111« Mm*
tehafa rassn isesielj in praznikov vsak d s n eSs 10. uri ttcgeS^ne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
Pavia!ni ffranko v državi S!!S,
V Uubllen!, * soboto 21. us©?* ffSI.
ES* PosasismD žtev. K t’60.
Lelo V.
Gissllo lugosiov. socgjaliso - demokratiine strank®.
Telefonska if. 312.
Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6^ , Učiteljska tiskarna.
Iz konstituante.
Beograd. 19. maja. 33. sestanek ustavotvorne skupščine Je otvorll predsednik dr. Ribar ob 16.30. Sprejet je bil zapisnik zadnje seje, nakar bo se čitale prošnje in pritožbe, so se objavili dopusti poslancev in obravnavala poročila ministrov. Nato Be je prešlo na dnevni red: Nadaljevanje podobne debate o ustavi. Prvi je dobil besedo poslanec dr. Ante Trumibč, ki je izrazil upanje, da se dušeča politična atmosfera, ki je nastala pri nas kmalu razčisti. Zastavil bo vse svoje sile v to, da bo ustava čimboljša. Prvi oddelek mora biti temeljni kamen, na katerem se zgradi trajno ustrojstvo države. Če ie drža* va edinstvena, je treba, da ima tudi enotno ime. On se ne strinja s stilizacijo tega oddelka. Treba bi bilo ta oddelek razdeliti na več točk, ker je samo tako mogoče, da se izrazijo osebna mišljenja o njem. Ako se glasuje za ves oddelek skupaj, on ne bo glasoval zanj. ker se z nekaterimi stvarmi ne strinja. Nato je govoril dr. Roje, ki je poudaril, da smatra odveč, da bi se govorilo o dinastiji Ka-ragjorgjevičev, ker je to še samoob-sebi umevno, da ie naša država monarhija s Karagjorgjeviči na čelu. On za svojo osebo bi dal prvemu členu novo stilizacijo: »Jugoslovenska država je ustavna, demokratična, parlamentarna monarhija z dinastijo K&-ragjorgjevičev na čelu. Ime te monarhije je »Zedinjena jugoslovenska kraljevina, naziv pa Jugoslavija.« Glede jezika bi bilo treba pripomniti, da je jezik jugoslovanski, ali srbski ali hrvatski, kakor je to naravno. ?lovenski jezik ne more priti v ustavo, ker ustvarja diferenciacijo ustave. To bi bilo treba Slovenem odkritosrčno povedati in oni bi to gotovo sprejeli. Nato je govoril radikalec Žujovič, ki je branil naziv SHS in zavrgel ime Jugoslavija. Radikalec dr. Momčilo Ivanič je predlagal naj bo naslov države Srbija. Zemljorad-nik Moskovljevič ugotavlja, da ni sporazuma, o katerem le govoril predgovornik. Ako se je dopustilo, da se je v naš grb uvrstila ena zvezda več. kakor je predvideval vladni načrt, to še ni sporazum. Nato izjavlja, da so bili nekateri členi donešeni brez sporazuma. Kar se tiče imena Jugoslavija, to ni avstrijska skovanka, kakor se je govorilo. Treba je nazvati en narod z enim imenom. Radikalci zahtevajo ime SMS. toda v Vojvodini so agitirali za Veliko Srbijo. Treba je, da se jugoslovanstvo ukorenini v narodu, ne sme se pa proti tej ideji agitirati. Kot srednjo Pot predlaga, naj se sprejme naslov, ki ga predlaga zemljoradniškj klub: Jugoslavija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklepno besedo je -•mel poročevalec dr. Laza Markovič, ki je naglašal, da debata ni prinesla nobenega resnega razloga proti stilizaciji ustavnega odseka. Zato priporoča stilizacijo ustavnega odseka.
Po kratki repliki dr. Trumbiča je ponovil dr. Laza Markovič med raz-
Omejitev svobode delavskih sindikatov.
LDU Beograd, 19. maja. Danes se Je vršila sftja ministrskega sveta, k| je trajala od 9. do 11.30. Poleg ostalih tekočih poslov je bilo sklenjeno, da Imajo sindikati kot gospodarske organizacije popolno svobodo poslovanja. Ministru za socialno Politiko je pridržana pravica nadzorstva, da ostanejo sindikati v mejah svojih pravil Jn da ne postanejo organizacije kake stranke.
Pribieevič — notranji
minister.
Zagreb. Dop. »Jutarnjega lista« do-mava, da bo med demokrati in radilcaic! težko j/rtšlo do sporazuma glede rekonstrukcije vlade. Najveftie težave dela me-
hur jenjem jugoslovanskega kluba: Priporočam predlog odseka. Nato se je glasovalo. §1 se je razdelil na dva odstavka.
Po glasovanju o drugam odstavku je jugoslovanski klub zapustil zbornico vzklikajoč: »Živela Jugoslavija!« Radikalci pa so klicali: Doli z Jugovino!« Proti prvemu členu so glasovali: Jugoslovenski klub', zemljoradniki in komunisti, socialnih demokratov ni bilo pri seji. Proti drugem členu (o grbu) so glasovali komunisti in socialisti, ki so se medtem vrnili, člen 3 je bil sprejet z večino glasov, potemtakem je prvi oddelek ustave sprejet z večino glasov v stilizaciji ustavnega odseka.
IZ USTAVNEGA ODSEKA.
LDU. Belgrad 19. maja. Seja ustavnega odseka se je vršila danes pod predsedstvom dr. Ninčiča. Tajnik Milorad Vujičič ie naznanil, da so bili glede člena 19. pripravljeni trije predlogi za izpremembe; soci-jajistični, Voje Laziča in Momčila Ivaniča s tovariši, člen 19. se glasi: »Vsi državljani imajo neposredno pravico, da brez kateregakoli dovoljenja tožijo pri sodišču državne in samoupravne organe za kaznjiva dela. katera so ti zakrivili pri izvrševanju svoje službe. Za ministrstvo, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Za škodo, ki so jo povzročili državni ali samoupravni organi z nepravilnim vršenjem svojih dolžnosti, je odgovorna država ali samouprava in uradniki so odgovorni njima. Tožba zastara čez šest mesecev.« O predlogu so-cijalističnega kluba, ki je obenem tudi predlog republikanskega kluba, je govoril posl. Gjonovič in ga branil. Vojislav Lazič je branil svoj predlog in rekel, da je njegovo stališče, da je treba ministre soditi pred rednim sodiščem. Istotako je treba ukiniti vojaška sodišča, in naj se vojaške zadeve razpravljajo pred civilnim sodiščem. Po tei stilizaciji bi ves ta stavek odpadel. Poročevalec dr. I.aza Markovič pravi, da člen 19. popolnoma zadostuje. Govoril je tudi dr. Srskič, ki je predlagal, naj se ustavi v člen rok zastaranja. Minister za konstituanto Marko Trifko-vič pravi, na pristaja na to. da se zahteva povrnitev škode pred rednim sodiščem in na devetmesečni rok zastaranja, namesto šestmesečni. Posl. Ljuba Jovanovič pravi, da je predlog dr. Srskiča popolnoma nov in da ne bi bilo dobro spuščati se v razpravo o predmetu, o katerem se ni razmišljalo. Nato se ta člen odgodi in se preide na člen 20. Posl. Divac pravi, da bi demokratska država ne smela izročevatl političnih krivcev drugi državi. Minister Trifkovlč pravi, da tega ne more odobravati. Pri glasovanju je bil predlog posl. Divača odklonjen. Končani so vsi amendementi drugega oddelka ustave.	V	:	’’
sto notranjega ministra, na katero bi hnel priti Svetozar Prlbičevič. Ako radikalci njegove kandidature ne bi sprejeli, 61 postal notranji minister Hrvat.
Položaj v Italiji po . volitvah.
VPRAŠANJE GJOLITTJJEVEGA KABINETA.
Milan, 20. mala. »Ccrrterc dolla Sera« piše, da Je stališče Giollttijevcga ministrstva omajano. Nova zbornica bo ministrskemu predsedniku manj naklonjena bot prejšnja. Giofittl jo napravil to napako, da jo zbornico prdiltro razpustil. Socialisti bodo v zbornici bolj močno zastopani, kakor če bi se volitve vršile leto kasneje. Na drugi strani Ima katoliška ljudska stranka vej mandatov. Kar se tiče tašistovske sfay&iey
bo na vsak način štela med nasprotnike
GioSittija.
LDU. Milan, 19. maja. »Avauti« priobčuje govorico, da bo italijanski zunanji minister grof Sforza v kratkem odstopil. Listi objavljajo vest o d emisiji delovnega ministra Labriole, ki je pri ministrskem predsedniku, ki je obenem notranji minister, protestiral proti pretirani svobodi, ki jo ima fašizem v svoji akciji proti strokovnim organizacijam .
VOLITVE NA GORIŠKEM.
