviti hoče. Že to je velik na-predik časa, de razun neapolitanske vlade nobena druga in clo turška ne, napredka časa ne zaderžuje. Kaj de pa neapolitanska s svo jim počenjanjem doseči misli, ne moremo za-popasti. Nam saj se nikakor prijetno ne zdi vedne povelja žolnirjein dajati, de naj o miru in pokoju čujejo, deržavljane love in terpin-čene ljudstvo krote. Postavna svoboda, zaupanje in ljubezen so stebri, na kterih deržave terdno stoje, na ktere stebre v sedanjem času razun neapolitanskiga vsi drugi ministerii manj al bolj nove deržavne poslopja zidajo.
Če ravnanje neapolitanske vlade pretehtamo, se nam ravno tako nezgodovinsko, kakor tudi nevarno za pokoj in red neapolitanskiga kraljestva in vsiga Laškiga zdi. Nikdar ne pove zgodovina, de bi bilo tako ravnanje dober sad prineslo. Zdaj vstavo dati, potem jo pa zopet nazaj vzeti, je slabeji, kakor jo nikdar podeliti in je še vselej strašne prekucije napravilo. Razderto upanje in odvzeta sreča obudi nezaupnost, nepovoljnost, čert, punt in morije. Strašno se je ta resnica španjolskimu Ferdinandu razodela. Narod ga je z veseljem sprejel in nasproti je on z veseljem vstavo po-terdil. Šlo mu je tak dolgo vse po sreči, dokler ga niso od tirjanj zbora ušesa boleti jele. Ta nevarna bolezen mu je misel vdihnila, nadležen zbor s poti spraviti. Ogenj je bil v strehi, boj se je pričel, goreče je potem Ferdinand svojo bolezen objokoval. Še veliko hujši osodo je doživel francoski Kari X., kterimu je tako zlo prilizovanje Polinjaka memo kričanja nesrečniga ljudstva dopadlo. To prili zovanje je poslušal, pa poslušal ga jc v svojo nesrečo. Še dopušeno mu ni bilo v svoji domovini umreti. Misli mar neapolitanski mini-sterij več opraviti, kakor Ferdinand, kteriga so Francozje , kakor Kari deseti, kteriga je 500.000 vojšakov podpiralo? Se sme pri svojih namenih le na en stan zanesti? Druziga odgovora ni, kakor de na nobeniga in clo na vojaškiga ne. Kdor se želi od tega bolj prepričati, naj pogleda na pogoste napolilanske punte in na izvir teli puntov. Na koga hoče tedej na ministerij zaupati? morebiti na odvezo kardinalov, ki še clo nikakor gotova ni?
Drugič smo rekli, je to ravnanje nevarno
za pokoj neapolitanskiga kraljestva. Jasno je, de sami tudi zvesti vojaki pokoja nikdar ne obderže, če jih navisnost ljudstva ne podpira. Pa kaj bi ljudstvo k vzdignjenju neapolitanske vstave reklo? Odgovora treba ni. Vtempo-glavnim mestu ni kakor večidel povsod drugod cvet naroda. Ta se znajde na apulskih in ka-labreških svobodo dihajočih planinah in v poslopjih mesta Palerme. Sicilijanski vstajniki niso bili ravno z orožjem podverženi, ampak podali so sc zato , ker se jim je abotno zdelo, proti sorodnimu, vstavnimu ljudstvu se postavljati. Pa kakor naglo bo to ljudstvo nehalo vstavno biti, se vnetilo po Sicilii vnovič pokaže in potem bi bilo težej ga pogasiti. Drugi zleg bi bil hujši od perviga. Topovi Nun-ciante-a bi se proti Nunciante-u samimu ober-nili, Sicilia bi odpadla in Neapolitansko bi se mesarilo , dokler bi nezmerna nesreča ljudstva prisiljeniga, pa ravno tako nesrečniga pokoja ne vstanovila.