LDU Dunaj, 20. maja. Dunajski korespondenčni urad poroča iz Rima: Kakor javljajo iz Gorice, so dobili pri volitvah v italijanski parlament Slovenci 30.000, komunisti 10.000, nacionalistični blok 4.000 in pristaši ljudske stranke 2500 glasov. Voiit-ve se radi nepravilnosti od slovenske strani baje razveljavijo.
Afera Segreja.
LDU. Trst, 19. maja. Kakor javlja »II Piccolo«, so se general Segre in ostali častniki bivše vojaške komisije na Dunaju aretirali na podlagi Izida preiskave, ki jo Je odredil vojni minister Bonom-!. List opozarja na svoječasne napade dunajskega časopisja zaradi izvoznih dovoljeni. Preiskavo vodi posebno vojaško sodišče.
Razorožitev Nemčije.
LDU Berlin, 20. maja. Dne 20. t. m. ati 12 je pretekel rok, ki ga je med zavezniška kontrolna komisija v noti z dne 12. maja stavila za izvedbo po Nem Sili sprejetega ultimata. Zahtevane izjave $o se vse pred potekom roka podale od zunanjega urada brez pridržka v imenu državne vlade. Potrebna navodila za izvedbo so že Izdana.
Spor med Anglijo in Francijo,
LDU. Pariz, 19. maja. Francoska zbornica je danes popoldne pričela razpravo o interpelacijah glede zunanje politike vlade. Galerije in tribune bile so močno zasedene. Kot prvi interpelant je poslanec Andr e Tardieu izvajal med drugrim: Dne 1. maja Nemčija ni plačala zahtevane 1 milijarde
zlatili mark. Izvršile se niso nobene sankcije. Vlada ni izvedla svojih obveznosti. — Povrnila se ni na podlagi versailleske mirovne pogodbe. Po njegovem mnenju ima Francija izgubo 50%. Tardieu je vprašal, ali je zbornica izrekla vladi svoje zaupanje za to, da sprejme te izgube. Poslanec je nato govoril o raznih kriitvali mirovne pogodbe po Nemčiji. Briand je izrecno izjavil, da bo Nemčija, ako 1. maja ne plača 12 milijard, čutila na svojem vratu močno roko. Nem&lja ni plačala ničesar, zgodilo se pa ni nič. Vršile so se same nove konference. To pome n ja kršitev mirovne pogod-mentu. Clemenceau se ni uklonil predlogom be, neizpolnitev obljub, ki so se dale parla-Lloyda Georga. Tardieu z obžalovanjem ugotavlja, da L!oyd George pobija gotove klavzule mirovne pogodbe, zlasti one, ki se tičejo Poljakov. Ze 16 mesecev ne dela Lloyd George drugega, kakor to, da doseže revizijo mirovne pogodbe, in sicer na škodo Francije. Politika večnega popuščanja je povzročila v Angliji nevarne iluzije. Ta politika je večinoma poslcdica slabosti sedanje vlade. Izkušnja potrjuje, da se more vzdrževati francosko stališče, ne da bi došlo do spora z Anglijo.
Volilni rezultati iz mariborskega okraja.
V	naslednjem navajamo občine v mariborskem okraju s številom so-cijalnodemokratičnih občinskih odbornikov. V oklepaju pa dodajamo število odbornikov meščanskih list.
Dobili smo občinskih odbornikov
v	občini: Gorica pri Poljčanih 11 (5), šentovec 6 (4), Pobrežje pri Mariboru IS (6), Studenci 14 (10). Laj-teršperk 10 (6). Tezno 9(7). Zg. Sv. Kungota 9 (7), Račje 10 (6), Breg pri Ptuju 9 (7), Račje 10 (6). Breg liri Ptuju 9 (7). Pekre 8 (2). Ježenca 6 (4), Kamnica 9 (7), Orehova vas 7 (9), Slivnica 8(8), Hoče 7 (9), Fram 7 (9).
Naši sodrugi so torej priborili v navedenih občinah 159 občinskih odbornikov. Socijalno demokratična stranka in kmečko delavska zveza sta v teh občinah dobro zastopani.
Narodno socijalistična stranka in mi.
Ob priliki županskih volitev v Celju smo zapisali na naslov narod-no-socijalne stranke nekaj ostrih besed. Včerajšnja »Jugoslavija« nam na to odgovarja. Njen odgovor je poln zavijanja in neresničnih trditev. Iz tega odgovora in iz njemu sledečega članka: V zagati sledi predvsem eno: Narodno-socijalna stranka je popolnoma zmešana in sama ne ve, kaj hoče. V Celju gre že roko v roki z JDS in tvori ž njo delovno večino.
Izgovor, da je dr. Hrašovec ugleden rodoljub, je zelo smešen. On je izvoljen na demokratski listi.
V	isti sapi, ko je kooperacija v Celju že dovršeno dejstvo, pa igra NSS v Ljubljani še vedno hudega moža. A mi tega ne jemljemo tragično in upamo, da se bo dala NSS koncem koncev za enega liberalnega mladina vendar kupiti. Pa bodisi kakorkoli. To smo omenili le mimogrede in kot dokaz, da ni treba ravno novcev »Jadranske banke«, če človek ne more verjeti v resnost take stranke. Zlasti pa nismo mogli verjeti v resnost njenega sociializma.
Živimo v času, ko je vse socialistično. Tudi blazirani pobiči, ki si desetkrat roke umijejo, ako so sedeli skupaj z nami — brezdomovinci in ki so tako socijaljstičnl kot recimo — Bog nam grehe odputsi, da ga vlačimo v to debato — od svetobolja preganjani Stritar, ko se v eni pesmi hvali, kako ceni delavca in kako ga ni sram ž njim sedeti, čeprav je tako umazan. Res: naše gibanje rabi krvavo inteligence in jo bo z odprtimi rokami sprejelo. A prave inteligence, ne take. Zato bomo socija-listi vsakega inteligenta. ki brblja o sociializinu. dobro .preizkusili. Rav-
no tako dobro si bomo ogledali celo narodno socijalno stranko, ki je zmes takih ljudi, — predno ji prinesemo na krožniku naše zaupanje.
Iz odgovora »Jugoslavije« vidimo prav dobro, kako na mestu je naša opreznost. »Jugoslavija« piše — o internacionalnem županu in dokazuje že s tem. kako razumeva mednarodno misel. Tudi to pa je preizkusni kamen socijalizma. Ker vi vsega tega očividno ne razumete, vam bomo to razložili. Mednarodnost, dragi narodni socijalisti. ni protina-rodnost. Mednarodnost je v prvi vrsti mednarodna skupnost. pravično^ in mednarodni takt. To pa so nujni predpogoji zvez, ki ji mora vsako svetovno politično gibanje, zlasti pa proletarsko, gojiti in najti,
ker se more udejstvovati interna-cijonalizem intemacijonalno. kakor se udejstvuje kapitalizem intemacijonalno. Mi smo mnenja, da NSS tega ne razume. Zakaj, ako bi to razumela, bi morala uvideti, da je popolnoma odveč na svetu. To nas dela napram njej nezaupne.
Ali niso tisti »dogovori«, o kojih se »Jugoslaviji« blede, čeprav je naša stranka takoj drugi dan po volitvah objavila sklepe, kojih se je tudi dosledno držala, jasen dokaz, kako o nas sodi. — Po njenem smo grešili, ker nismo glasovali v Ptuju za župana od NSS. — čeprav smo tam dvakrat močnejši, nego ona. In v Celju smo ravno tako grešili. Ker da bi mogel biti navaden iuternaciojnalec-brezdomovinec v Celju župan — na to se da vendar samo v šali misliti. Tako sodite vi. Zato sodimo tako tudi mi. — in kdo more reči, da po krivici. Zato smo šli svojo pot. ,
Dr. Gosarjev ali krščanski „socijalizem“.
Že večkrat smo imeli priliko opa-žati, da se iz vestni klerikalni idpaJi-sti in politikarji na vse načine trudijo: da bi spravili vsaj ime socijajizern! ubgoo ime. kolikokrat v zgodovini si bilo že profanirano od buržvaznih! ideologovi — v sklad s klerikaliz-mom, če se jim že ne more »posre-čiti«, da bi ga spravili tudi v bistve-ni sklad. Tako že nekaj časa sem! piše krščanki socijalec dr. Gosar vi »Novi čas« članke, ki nosijo čisto; socijalistične nadpise, kakor n. pr, »buržuj«, socijalizem — organizacij ja« itd. Kdor čita te sociiali stične -- in prav resno mišljene naslove —
v	klerikalnem listu, se mora. če mU že ne uide nasmeh preko ustnic, vsaj vprašati, da li se dr. Gosar še zave-da, kaj je cilj in kakšna je tudi takti-* ka krščanskega socijalizma. ki je. nasproten vsakemu razrednemu boju in torej tudi razredni terminologiji —> (torej: da-li si je dr. Gosar še logi-cen): dalje: da-li dr, Gosar ne ve, da klerikalni podjetniki pri pogaja-* njih z delavci užaljeni protestirajo! proti temu, če kak delavski voditelj zine besedo »buržuj« ali »izkorišče-valeč«; da li ne ve. da je škof dr« Jeglič pri deželni vladi svojčas Črnil delavce iz gornjegraškejra okra-ja kot ljudi, ki hočejo vedno sama, boljše plače, ter se zavzemal zoper, osemurni delavnik itd.
Dr. Gosar je — milo rečeno — v, svoji »socialistični« — klerikalni' idealnosti smešen. On hoče uganjati’ celo že razredno politiko, odpravlja' zasebno lastnino (seveda vse na pa-pirju), organizira produkcijo in di-stribucijo, socijalizira kulturo, od-pravlja parlamentarni sistem in or* ganizira družbo po stanovih (strokah, razredih?).
In kaj je mogla biti driu Gosarju podlaga, da je prišel do teh prav le-! pili programatičnlh zaključkov? Ali historični materijalizem, ali pa le njegovo pojmovanje nauka o krščanski pravičnosti In o človekoljubju, ki ga' je dovedlo do kritikovanja in s tem do ex offo — popravljanja današnjega nesocijalnega in krivičnega družabnega reda?
Vse je lepo, celo prav lepo. kan je napisal dr. Gosar o »socializmu — organizaciji«. Toda pisal bi vse. drugače, pisal bi prepričevalno, ko bi povedal tudi. na kakšni podlagi se: more ta »socijalizem« uresničiti. Le-po so pisali svojčas tudi Rousseau, Owen, Saint Simon Fourier in vesi svet jih je občudoval. Danes pa, —• čudno — nihče ne občuduje drja Gosarja. niti ne klerikalci sami!
Menda vendar ne misli učeni dr« Gosar, da se da socijalizem uresničiti, ne da bi bili dani za to nujni naravni materijelni predpogoji ali pa soleh, da je za uresničenje ideje do-t volj že to. da jo kdo najde (pa dasi’ bi bila ideja človeškemu razumu dostopna in bi se zdela tistihdobnemu! etičnemu pojmovanju pravična)! Ce tako misli, je njegov »socijalizem«: dogmatičen in diktatoričen; in čudit! se bi tudi moral, zakaj da se tudi ko’ munizein že ni uresničil, ki je za mase celo vse drugače privlačen. kakor( pa njegov »socializem — organizacija t.
Toda tako dr. Gosar gotovo ne misli. On kot krščanski socijalec si marveč gotovo misli, samo da se »socijalistična* ideja, ki jo on zastopa, razširi, pa bo »naš« socijalizem tu! Ce pa on morda zahteva za to: še materijelnih predpogojev, poteml je materijalist in priznava odvisnost, idejne moči krščanstva od materijelnih predpogojev. Po krščansko-so-i cijalističnem nauku bi bila torej idejna moč krščanstva takrat najmočnejša in seveda v tej meri le takrat' tudi trajno možna, kadar bo človeštvo v največji revščini in bi v taki tudi ostalo J. Krščanski »socijalizem «.
!bi bil torej poklican v to. da pomaga kapitalizmu delati revščino in jo potem vzdrževati 1
Torej: kakega ekstravagantnega socijalizma biti ne more! In tako tudi ne kakega krščanskega ali katerega si koli drugega. Taki »socijalizmi« so ne-le utopija, ampak so kakor že nebroj drugih takih buržoaznih soci-jalizmov, dobrodošlo sredstvo za varanje in zavajanje proletarijata.
Socijalizem. g. dr. Gosar, ni le organizacija, ki si jo jaz lepo zamislim. temveč je organizacija, ki je nujen produkt kapitalističnega gospodarskega anarhizma sledi torej iz materijelnih predpogojev, ne pa iz načrtov človeških idej, ki so le spoznanje sovisnostij — tem manj pa bo seveda socijalizem nastal na podlagi »spoznanja« kakih nadnaravnih naukov, katero spoznaje naj bi bilo po krščansko-socijalnih naukih predpogoj. vzrok in temelj ustvaritve socialistične družbe.
Vaš nauk, dr. Gosar, ni socijalizem temveč je zgolj idealno zamišljena organizacija sporazumnega sodelovanja stanov (torj strok in razredov!). ki naj bi — po Vašem — pri-
neslo »socijalizem« na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Stanovi, ti pa delujejo drug z drugim že danes. Ali se bodo stanovi morda »potem — enkrat« spomnili svojih krščanskih in socijalnih dolžnosti, in bedo vsled tega šele mogli sporazumno delati? J Pa majorizacije kakega stanu se ne bojite? Oj. bojite se je! Majorizacije, ki bi vse to lepo »sodelovanje« stanov razbila?! No, tolažite sc — saj znate dobro utopizira-ti — da to onemogoči zavest krščanske pravičnosti dotičnega stanu, ali pa — čudež!
Mi pa bomo kot pravi socijalistl še naprej vodili razredno delavsko pciitiko. razredni boj zoper buržoazi-jo. boj brez vsakršnih verskih primesi. In Vi pišite še naprej kot nasprotniki razrednega boja in kot bojevniki za krščanski »socijalizem« o »buržujih«! Buržuji Vam bodo goto-vezani. daWnv, ;rvenia enia nla CLs vo še hvaležni. In kadar pridete do kake oblasti, bodete pa moralno obvezani, da capljate za našimi zahtevami vsaj na socijalno - političnem polju.
Za avtonomijo, demokracijo in svobodo!
Govor nar. poslanca s. dr. Koruna v generalni ustavni debati Ust, skupščine dne 12. tnala 1921.
(Dalje.)
In še drugo misel ima Krek:
»Glavni punkf sukoba Izmedju ,vas Hrvata i Srba jest različitost kulturnih tendencija.« Zato predlaga: »Zato ovu kultumu i konfesijonalnu stranu narodnoga života treba de-centralizovati po opčinama«. da se izognemo kulturnih nasprotij, v ko-kolikor niso načelnega značaja in se izognemo kulturnih nasprotjem v kolikor niso načelnega značaja in se morajo urediti načelno enotno za celo državo.
Pri tem svojem razgovoru se Je Izrekel dr. Krek — to nal omenim samo mimogrede — tudi za ločitev cerkve od države, v čemer žalibog idanašnji gospodje iz Jugoslovanskega kluba svojemu velikemu vzorniku dr. Kreku ne slede.
Dr. Krek je takrat povedal Še nekaj, s čimer se strinjam. Dotičnik, ki je sestavek, iz katerega citiram, napisal, je vprašal Kreka« »Zar se ne bojite srbske hegemonije u Jugoslaviji?« Nato je odgovoril Krek: (»Tiegemoniju če imati spesobniji; ako (to budu Srbi i pravo je, da ie imaju. (Velikansko ploskanje v celi dvorani.) A ako mislite, da če radi svoje Jbrojčatie nadmoči imati uviek odluč-nu riječ u centralnom parlamentu, onda ne uzimate nekih stvari u račun.« In sedaj govori Krek o tem, da bo po sprejetju ustave prišlo obrazovanje novih strank, ki se bo-$o stvorile brez razlike plemena na podlagi svojih socialnih in ekonom-jsklh programov. (Velikansko o<lo-Ibravanje)
Ta zadnji odstavek sem preči tal posebno radi tega, da naglasim, da ise mi zdi vsak strah pred srbsko hegemonijo pri taki ureditvi države, kakor jo zahtevamo socialisti, nepotreben. Bal bi se pa zelo hegemonije Srbov, če bi imeli federativno ali konfederativno državo. Gospodje, ne pozabite zgleda nemške države, kjer je teritorialno in po številu prebivalstva najmočnejši del vodil Nemčijo! To bi se tudi pri nas zgodilo, 'če bi imeli državo plemenski razdeljeno in federativno ureieno.
Gotovo je, da obstoja srbofob-stvo med nekaterimi deli našega
naroda, da obstoja deloma, čeprav v manjši meri, pri nas na Slovenskem in da obstoja pri delu Hrvatov. To srbofobstvo ima deloma svoje stare vzroke, deloma pa nove. Gospodje! Dejstvo je pa tudi. da je, četudi morda izzvano po tem srbo-fobstvu, nastalo v srbskih delih države tudi precej močno hrvatofdb-stvo. In se mi zdi, slabo, da so se dali Srbi izzvati po srbofobstvu in da sami stopajo na pot Iirvatofob-stva.
Oospodje! Povedal sem že, da se v bistvu tukaj gre zato. kako naj bo organizirana naša uprava, in da je slaba uprava, ki jo Imamo sedaj, n: iveč kriva vsem tem državno-p, tvnim prepirom, v katerih živimo in ki bi bili pri dobri dosedanji upra-
vi	mnogo manj ostri. Pri dobri upra-
vi	bi bil tudi vsak sporazum veliko lažji. Ni mesto, da bi v tem trenutku pokazal na različne slabe strani v naši upravi. Reči pa moram, da Bom srečen, če pridemo enkrat do bud-getske debate v tem parlamentu nam bo dana prilika razkrinkati vso to gnilobo in korupcijo birokracije tako, kakor zasluži.