Pa počenjanje neapolitanskiga ministerija je nevarno tudi za red cele in tedej tudi avstrijanske Italije. Kdor laško goreče ljudstvo pozna, ve, de ena iskra, naj se bo še tako de-Iječ zasvetila, kmalo silno okoli sega in stra-šin žar od Tarenta do Peskiere in Ivamberi-a napravi. Leta 1815, 1830 in 1848 smo se tega prepričali. Neapolitanski Karbonarii so tudi Rim, Modeno in Picmont na noge spravili. Rimska zdraženost je hitro kot blisk Nea-pel, Sardinijo, Toskano, Milan in Benedke prešinila. Punt, ki bi ga brez dvombe vzdig-njenje neapolitanske vstave v Neapolu napravil, bi ne imel zapahov in vrat, de bi se dalje ne stegnil. Roj bi se na Laškim ponovil in zopet bi bila Avstrija vanj zapletena. V tej deželi se zamore le pokoj in red uterdili, če se vse vlade za to prizadevajo in zedinijo, pa ne z vzdigo vstave, ampak z pravo svobod nimi vravnami in postavami. Slava avstrijan skimu ministeriju, de se skoz in skoz tega vo dila derži, in de se nasprotnim, ncapolitanskim loskusam tak krepko upre.	T.
Avstrijansko cesarstvo.
V	Šmartnim pri Litii 19. vel. Serpana. A....Č. Včeraj nas je že na vse jutro močno
streljanje iz možnarjev iz spanja zbudilo in na noge spravilo. Ob desetih pa smo se zbrali v naši farni cerkvi, de bi pri slovesni sv.maši, >ri kteri so bili tudi vsi naši gosp. vradniki sodbe in davkov zbrani, združeni prosili blagoslova Večniga našimu junaškimi! cesarjuFran-cu Jožefu, kteriga rojstni god smo obhajali.
Popoldne pa so nas naš priljudni g. sodnik lajmund Čuber na Sela k južni povabili. Prav prijazno so se z nami radovali pri mizi, ki je sila pod košato lipo pred gradam napravljena. Pri ti priložnosti so napili g. sodnik pervo zdravico našimu junaškimu cesarju Francn Jožefu, na ktero smo z enoglasnim „živijo!" odgovorili. Drugo zdravico pa smo napili hrabrima vojskovodjama Radeckimu in Jelačiču in z tretjo smo počastili našiga priljudniga g. sodnika in njihovo mlado prijazno gospo.
Ko so nam iz višave že zvezdice davnej jrijazno migljale, je še slovesnost sklenivši zadonela narodna pesem:
Slava našimu cesarju Jožef-Francu milimu!
V	Kamniku 19. augusta 1850. — (>.) 18. augusta smo rojstni dan našega presvetlega, premilostljivega cesarja z vso slavnostjo obhajali.
Na vse zgodaj so oznanovali možnarji z Malega grada in glasba ali muzika narodne straže praznovanje napočenega dneva. Proti devetim se snide narodna straža pred veliko stražnico in obilno enoličnic ali uniform prihaja od vsih strani, česar tukaj nihče ne pomni. Nato gredo županijski predstojniki in vradniki po spošto-
vanega gospoda nadzupanijskega poglavarja žl. Paviča, od kodar se vsi gospodji k pros-nemu in zahvalnemu opravilu za našega premilostljivega cesarja v tukajšnjo farno cerkev podajo. Pred cerkvijo se je vstopila narodna straža s svojo glasbo, in je pod vodstvom mestnega gostinčarja gospoda De bevca, nad-poročnika (Oberlieutenant), poglavitne dele svetega opravila z izverstno natančnostjo streljaj e na znanje dajala.
S svetim opravilom je združil kaplan gosp. Rlaže Mervic krepko pridigo, ktera je globoko v serce cesarju vdanih poslušavcev segla, in s svojim duhom vse popolnoma s pobož-nostjo navdala. Po zveršenem cerkvenem opravilu sta g. nadžupanijski poglavar in g. poveljnik narodne straže o igranju cesarske go-dovnice narodno stražo ogledala, ktera je potem z donečo glasbo memo vse gospode pred nadžupanijnico stopala , kamor je tudi g. nadžupanijski poglavar z vsimi gosp. vradniki in veliko množico mestnjanov in deželanov vred sledil.