Gospodje! Ta birokracija, ki nam danes vlada, nima niti dobre volje, niti sposobnosti. Posebno centralni uiadi se odlikujejo po uradništvu, ki v nobenem oziru ne odgovarja nalogam. ki bi jih moralo vršiti.
Uradništvo samo je vsega tega sa-mo do neke male mere krivo* Kajti pri slabi plači, ki jo ima. in pri partizanskem režimu, kakršen vlada, je res težko dobiti boljše uradništvo. kakor ga imamo. Mentalitet, ki vlada v tem pogledu zlasti v srbskih delih naše države, je ta. da smatra državni uradnik svojo službo kot nekako preskrbovalno mesto. In on se tudi po tem ravna. Zato tudi ni v upravi nikake kontinuitete. Uradništvo se menjava in presedlava iz stroke v stroko tako hitro, da mu ne morete niti slediti.
Gospodje! Dogajajo se take-le stvari, da omenim samo malenkost. Minister odpusti danes 50 uradnikov, ker jih imamo preveč. Jutri je vseh teh 50 uradnikov sprejetih v drugo
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Oolar.
(Dalie.)
»Imamo društva za zapuščeno deco, a to je nekaj dragega; to je že za odraslo deco. ki se tam uči rokodelstva. Imamo tudi društvo za jonemogle, tudi to je lepo, zelo lepo. Ali zakaj ne bi imeli društva za naj-jdenčke. ko je že pri nas takšna ua-ivada. da se otroci vsak čas najdejo po ulicah.«
Tako jc gospod Sima osvajal in razveseljeval samega sebe z novimi \n novimi razlogi, gospa Bosiljka pa se je začela sama igrati z Nedeljkom; ponudila mu je pahljačo, ki jo 'je Nedeljko mašil v usta. Njej, gospej Bosiljki, ni bilo sojeno, da bi rodila deco. zato pa ji je bilo sojeno, da jrodi vsaj ideje; igrajoč se z Nedeljkom. se namreč spomni nečesa, kar gospodu Simi nikakor ni padlo na pamefc.
»Pa je-ll ta otrok krščen, bogati Simo?«
»Krščen? Tega ne vem. na listku
ne stoji nič o njegovem imenu.«
Čeprav je ta listek napl6al učitelj muzike po narekovanju gospoda Sime, vendar je ta govoril resnico, ker tudi v pismu, ki ga je napisala Elza gospej Bosiljki. o imenu ni bilo besede zato, ker je tudi Elza pozabila vprašati svojo mater, likarico Julijano o tej neznatni okoluosti. V ostalem v Elzini istoriji ni bilo ime glavna stvar, temveč samo otrok.
»Otrok je star okoli šest mesecev. saj vidiš, kakšen je že: potem mora biti tudi krščen,« nadaliuje gospa Bosiljka.
»Mogoče, ali to se ne ve; v pismu... to je na listku, ki ga ie njegova mati napisala, ni niti omenjeno ime.«
»Potem se mora krstiti.«
»Da, mora se,« pristavi Sima.
»Veš kaj.« vzklikne gospa Bosiljka. »glej, to bi moral storiti tl za tega otroka, to bi bilo lepo in krščansko.«	••• ’ < • v ' 'i < S v •
»Ali kaj?«
ministrstvo, čeprav se je reklo: »Nihče več ne bo sprejet, ker Jih je že preveč.«	(Ugovori. Poslanec dr.
Janjič: »To se pri nas ni nikdar dogajalo!«) To se je zgodilo v neki direkciji v finančnem ministrstvu.
Da se ne bodete razburjali, nočem govoriti o slabi upravi. (Poslanec dr. Angjelinovič: »Naša uprava je slaba. To je jasno.«)
Upravnega vprašanja v naši dr^ žavi nismo rešili. Eksempel, da ga nismo rešili, je Vojvodina, kjer Še sedaj po 3 letih nimamo vpostavlje-ne najprimitivnejše uprave. In ravno v Vojvodini smo bili postavljeni pred najtežjo nalogo. Kar me Dri celem upravnem vprašanju tolaži, ie to, da se. hvala Bogu. v tam cogledu upravne dobrote, razdeljujejo neenakomerno in da nismo v Sloveniji na slabšem nego na Hrvaškem, na Hrvaškem ne na slabšem nego v Sloveniji. ampak da so najslabše upravljani nekateri srbski deli. (Medklici: »Dobra je uprava v Sloveniji.«)
Gospodje! Če hočete, da bo uprava dobra, morate pri sestavljanju ustave misliti v prvi vrsti na to, kakšno bo uradništvo v naši državi. Morate v ustavi zagarantirati, da bodo uradniki glede svoje eksistence brez skrbi, zagarantirati morate jim take službene pogoje, da bodo lahko vršili svojo službo v resnici neodvisno in neozirajoč se ne na desno in ne na levo. Zagarantirati jim morate torej moderno službeno pragmatiko z disciplinarnim postopanjem. Potem lahko računate na to. da bodete smeli tudi od uradnika zahtevati, da vrši svojo dolžnost tako, kakor je prav. Noben dober zakon, gospodje, nam ne bo pomagal, če bo uprava slaba. (Klici: »Tako Jel«) Ce imamo slabe zakone, pa dobro upravo, bomo pa kljub temu lahko nekako životarili.
Glede vojske smo na stališču, da se vojska, kakor jo imamo sedaj, odpravi in da dobimo milico. Zakaj in kako, naj bo pridržano specijalni debati. Gospodje, vsa nezaslišanost današnjega militarističnega sistema se vidi v tem. da je vojaštvo še danes. 5 let po končani vojski, faktor, ki je »noli me tangere«. faktor, v katerem vlada izvestna slika (poprej Je vladala drmga klika), faktor, k katerim lahko razpolaga kvečjemu regent. dokler se tej kliki dopade. Ce ne, bo pa ta klika ponovila mirnega srca dogodek, ki ga je izvršila druga klika leta 1903.
Gospodje, ta sistem, ta vojaški sistem, kakor ga imamo sedaj, je tudi kriv brezmejne korupcije, ki vlada v vojaški upravi, kjer se dogajajo škandalozne stvarL o katerih je že zadnjič pisal neki časopis tukaj v Belgradu: »Za Boga svetega, dajte ministra, ki ne bo voiak, če ne. bomo imeli zopet opančarsko afero in druge afere!« Preden bosta pretekla dva meseca, se bo s tega mesta govorilo zopet o neki novi ko-rnptni dobavni aferi za vojaštvo. Vojaške dobave se oddajajo na način, ki je ne samo protizakonit, ampak naravnost nečuven. V tem oziru bi Vam mogel navesti prav mnogo posameznosti.
Ta sistem vojaštva, kakor ga imamo sedaj, je tudi kriv temu, da je ravnanje z vojaki, ne samos slovenskimi. ne samo s hrvaškimi, ampak tudi s srbskimi, nezaslišano. To, kar je tukaj povedal zadniič govornik iz komunistične stranke, je samo majhen del tega, kar vemo vsi. Lahko bi Vam, gospodje, prinesel celo kopo pisem, v katerih bi čitali
»Da si ti, Simo, njegov boter in da krstiš tega otroka.«
»Jaz,« se začudi Simo in oogleda glupo svojo ženo.
»Da. ti!«
Gospod Sima se ni mogel sprijazniti s to idejo. Na razne načine se je umikal, dokler se ni umaknil in
odbil predloga svoje žene. ki ga nikakor ni mogel osvojiti. On, rodni oče, pa naj bo boter lastnemu otroku, in Elza. ki je veljala doslej za njegovo bivšo ljubimko, nai mu bo odslej »kuma Elza.« Ne, tega ni smel sprejeti! In potem bi bil to tudi greli. In njemu se odpre pred očmi knjiga, in začne čitati cel roman. Spomni se, da je čital nekoč takšen roman, kako so Turki odvedli v sužnost dečka, pa ko se je vrnil, je vzel za ženo svojo rodno sestro, ker se nista poznala. In zazdel se mu je njegov slučaj čisto podoben temu romanu. On. oče, postani boter lastnemu otroku!
Ali vendar je bilo treba otroka krstiti — kar brez krsta vendar ne more v svet!
In tudi to se je uredilo. Aii bi bilo mogoče aaiti prtoerneišega “botra od
naravnost nezaslišane stvari, kako se ravna z našimi vojaki. Temu niso krivi posamezni častniki, temu je kriv sistem, ker ne ščiti posameznega vojaka dovolj, da hi se lahko branil, da bi lahko iskal svoje pravice.