Ondi je g. poveljnik Potočnik našemu dobremu cesarju s trikratnim glasnim „Živio!<4 nazdravil, ktero so vsi pričujoči poprijemali, temčas pa o sviranju cesarske godovnice možnarji pokali.
Veselega serca in navdahnjeno z odkritimi počutki, ki so našemu slavnemu vladarju veljali, se je zdaj vse razgubilo. O poldne pa se snidejo vsi gg. vradniki, predstojniki narodne straže in županije z več mestnjani vred v gosp. Fišerjevi gostivnici k občini pojedini.
Gosti, ki so brez razločka stanu, pomenko-vaje se od veseliga dneva, križem sedeli, so bili tako dobre volje, da je človeku jih vjditi serce poskakovalo, in ko je g. nadžup. poglavar našemu, premilemu cesarju Francu Jožefu zdravico napil, niso veseli „Živioa, kterim so možnarji s svojim pokanjem in narod-nostražni godci z milimi glasi Cesarske godovnice prikladali, kar nehati hoteli. — Ko bi Bog hotel, da bi taki čutleji v persih vsakega deržavljana snovali, kako srečna, kako neo-majavno terdna in mogočna bi bila potem lepa, bogata Avstrija!
Po pojedini so veršeli gosti, potem ko so bili tudi gospe povabili, na Fišerjev vert, kjer je povelništvo narodne straže, ki mu je za napravo Radecki-broda močno mar, z novo-osnovanim bravnim društvom vsled prostovoljno podarjenih dobitkov tombulo napravilo, pri kteri je Radecki-brod 30 gold. 10 kr. pridobil.
Veselje tega dneva še poveličati, je bil v imenovani gostivnici na večer za kratek čas ples napravljen, na kterem so okrogli glasi narodnostražne glasbe noge marsikterega gospoda zasukali, ki je bil plesu morebiti že davno slovo dal.
Tako je minul prelepi dan v rednem veselju, ki ga je lepo vreme še veselejšega storilo. Ua bi se pač vsako leto z ravno tako dobrovolj-nostjo vračal za našega dobrega cesarja Franca Jožefa. Živio !
Razne naznanila.
— God našiga presvitliga Cesarja, ki je zdaj 20 let star, je bil o nedeljo tudi v Ljubljani z veliko slavnostjo praznovan. Zjutraj zgodaj so začeli topovi na gradu pokati in muzika narodske straže je šla po mestu oznanit slovesni dan. Ob lO. je bila velika sv. maša, ktero so knezoškof peli in pri kteri se je razun višjih in nižjih vradnikov, odbornikov mestne srenje, vojaških častnikov i. t. d. mnogo ljudstva druzih stanov zbralo. Blizo cerkve je stala in streljala pri cerkovnih opravilih narodska straža, kteri je danes spet zapovedoval mnogospošto vani g. B a u m g a r t n e r; zraven narodske straže so tudi vojaki doma-čiga regimenta praznovali to obhajilo in so streljali. Prijazno vreme je streglo slovesnosti, ki je bila danes drugikrat v praznovanje rojstniga dneva presvitliga cesarja. (Nov.)
Iz Dajnkove pesmozbirke.
91. pesem. Leta.
1.
Blažen topli letni čas! Kda te premišlavani jas, Se vu serei veselim Xo z popevanjoin glasim.
2.
Rano v žarili ognovih Sem od bregov juternih Je na nebi v sijanji Zlato sunce viditi.
3.
Z svojo lučjo veliko Ona nam priatelno Vse dežele osvetli No s toploto ovroči.
4.
Kelko bol vročina žge, Telko prej se zori vse, Telko bor se veseli Človek k haski svojemi.
5.
Kosec je na travniki, Zrelo travo tam kosi. Posuši, no si sano Nosi, vozi te domo.
6.
Setba žuti lat dobi, Žetec z serpom ga l-ovi, V snope veže, no nato Spravla v gumlo z radostjo.
7.
Sad se slaja no meči Zdaj na drevji, tersovji, Zdaj je človek že vesel, Bol pa še, kda sad bo zrel.
8.
Zato blažen letni čas, Kda te premišlavani jas, Se vu serei veselim No z popevanjom glasim.
Pripovedka od inertvaške kosti.