Gospodje! Zahtevamo tudi v svojem predlogu ustavnega načrta, da se obrazuje poseben odbor za zunanjo politiko. Ta zahteva bi bila morebiti v drugi državi deplasirana. ker je v drugih državah samoposebi umevno, da se parlament bavi tudi z zunanjo politiko. Toda pri nas je parlament Izključen od vsake kontrole, izključen od vsakega sodelovanja pri zunanji politiki. (Tako je!) Tako je bilo v začasnem narodnem predstavništvu in tako je tudi danes. Gospodje! Zaprta so nam bila usta in zaprta so nam še vedno, da izprego-vorimo o Koroški, da izpregovorlmo o Rapallu, da govorimo o Karlu, da govorimo o priključitvi Avstrije k Nemčiji na podlagi tistega principa, kateremu se imamo tudi mi zahvaliti za postanek naše države. Vse to nam je onemogočeno. Onemogočeno nam je tudi, da bi se zavzeli in vplivali na vladno politiko, da pridemo v normalne odnošaie s sovjetsko Rusijo. Vse to nam ie popolnoma nemogoče. Ko smo zahtevali zunanje-politični odbor, je vlada odgovorila: »Ja. pa bodo v ta odbor prišli tudi komunisti in Radičev-cL« Gospodje, raje imam. da pridejo v ta odbor Radičevci in komunisti, nego da vlada v zunanji politiki gospod Tiča Popovič, o katerem sicer ne vem, če je danes še v službi, ki pa je vladal na način, da Vam samim, gospodje, ni prijetno.
(Konec prih.)
Politične vesti.
.+ Amnestija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se |e sklenilo pomilostiti vse one osebe, ki so za vojne uničile državno lastnino, ne da bi bile pri tem imele dobička. Gre za živino, ki ]e bHa oddana za vodne ljudem v rejo, id pa je pogtaflla.
+ Zopet; Prepovedan Ust. Notranje ministrstvo je za našo državo prepovedalo list »Osloibodjenje«, Id izhaja na Dunaju v srbskem jezika in p45e s komunističnim! tendencami.
+ Plebiscit za priključitev Avstrije k Nemčiji. Presbiro javlja z Dunaja: Dne 17. t. m, je pokrajinska skupščina v svoji seji odposlala ustavnemu odseku vprašanje, ali naj se izvede Vasovanje za priključitev k Nemčiji ali ne. Končnega odloka še ni. — Pangermani zahtevalo, naj se glasuje za to. —
rH Vprašanje zapadite Ogrske. Presbiro javlja z Dunaja: Pogajanja med avstrijsko in madžarsko vlado glede Zapadne Madžarske se prično 23. maja na Dunaju.
1+ Češkoslovaška socialistična stranka je na konferenci 15. t. m. v Pragi določila, da bo podpirala samo tako Vlado, ki ima nacionalizacijo rudnikov v svojem programu in se rešitve tega programa tudi takoj loti. — Tri meščanske stranke na Češkoslovaškem (klerikalna, agrarna in Modrač-kova skupina) so fsti dan skkmMe, da sto-pDo v ostrejšo opozicijo protn Vladi, aigrar-ci pa zahtevajo tudi naoBonaližacijo poljedelske industrije.
+ Češkoslovaški levičarski socialni demokrati, katerim so se pridružili tudi nemški češkoslovaški komunisti, so 'imeli od 15. d® 17. t. m. v Pragi kongres, na katerem so se izjavili za pristop k IM. internacionali in za spremembo strankinega imena Iz »socialističnega« v »komunistično« Tako se je dovršil tudi fommatai razdor med obema socialističnima strujama In zopetno zedinjenje bo odsilej mogoče le na podlagi evolucije, k ivede moskovski kamu-
učitelja muzike, ker se je že poprej vežbal nositi Nedeljka?
In ko so našli siromašno žensko, ki bo sprejela otroka začasno za gotovo majhno nagrado, so poslali grešnega Nedeljka z učiteliem muzike v cerkev, da se krsti, in gospa Bosiljka mu je izbrala za spomin moževo Ime Sima.
PETINDVAJSETA GLAVA,
ki jo bodo čl ta tel ji toliko orej prebrali. ker je zadnja, in ker se v njej ustanovi »Društvo za najdenčke«, da bi rejenček bi! y prehodnie brez skrbi. Za čitatelje pa je ta glava važna tudi zato, ker na koncu pisec obeta, da bo napisal še en roman.
Ker je to zadnja glava romana, to bi se moralo po pravilih, i>o katerih se pišejo romani, »njih dvoje« vzeti. E, ali katera dva na na koncu poročim, ko se je pa nekako tako uravnalo, vsled raznih dogodkov, da je'nemogoče zadovoljiti to tako važno pravilo za pisanje romanov.
Nikalkor ne morem tako urav-naji, -4a bi se vzela Anka in pop
n iz eni v zmernejše toke. Če se ta evolucija v Rusiji krepko razvija, moremo tudi gledei češkoslovaških komunistov trditi, da je bilo koj prvi dan opaziti simpatiziranje z novim razpoloženjem v sovjetski državi Predvsem: na krmilo je pnišla Šmeralova skupina, ki je za previdno in pametno delovanje; potem pa se je od vseli 2800 levičarskih organizacij samo 508 udeležilo ustanovnega zbora, kar na vsak način dokazuje velikansko pasivnost do razdiralnega dela v proletariatu. Mi, ki smo sedanjo bazo češkoslovaškega delavskega gibanja že preboleli, si stvar lahko razlagamo: klic po ločitvi socialističnega proletariata v dva tabora je danes pač že izgubil svojo privlačnost.
+ Ententa zahteva preosnovo nemške policije. Nota, katero je predsednik msd-zavezniške vojaške komisije general Moilet poslal nemški vladi, vsebuje v nadaljnjem odstavku določbe o policiji. Zlasti vztraja komisija pri tem, da naj se sedanji zeleal policiji odvzame značaj mobilne vojačke čete, da se prepove vsaka osebna izmena med policija in vojaštvom, da se odpravijo vse policijske letalne formacije in naposled, da se zmanjšajo te kategorije na 150.000 mož. Za to potrebne preosnove se morajo izvršiti pred 15. julijem.
+ Splošna železničarska stavita iz-, bruhne v Belgiji, ker ni vlada dovoljno ugodila delavskim zahtevam.
+ Francoske večinske strokovne organizacije so imele te dni zborovanje v Mar-sellleu in so se izrekle proti moskovski internacionala ter metodam Zinovjeva. Organizacije ostanejo še nadalje včlanjene v amsterdamski zvezi v svestt si velikega revolucionarnega deda, kj so ga vršile v letih svojega obstoja pod njenim okriljem.
+ Na kongres« francoskih komunistov doslej še niso nič .važnega sklenili, razen tega, da se stranka udeleži volitev v zbor-. utico, dasi načelno ne priznava parlamentarizma. Ime stranke se spremeni rz »socialistične s v »komunistično«. Kongres je bil mestoma zelo buren, posebno odposlan* cl iz seinškega okrožja, središča francoske« ga komunista vskega gibanja, so delali ve-, liko zgago, ker se njihovi manjšinski predlogi niso upoštevali. Tako so n. pr, predlagali, naj i>i strankini poslanca oddajali svoje zborniške prejemke v strankino blagajno, kar pa je bilo po predlogu Fros-sardovem odklonjeno. Seinški odposlanci so izrekli delovanju vodilnega odbora svoje nezaupanje. Sicer pa se izdelujejo, sprejemajo In odklanjajo novi statuti.
+ AngUja bojkotirana. Izvrševalo! odbor holandske zveze transportnih delavcev. Je odk»5fl, da se ne bodo nobone angleške ladje v holandskih pristaniščih naložBe m premogom. Dokler traja rudarska stavka se tudi ne bodo vršili prevozi premoga na Angleško. Podobni ukrepi se uvedejo rav-notako proti Norveški v pomoč tamošnjiffl stavkujočim delavcem.
+ Vsi komunistični delegati na zboru rtimunske stranke so bili dan za tem, ko so se izrekli za pripojitev k moskovski internacionali, v zborovalni dvorani v Bukarešti aretirani. Slutijo, da je policija dobila kako ovadbo o »ogrožanju« države.
+ Z« mednaroden zbor Rdeče strokovne Internaciiouale, ki se bo vršil v Moskvi fn bo na njem baje zastopanih 14 mililo nov strokovno organiziranih delavcev, je bil določen naslednji dnevni red: 1. Poročila. 2. Strok, organizacija in diktatura proletarijata. 3. Strok. org. in tovarniški sveti. 4. Strok. org. in komunistična stranka. 5. Strok. org. in kontrola delavske pro ditkcfle.
4- Zbora IH. Internacionale, ki bo 1.
junija v Moskvi sc bo po poročilu *Rudeho Prava« udeležilo skoro 50 držav s svojimi kom. strankami ali soc. dem. levicami. — Cehi pošljejo deputacijo, Slovenci pa jav.	____________________
Vsakega zavednega sodruga častna dolžnost je, da naroči delavski list
»NAPREJ"
ga razširja ter mu pridobiva novih naročnikov.