Bovte je šel v loterijo stavit in sladke misli, de morebiti zadene, ga tako prevzamejo, de berž, ko ima spisek v rokah, na to upanje v pivnico „pri Pavlihu" stopi in tak dolgo notri posedi, dokler zadnjiga cesarja iz žepa ne zapodi. Ta žalostna svojovlada mu ostro »nazaj" zapove. Ker se je navadil, de je tudi trezen noge zlo narazen postavljal, se mu ni zdej nihče čudil, ko ste stopali v tako silo ena od druge uhajale. Bovte pride do poko-pališa in ko tje v en dan naprej stopa vidi blizo tam merlvaško glavo ležati. On postoji. Mnogo zgodopiscov je o tem dvomilo, de so bile včasi div je ljudstva res tako gostoljubne, kakor se pripoveduje. Na pol učeni zgodo-pisci! oni niso umeli, kaj je studenec gostoljubnosti. Le spoštovavcam Bakanta je ta lepa čednost podeljena in bi rekel prirašena. Znano pa je, de so ga tiste ljudstva kar zlo častile. Zdaj so se pa njegovi žertveniki razsuli, on se je če dalje bolj pozabil in gostoljubnost je šla v boljši kraje in v boljši svetove, kjer se niso denarnice (ako jetične in praznota tako prestrašno vodenična! Vender naš Bovte je še v tistih časih živel, ko je še mnogo Ba-kantinarjev bilo in tedej tudi mnogo gostoljubnosti. Bistro pogleda on mertvaško čepiiio in ko vidi, kako de žeja in reži, si naglo spomni, kaj bi to pomenilo in reče ravno tako naglo: Mertvaška kost Pridi k meni v gost.
De je mogla kost res lačna al žejna biti, se Bovte v svoj strah kmalo prepriča. Komej izgovori, mu že odgovor da, de pride, ko v peti večer ura enajst zadoni. Kako bo brez nog prišla, sicer o pervim premiselku ni bilo razumno, pa dalo se je vender uganiti, zakaj mnogo ljudi pride po svetu naprej, kterim tudi tega in uniga pomanjkuje. Prav za prav-reči ni zastran pomanjkanja nog Bovte clo nič premišljeval. Le svoj patanošter je po žepih iskal; ker ga pa berž ne najde, si v trepetu ruto izleče, in jo namest njega s toliko pridani prebira in preteguje, de ga kmalo nova juna-kost prešine. Pogumno stopa po pokopališu
naravnost k 1'ajmošlru, jih zastran svojiga žga-čkljiviga povabila za svet prašati. Fajmošter ga nar popred zavolj svoje prederznosti okre-gajo, potem pa mu reko, de nej za gotovo v peti večer gostarijo napravi. Jedi morajo biti pa vse pokrite in žlice, vilice in noži napak obernjeni. Ker se to Bovtetu čudno_ zdi, mu gredo po modroslovske bukve in mu iz njih pokažejo de človek ni zgol duh in zgol duh ne človek; de je človek druga in zgol duh zopet druga reč; de tedej tega kar človek ljubi zgol duh ne ljubi. To resnico nej on, na nože, žlice in vilice oberne in bo vidil, de jih zgol duh kar je mertvaška kost brez dvoni-be, drugač ne poterdi, ako niso zoper navado človeka-napak obernjene. To zapisano modrovanje Bovteta kmalo prepriča in mu tako veselje do modroslovstva udahne, de se je potem on te učenosti na vso moč prijel in clo eno knjigo tega zapopadka pisal, ki jo je„po-stljica dušičice" imenoval, ki se je pa žali Bog! že davnej zgubila.
Peti večer pride. Miza je pogernjena, pokrite sklede postavljene, vse orodje s končam proti robu mize moli. Bovte, sedi sam v izbi in serce mu razbija, kakor bi se hotlo terd-njave Ivomorane polastiti. Dve rudeči vošeni sveči vse tako razsvetljujete, de bi se v zadnjim kotu hiše šivali vidilo. Čuj, zdaj udari enajst. Vrala se same od sebe odpro in mertvaška kost se za mizo vsede. Kakor se zdi, jej cela naprava kar zlo dopade. Zakaj naglo odkrije skledo in začne jesti, kakor bi golt in želodec imela. Pa za Bovteta je bila to nar strašniši ura, ki jih je doživel. Snier-tin pot mu na čelo stopi in merzel trepet mu kite spreleluje. Mertvaška kost, če ravno ni to pri merličih navada, je vender nekoliko človeškima vsmiljenja imela. Ko nekoliko krož-čekov poserka, se oberne proti svojimu gostu in mu prijazno pravi: „Glej! jest sim tvoj ne-kdajni prijatel, ki si ga ti toliko obžaloval. Zato vse lahko posabim, kar sim na poti sein-kej terpel. Sedem dolin in sedem gora sim obhodil in prešel in sedemkrat sim se na mlinskim kamnu premlel, preden se mi je pot v vaše življenje odperla. Vse to sim zavolj tebe prestal.
Moja ljubezen do tebe je enako goreča kakor je bila, zatorej sim ti koj na tvoje pervo povabilo obljubil, de pridem, če ravno sim napote vedil, ki me bodo ovirale. Sedi k men in vžij z mano vred, sej je to najni zadnji zemeljski obed." — Nov strah Bovteta prevzame. Mislil je zadosti storiti s tem že, de je gostarijo napravil, zdaj pa se clo siljeniga vidi, z svojim košeiiim prijatlam spupej roko v skledo pomakati. Z obupnim glasam zaječi: Odpusti! jest se ne morem prisesti. Storil sim enkrat obljubo, nikdar v četerlek kaj kuhaniga jesti. „lv temu te tudi ne silim, mu pravi kost, danes ni četertek, ampak petek, zatorej sedi semkej." Naglo pa Bovle, ki se je pervikrat zmotil, zdaj popravi rekoč: Ne zameri, jest ne morem brez škode postnih jedi vživati. Moja slaba narava mi to prepove. „Bova pa saj s kupicami terkala, mu odgovori košeni prijatel." Bovte se trese in še en izgovor poskusi. Djal je, de so ga gosla-rijske naprave ovirale, svoje vsakdanje molitve opraviti in de mora to zdej storiti, kar je zamudil. Po tem izgovoru je res tak naglo ropotati jel, de si čepina ne upa, ga zader-žavati, marveč potem tiho skledo za skledo spraznuje. Ko je nasitena, pa vstane; povabi tudi ona Bovlela k sebi na gost; potem pa odide iz okrajne živih zopet na nikomur znani otok umerlih.
Drugi dan popotova Bovte zopet k fajmoštru kaj bi bilo storiti al na gost priti al ne. Po dolgim dvomljenju je bilo to le sklenjeno, de ima Bovte prihodnji petek ob enajstih k grobu svojiga nekdajniga prijatla priti. Tukaj se mu bo že povedalo^ kam in kako. Kar se mu bode zavkazalo mora na tanko poslušati. Ta fajmošlrov sklep Bovteta v nove skerbi pripravi. Vender se misli z dolgo spovedjo zavarovati. Tudi je bil njegov namen , v Rim po odpustke iti, kar so mu pa fajmošter odsvetovali, ker bi kost morebiti za zlo vzela, ako bi kmalo ne prišel. Tedej je hotel toliko boljši spoved storiti in res se je vsiga obtožil, kar je vedil al ne, kar je storil al ne; to mu je bilo vse eno. Z eno besedo Bovte je grehe celiga sveta nase uzel in se jih kakor svojih lastnih spovedal.