Pero, najprej zato ne, ker se še dandanes ne ve, kje je Anka. a drugič zato ne, ker je Pero pod in ima živo ženo. Ne moreta se vzeti niti policaj Rista in gospa Lenka Petrovič, ker ima tudi gospa Lenka živega moža. Ne moreta se vzeti niti bogoslovec Toma, človek tako močnih čuvstev, in ognjena Marija, ker je Tomo opu^ stil igralsko karijero in končuje če-i trti razred bogoslovja in čaka na dobro službo. Ne moreta se vzeti niti Elza, hčerka likarice Julijane in njen ljubimec iz ognjegasne čete. aH morja bandist iz sedmega pešpolka. Ker se je vsled znanega dogodka, ki ga je gospod Sima zamislil v svoji domišljiji. ta ljubezen končala s tem, da je Elza dobila pest v ledja. Ne moreta se vzeti niti učiteli muzike in hčerka krojača .love. ker je to ljubezen raztrgal oni tako usodni listek.
In potem — kdo se more vzeti na koncu te glave? Nihče, nihče! Tudi pisec zelo obžaluje, da ne more ustreči v tem pogledu svojim dragim čitateljem. n.
Dnevna kronika.
/ Importiranje tujerodnega uredništva.
)»Uradnik«, glasilo društva zasebnega uredništva piše: »Po dve in polletnem obstrja Maše države je naša industrija, trgovina, in Velika obrt prešla popolnoma v roke kapitalistov, čiiutov in tujczemcev. Oni gospodarijo v naši državi in mj jim moramo biti pokorni. V zadnjem času pa je ta kapitalistična gospoda začela tarp or tirati v državo tudi tujerodno »uredništvo« in sicer po največ bivše štabne častnike. Seveda pa se ti importirani »uradniki« ne nastavljajo kot praktikanti, temveč kot podravnatelji in ravnatelji. Da vlada v takih podjetjih prava avstrijska vojaška dresura in disciplina, je umljivo. Kapitalisti pa so s takimi »gospodi podravnatelji In ravnatelji« povsem zadovoljni in to vsled tega, ker so inozemoi m ker nič ne znajo, da šikanirajo domače Uredništvo. Osrednji odbor je zahteval .Vsled tega pri poverjeništvu za notranje Zadeve in pri poverjeništvu za socialno skrb, da se vsako nadaljnje importiranje tujerodnega uredništva prepove. — SinOl se nain ubogi poverjenik, ki skrbi, ko ga spravilo zasebni uradniki v tak neprijeten položaj. Ce izda naredbo, s katero prepove importiranje tujerodnega uredništvih, doši slovo, ker bi z izvajanjem te uredbe moral pričeti od zgoraj, pri vladi. Kajti znano je, da odpušča vlada iz službe jugoslovanske državljane, ki imajo vse sposobnosti, in namešča na njihova mesta bivše ruske ci-ristične in VVranglove častnike, ki upropa-šoajo narodno imetje.
... „ Prij'ava kandidatov srednješolskega učiteljstva. Da se dobi pravočasno pregled pomožnih učiteljev za prihodnje šolsko leto, vabijo se kandidatje srednješolskega učiteljstva, bodisi da že službujejo na kakem učilišču, bodisi da so šele dovršili filozofske študije, pa žele kakega mesta na srednjih šo-lah aK učiteljiščih v Sloveniji, da se ■prijavijo višjemu šolskemu svetu vsaj do 30. junija t. 1. z navedbo natančnega naslova, rojstnega kraja in leta in zuanstve-.
ne stroke, za katero so usposobljeni!, s potrebnimi dokazil L
Javno proda vanje. »Probude«: »O keramiki in njenem razvoju od najstarejše do sedanje dobe, se bo vršilo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 11. uri na tehn. sr. šoli.
Zamenjava 10, 2 hi 1 K novčanic. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Občinstvo se v smislu odloka ministrstva financ z dne 7. maja 1921 broj 5729 opažanja, da se v lastnem interesu točno drži podpisanega roka za zamenjavo 10, 2 in 1 K bankovcev, ki se vrši do uključno 4. junija t. 1., ker se po preteku tega roka brez izjeme ne bo nikomur dovolila naknadna zamenjav«.
Zamenjava pokvarjenih bankovcev. Na podlagi odloka finančnega ministrstva je bila pri generalnem nadzorništvu finančnega ministrstva sestavljena emesijska sekcija, ki bo zamenjavala pokvarjene bankovce In nadzorovala cirkulacijo bankovcev v kraljevini.
Za upravnika narodnega gledališča v Zagrebu je bil od prosvetnega ministrstva Imenovan prof. Julij Benešič, ki slovi kot dober poznavatelj gledališke umetnost!, zlasti slovanske. Dobrih poenavateljev gledališke umetnosti je pri nas tudi res treba in ne razumemo, čemu prosvetno ministrstvo še ni ugodilo tej najprtoiitivnetfšf zahtev! naših kulturnih krogov.
Natečajna razprav«. Svet mesta Baje razglaša natečajno razpravo glede 15 letnega najema bivše tvornice vate, ki je mestna last, za dan 29. 1921, v prostorih mestne hiše št. 25, ob 9, uri dopoldne. — Natačnejšl podatki so razvidni iz objave, ki je nabita tu mestni deski.
Tedenski zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane. V tednu od 8—14 t. m. Je bdo 29 (14 m. in 15 ž. novorojenčkov, umrlo je pa 27 (1! m. hi 16 ž.) oseb, in sicer za jetiko 9, za srčno hibo 5, za rakom 2, za drugimi naravnimi vzroki 11. Obolela je pa 1 oseba za škrlattako in 1 za grižo.
15.000 Članov, Ima 120 podružnic In dobiva državno podporo v najmanjšem znesku letno četrt milijona kron. Letos je prejel
400.000 K čsl. državne podpore. Na Češkem n; planinstva, ker ni visokih gora, nego Je je razvita samo turistika.
Prvenstvena tekma Svoboda Maribo: Ptuj se je končala z zmago Svobode in sicer 4 : 1 (2 : 1). Mariborska Svoboda, ki obstoja šele dva meseca, se krasno razvija in le dosegla že lepe uspehe. Želimo jt kar tako na prej.
Ljubljansko obrtno sodišče.
Delavci in drugi delojemalci, katerih bpore z delodajalci sodi obrtno sodišče, se opozarjajo na to, da bodo smeli voliti pri-obrtno in Prizivno sodišče le te-hJmi iih bodo delodajalci pravočasno pri-’ mestnemu magistratu, da se vpišejo
V	volilni Imenik. Interesirajtc se torej sami, da ne bodete izpuščeni iz volilnih Lme-Mkov in opozorite na svojo volilno pravico hidi delodajalca, da Vas pravočasno nagnani magistratu.
Obrtniki, trgovci, trgovske, komanditne In delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe in zavodi, društva Itd.
iv	Ljubljani, za katere velja obrtni red iii na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se poživljajo, da v smislu razglasa ministrstva za trgovino m industrijo z dne 30. aprila 1921, objavljenega v Uradnem listu št. 50, nemudoma, najkasneje pa do 31. tnaja 1921 pismeno naznanijo mestnemu magistratu — v posvetovalnici — radi volitev v obrtno in vzklicno sodišče: 1. sta-fallšče bi vrsto obrata, ter lastnika obrata In 2. imena in priimke vseh moških ter ženskih delavcev, »službenih dne 10. maja 1921. Pri uslužbencih je navesti tudi, da so nad 20 let stari, torej tudi rojstveno leto j lo da prebivajo že nad 1 leto v Jugoslaviji, j ker sicer nimajo pravico voliti. Tudj vajenci nimajo pravice voliti. 3. Trgovske ko-manditne in delniške družbe, pridobiine in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva, morajo izmed oseb, poklicanih za njfli zastopanje, imenovati eno alt dve osebi, k| zanje oddajo glasovnice.
Delodajalci In delojemalci, ki imajo pravico voliti prisednike in namestnike v obrtno in prizivno sodišče, ki razsoja spore *hed delodajalci in delojemalci, se opozarjajo — da bo mestni magistrat založil posebne tiskovine za prijavo delodajalcev in delojemalcev. Kedaj se bodo dobile tiskovine. bo objavljeno v listih.
fšylt»rni vestnik.
Za koncert, katerega priredi naša Glasbena Matica danes, 21. t. m. na čast Udru-ženja Jugoslovanskih inženjera i arhitekta Ivlada v Ljubljani vseobče zanimanje Ponavlja se z naj večjim uspehom uspela Sat-nerjeva »V pepelnični noči«. p0leg tega se pojo tudi najlepše narodne pesmi. Za koncert je na razpolago še nekaj sedežev, pa- j
sebno na galerijj in balkonu ter vabimo naše občinstvo, da se tega koncerta v naj-večjem številu udeleži. Začetek točno ob 9. zvečer.
Lepa brošura avstrijskega s. dr. Otona Bauerja »Der Weg z um Sozialismus«, ki je Izšla v prevodu skoro vseh kulturnih jezikov in tudi v našem (Pot k socializmu«, prevet s. Uratnik), je doživela v kratkem času, odkar je bila napisana, svojo 12. iz. izdajo. Tekst v brošuri, ki se peča glavno z idejo socializacije in kt je imej v marsikaterem oziru odločilen vpliv na socialistično gibanje v povojni dobi, je ostal nespremenjen, dodal pa mu je avtor daljši uvod, Iz katerega bomo priobčili zanimivejša mesta. Ob tej priliki opozarjamo naše bralce, da se nahaja v zalogi našega uprav-ništva še nekaj izvodov slovenskega prevoda tega dela in stane samo 2 K.
Šport.
Slavla, Praga: Ilirija. Nogometne tekme med praško Slavijo in Ilirijo v soboto in nedeljo na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom se prično ob pol 18. uri. Dijaške in članske vstopnice se pri dnevni blagajni ne bodo Izdajale, temveč se dobe le v predprodaji pil Kancu oz. Pevaleku v Zidovski ulici. Predprodaja se vrši tudi v nedeljo dopoldne na igrišču. — V nedeljo ob pol 21. urj priredi Ilirija gostom v hotelu Tivoli pozdravni večer, na katerem so dobrodošli vsi prijatelji športa in Čehov. — Sodeluje godba.
Slovanski planinski svet. V nedeljo <e je vršilo na ljubljanskem magistratu posvetovanje zastopnikov češko-slovenskega
planinskega kluba in jugoslovanskih pl«, umskih društev o enotnejšem in skujmem delovanju na polju turbtike. Sklenilo se 'e, da bodo Imeli češko-slovaškl dijaki, kil so člani češkoslovaškega planinskega kluba isto ugodnosti po kočah slovenskega planinskega društva ko jugoslovanski! dijak! oz. obratno. Ustanova se je tudi slov. planinski svet, v katerega pošljejo Čehi šest članov In Jugoslovani fiest. Ta svet bo skrbel za medsebojne zveze In skupno delovanje na polju planinstva. — V Jugoslaviji obstojajo dosedaj tri planinska društva In sicer: Slovensko planinsko društvo s centralo v Ljubljani, Hrvaško planinsko društvo v Zagrebu in Srbsko planinsko društvo v Užlcah. — V čehosiovašk*i obstoji samo Klub čehoslovaških turistov, ki ima organizacije po cel! republiki; šteje
Organizacijski vestnik.
stranke.
Naši kadri.
Reorganizaciji naše stranke srn 5 postavili krono na glavo. Danes vemo, koliko nas Je. Ni nas na desettisoče, kakor bi nas lahko bilo, toda tudi ti tisoči so dovolj. — Kajti organizacije so naši kadri in politično organizirani sodrugi niso naši navadni vojak, temveč naši predbojevniki. Zaupniki so to, ojcoli katerih se bo zbiralo vse delavno ljudstvo. Zaupniki so to, o katerih vemo, da. se najmanj enkrat na mesec spomnijo na svoje moralne in gmotne dolžnosti do stranke, zaupniki, ki hočejo vedno vedeti, kaj in kako je s stranko, ki ne gredo na vsake limanice nasprotnikov, temveč stvarno preudarjajo in trezno sodijo. Ti zaupniki so raztreseni po vsej Sloveniji, delajo povsod resno za stranko, stranica se lahko nanje zanese prav tako, kakor se tudi onj z zaupanjem zanašajo na stranko. Zaupniki so to, ki ne bodo pokazali stranki hrbta za prazen nič, ki ne bodo izstopali, če bodo slišali zopet o kakem so-drugu, da ni augelj, temveč bodo posebno
v	takih slučajih svoje sile podvojili, da ostane stranka čista. Kajti ne z zabavljanjem, temveč z delom bomo stranko utrdili. Posebno lepe besede smo čitali v tem oziru v današnjem »Ljudskem glasu«. Voditelji lahko prodajajo vsak svojo stranko samo tam, kjer odločujejo dogme. Socializem pa ne temelji na dogmah, temveč na idejah. Za iste ideje in iste cilje so bore posamezniki lahko različno — stranka pa je organizacija, živo telo, sestavljeno iz posameznikov, ki so se združili m pogodili, da bodo delali in kako bodo delali za skupni cilj. Ta pogodba se imenuje strankina ustava (statut, pravila). Kdor se te pogodbe ne drži, se sam izključi, soditi pa ne bodo o tem ne klerikalci, ne liberalci, temveč naš strankin zbor. Če odpade posameznik, nima to za stranko nikakega pomena. Eden odpade, tisoč novih se pridruži. Vse velo Ustje mora odpasti, razloček pa je v tem, da odpade slabič pri prvi sapi, silnega odtrga šele vihar — hrastov list pa odpade šele, ko ga izpodrine zdrav pomladek.
Mladina! Na plan!
V Ljubljani, is, maja 1921.
t V
Načelstvo JDS In KDZ.
Vestnih
Danes, 21. t. m. ob 8. zvečer se bo vršil sestanek vseh odsekov »Svobode«. — Udeležijo naj se ga tudi podružnični odbori.
*l/ Podružnica Izobraževalo© delavske zvezo »Svoboda« Vodmat-Mos{e naznanja, da ustanovi pevski odsek in sicer prvič ženski zbor in po možnosti, če se zadosti članov priglasi, tudi inoški zbor. V pevski odsek ima pravico vstopiti vsaki član »Svobode«, ki pa se morajo obenem zavezati, da se bodo vestno ravnali po pravilih tukajšnje podružnice izobraževalne zveze »Svoboda«. Zatorej, sodrugi in sodružlce, na plan, kdor ima glas in veselje do petja.
V	pevski odsek se San! sprejemajo vsak dan od 8—12. ure dopoldne In od 2.—6. ure popoldne v društvenem prostoru (pri Mavsarju) v Novem Vodmatu štev. 189. Odbor.
DruStvene vesti.
Pevsko društvo »Slavlia« Vič-GIin-ce vabi občinstvo na veliko spomladansko veselico, katera bo v nedeljo, 22. t. m. na vrtu gostilne g. Novaka na VIČ«. Na veselici sodeluje polnoštevilna mengeška godba.
Opomin. Na podlagi sklepa občnega zbora poteče rok 30. 6. t. 1. za vse člane društva »Innsbrucker Sterbeverein« m »Pogrebno društvo v Ljubljani« ki so s članarino zaostali. Odbor podpisanega društva ponovno opozarja vse zamudnike, da čla-Jiarmo do zgoraj navedenega dne sigurno
plačajo, ker drugače prenehajo biti člani iti Izgube vse pravice. — Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani.
ce Ceskoslovenska obec v Ljubljani upozoruje členy že Športni klub v Ljubljani pofada na počest S. K. Slavije v Pra-by dne 22. t. m. o 8 hod. večerni v Hotelu Tivoli pratdskj/ večirek. Zfičastnete se hojnč.
y Koncert v hotelu Tivoli bo danes popoldne od 4 do pol 9 zvečer in v nedeljo dopoldne od 10—1 ter popoldne od 4—9, Vstopnina prosta.
Dopisi.
Križe pri Tržiču. Dolgo časa smo mirno gledali in poslušali, Icako nas je župnik Zabukovec napadal v cerkvi To je že njegova navada. Na dan Vnebovhoda je zopet rohnel v cerkvi nad socijallst! ta komunisti in samo zato, ker je Ml v »Napreju* objavljen članek in se je on čutil prizadetim. Potegnil je kos »Napreja« iz žepa in prečl-tal članek svojim ovčicam v dokaz, češ, kako grdo so ga napadli. Ml bi pripomnili k temu samo to: Če je to dopustno, bomo preskrbeli, da bo večkrat čital »Naprcjeve« članke v cerkvi. In zakaj pravzaprav vse to tohnenje. Zato, ker je klerikalni zrna j začutil bolečine in sedaj bije z repom na vso moč okrog sebe. Ljudstvo je udrihnilo po klerikalizmu skoro po vseli občinah! --In to klerikalne petelin« strašno peče! — Udarci prebujenega ljudstva so hudi!