Pogumno nastopi v peti večer pot na pokopališe. Ko k grobu pride je bil odpert in prav pripravne stopnice so vglobočino peljale. Tu korači en čas doli, kar ga nategama nekaj prime in tako silovito v brezdno drevi, de v enim četertinku ure Bovte sto jezer mil delja-ve preleti. Še le pri krasnih vratih ravno tako krasniga poslopja se ustaviti zamore. Koj mu pride kost odpret in ga pelje skoz nezmerno z biserji ozalšanih izb v veliko sobo, ki je bila prijčtniši od danice, mileji od lune in svit-lejši od žarkiga solnca. „To so moje nebesa mu reče, ravno take tudi tebe čakajo, če se boš tudi zanaprej tako pravice deržal, kot dozdej. Vedi, de je pravica tisti ternjik, ki ljudi za zveličanje lovi. Brez nje ni sreče ne tu ne tam, česar se boš kmalo prepričal." Kost in Bovte se vsedeta, vrata se odpro in notri stopi človek, z velikim sodam vina na rami, ki ga hoče na tla zavaliti. Pa kost migne in človek s sodam zatoče in odide. Vrata se v drugič odpro in notri stopi žena z velikim jerbasani kruha, ki ga hoče na tla zver-niti. Pa kost migne in žena z jerbasam za-stoče in odide. Vrata. se tretjič odpro in no-Iri stopi mož s košem mesa, ki ga tudi na tla vreči hoče. Pa kost migne in mož s košem zasloče in odide. Po tem prigodku pogleda Bovteta, ki je popolnama ostermel, kost in mu reče: »Glej , to so tisti ljudje, ki so mene na svetu pri vinu, kruhu in mesu goljufali. Z mano vred so umerli in mi zdej te reči nosijo, ko jih ne potrebujem. To jih tako obteži, de bi rajši, če bi mogli, stokrat umerli, kakor se le enkrat tega dela podstopiti. In Bog ve, kako dolgo bodo še te strašne muke prenašati mogli." Po tem govoru, ki si ga pobožni Bovte globoko v serce vtisne, prime kost svojiga gosta za roko in ga k mizi pelje, ker je bilo že vse popolnama napravljeno in sicer vse ravno tako pokrito in napak kakor je bil Bovte na zemlji storil. Obed je bil prav nebeški, okus nar slajši in nar prijetniši godba se je med jedjo glasila. Ko seje Bovte nasitel, prosi de bi smel nazaj iti, kar mu brez oporeka ne-beščan dovoli. Kakor popred ga prime tud zdej nekaj, ga vzdigne v višavo in ga dervi viharju enako na zemljo.
Ko je Bovte na zraku, pogleda še enkrat, če se mii res ne sanja in potem, ko se prepriča, de je vse gola resnica, potova proti vasi. Pa kaka prememba! Tiste majhne cerkvice ni več, krasno poslopje je zdaj na tem mestu sozidano. Tisti mali stolpek se je v visočavni zvonik spremenil. Tista majhna, nepoznana vas je postala terg, s 25 ulicami in 50 kerčmami. Kako in kdaj se je vse to zgodilo, je Bovtetu zastavica, ki jo nikdar uganiti ne more. Kteriga človeka pogleda mu je neznan; kteriga nagovori, mu jezik drugači zavija, kakor je bilo to popred; kterimu koli svojo dogodbo pripoveduje, ga debelo gleda in neverjetno z glavo stresa. Zadnjič gre k tehantu, ki zastran tega neznaniga zastonj okoli poprašuje. še le mertvaške bukve to reč razodenejo. Dobil se je v njih spisek de je pred sto in enim letam kmetvavec Bovte v en peti večer ob enajstih zginil in de ga potem nihče več vidil ni. Zdaj se še le Bovtetu oči odprejo. Slišal je že popred večkrat, kako hitro nebeščanam čas teče. De je tudi on 100 in eno leto pri obedu biti mogel, brez za-pazka te dolgočasnosti, mu je jasno, ker je bil pri obedu v nebesih.
Zopet med ljudi pridši se je Bovte malo za posvetne reči menil, ampak pečal se je le z mndroslovstvam, kakor je bilo že zgorej omenjeno.	' T.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 21. velk. Serp. 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebrn) 983/4
» » » » 4 '/s » » » 847/i B » » » » 4 » »	»76'/,,
Obligacioni avstrijnnskih pod/ . ,	..
In nad Anizo, čeških, morav- l l30 i ,. 0,1 l0°/ ~ *,a-
skih, silezkih, štajarskih, ko- J * ~ /> * » \ ~~ »
- - - ' » 2 '/, » » / — »
»2 » » i 40 »
» 1 '/4 » » T — »
roških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad- , nije.
Bankne akcie po 1183 gold. v srebru.
linama cena 21. velk. Serp. 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 213/. gld. Srebra	» » » » 15% »