Kočevje. Kočevski NSSarJl sl glasom nedeljskega dopisa v Peskovem glasilu domišljajo, da predstavljajo — 2Jdruženo kočevsko Slovenstvo! Najbrže zato, ker se kot pristni proletarci dičtjo z lesnim vele-mflljonarjem Kajfežem, — da ne igrajo pri tem nesebičnemu tovarišu vagoni nobene vloge, nam bo kočevski velopolitik ta po-stajenačelntk Repovš sigurno z veselje! pritrdil — in pa z bivšim šulferajnovcem, nekim Watzlom, ki mu je začasno zaupana naša srednješolska mladina v vzgojo. — Istočasno, ko se ti vclepoHtlki predstavljajo strmečemu svetu pod tvrdko, ki naj obsega vse kočevske Slovence, gnne in se groze ne samo socijalističirim In komunističnim Slovencem, ampak tudi gotovim slovenskim buržujem, katerim že oči vidno preseda absolutizem in terorizem Repovš-Polovičeve le za korita skupaj zbobnane klike, In ki se resno boje, da afco mestna občina Kočevje pade vsled posebnih, necl-mo slučajev, v resnici v roke te klike, da ne bo ugled kočevskega Slovenstva še nižje padel kot ob polomu »Kočevske posojilnice«. Da pa ti NSSarski zakrinkane! ne bodo še nadalje farbali sveta pod krinko »Združenih kočevskih Slovencev«, naj navedemo, da je glasom volilnega imenika, iz katerega so bili Nemci do malega Izre-klamirani, za mestno občino Kočevje krog 400 volilnih upravičencev od teh kakih 50 NNSarjev, katerih jedro tvorijo železničarji pod komando po s ta j enačelmka Repovša !n k: so pr! volitvah v konstituanto v 4 občinah, vštevši Kočevje, dobili 65 glasov, nadalje približno 30 JDSarjev ter kaikih 25 SLSarjev, le približno 30 je neopredeljenih vsi ostali volilci pa pripadajo socijalističsi! ta komunistični stranki. Pozivamo NSS, naj te številke ovrže! Vsi NSSarJl skupaj predstavljajo komaj eno osmino volflcev ter bi ža slučaj volitev dobili od 24 komaj 3 mandate, ako bi pa imeli volilno pravico še ortohtom! meščani, kar edino bi bilo tudi pravično, bi pa NSSarji predstavljali komaj 5% volilcev ter bi pricapljali v mestno hišo komaj z — enim celim mandatkom.
In ti ljudje se drznejo predstavljati svetu kot »Združeno kočevsko Slovenstvo« ter še pod to firmo groziti drugim, k| se ne uklonelo njih železniško-profesorskemu te-
rorju! Uboge domišljave reve! Kaj gre žd
pred padcem, gospod postajeaačehdk Re« povš? Pa brez rokavic!
Jesenice, Dne 8. maja tl. ob 10, uri dopoldne se je vršil pri Jelenu na (Savi) občni zbor »Stavbene in gost. zadruge Delavski dom Jesenice Sai va. Načelstvo in nadzorstvo je poro-« čalo o delovanju in o letnem zaključi kit. Delovanje načelstva in nadzori stva je bilo zelo neprijetno, ker ja bilo to prvo leto obstoja zadruge. Potreba je bilo napraviti pravila, na-« Daviti različen inventar in sklepati razne pogodbe. Kriza v tovarni na Jeseničan je močno vplivali, tudi na gospodarstvo zadruge. Ker so delavi ci slabo zaslužili, niso mogli pogosto; obiskovati svoj dom in tudi ne razi nih predtav. Vsled tega se tudi kine-, matograf ni tako obnesel, kakor sa je sprva pričakovalo. Tudi različni novi davki in takse ter zvišani obrat-, ni stroški so krčili dobiček zadrugo« Pri vseh teh neugodnih razmerah je zadruga zaključila letni račun z ma-> lim prebitkom. Sodrug Zugovtz je poročal, koliko stroškov so povzro-. čila Konzumnemu društvu za Slove-, j niio popravila pri poslopju m na pro« štoru. Sodrug Žnidar, gostilničar za-, druge, je poročal o prometu v gostilni. Potem je poročal sodr. Bertom, celj o razmerah v gostilni. Bilo je nekaj članov, ki so mislili, da sinejo V, lastni gostilni poljubno razbijati in delati škodo. Vsi člani naj se zavedajo lastnih delavskih interesov, da se vsak tudi v domači gostilni ’ob-« naša dostojno. Sklene se sklicati vsak mesec enkrat člansko zborova*. nje. na katerem bo poročalo načel-, stvo In nadzorstvo zadruge o delo-« vanju, gostilničar pa o prometu V gostilni. Nato sta bila izvoljena Vj nadzorsvo z večino glasov sodrugfl Josip Vovk, in Ažman Karol.
Davek na luksuzno blago na Dunaju,
V dunajskem občinskem svetu je socijal-demokratična stranka predložila zakonski načrt o davku na luksuzno blago v mestni občini Dunaj, Po tem zakonskem načrtu imajo vsi predmeti, k! so kvalificirani kot luksuzno blago obdačiti pri mali prodaji z luksuznim davkom v znesku 15 odstotkov od prodajne cene. Ta davek morajo plače« vatj vse prodajalne, tudi zadružne.
Poziv k naboru. Konzulat čslov. repub, v Ljubljani naznanja: Na podlagi naredbe ministrstva nar. brambe v Pragi št. 81762 s dne 3. februarja t. I. se vrši pravilni nabor, letnikov 1899, 1900, 1901 kakor tudi naknadni nabor za letnik 1898 v prostorih' konzulata C. S. R. v Ljubljani Breg št 8 I. uadstr. dne 28. t. m. ob 8. zjutraj. Vsi če. škoslovaškl državljani, rojeni v letih 1901', 1900, 1899, k! prebivajo v Sloveniji, so obvezani dostaviti se h konzulatu v Ljubija, ni. Tudi vsi oni, ki so bili spoznan! za sp.* sobne k nadomestnemu službovanju, ali katerih nabor je bil vsled njih začasne nesposobnosti odgoden, se morajo priglasiti, Razen tega se imajo zglasiti vsi oni češkoslovaški držvljani letnika 1898, ki se dose-daj niso predstavili najsibode glavnemu ati naknadnemu naboru. Vsi nabora obvezani se morajo legitimirati ali s potnim listom Izstavljenim od kakega češkoslovaškega urada, ali pa z domovinskim listom in po« trdilom identitete od občinskega urada, opremljenim s fotografijo. Zoper vsakega« ki re izpolni svoje dolžnosti, se bo vpeljalo kazensko postopanje v smislu §43 hramb« nega zakona. — Generalni konzul dr. O, Beneš.
•v r. -.r
P°‘rti n«jvečje žalosti javljamo protu2no vest, da je dušica našo nad vse ljubljene 9!elne hčerke in sestrice
Nadice
poletela danes med nebeške krilatce po dolgi, mukapolul bolozoi.
Pogreb bo v nedeljo 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 43 k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. maja 1921.
Oskar in Milka Kuret,
stariši.
Prip^rofa se tvrdka
Večletna 9»ran«s ja
Josip Peteline,
Uubilani,
St?« Petra
rssbp IfH 7,
Popravila se sprejemajo.
edine tovarniška zaloga
MiLSEkSilš Slft-Iev v vseh onren ah. BrfilerŠIais in BšvpSIHs*
SivaEnih
VOjssa, za
Milina garancija
slrelev v vseh opremah, materija!; in	gsreet-
rodbinsko in obrlno rabo ter vsi posamezni deli za vse sisteme, fgže, olje na drobno in debelo. Veličina garancija f . — Ugodni plačilni pogoji.
Vpiačana c8<aEg*iStt.a glavnica K~30,000.000.
Slovenska banka
Telefon št. 567« — Čekovni račun 12235.
.	.	UUBLJJtNJi,	Krek@u	tm	šttev. 10, nasproti	d&m&s46.
- res uie najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle naikulantneje.
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 113.
Velika zaloga fg p ttii: DnMia,
otročji vozički, šivalni in razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli.
F. BATJSL, Li«islias>.S) Stari irg št. 28. Sprejemajo so dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
Citajte velezanimivo šludijo Lir. Oto Bauer - Uratniis
Pot k Socifaliztriu.
Cena K 2-—
Naroča se v upravi »NAPREJ".
IMi?
h
Prekiic.
Podpisani preklicujem besede, ki sem jih rabil in z njimi žalil sodruge Ferdo Rittarja in Leop. Gotza. Ob enem se jima zahvaljujem, da sta odstopila od sodnjiskega postopanja.
Zagorje o. S., 20. maja 1021.
Josip Plevnik.
Spretnega krojaškega
pomočnika
za trajno delo proti dobri plači takoj sprejme Andrej Omar, krojaški mojster, Rajhenburg.
Spreinie se
gospodinja
srednje starosti k trem odraslim osebam za vsa domača dela. Kje pove uprava „Napreja“.
3BE
Špedicijska tvrdka
DU
1!)
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
franjo zmm,
v Stohu, pošla Domžale pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ...................
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana BMmiU
priporoča svojo
zlatarsko in drasoljarsko delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po naj višjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
it.
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi
" ocarinjene.
3E
Ugodna prilika za nakup
Dobi se pri Franc Lautllarju, Sv. Petra cesta 83, ali na
stojnici v Šolskem drevoredu Razpošilja se od 10 kg naprej
s prakso v industrijskih podjetjih, sposoben samostojnega dela se išče za takojšnji nastop. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo na.................
Jugoslavenski Kremenezky zavod za žarulje i elektriku d. d., Zagreb, Palmotičeva 18.
Na Bohiniki Beli se bode prodalo na dražbi
hiša št. 67 z vrtom
dne 29. maja ob 9. uri dopoldne sklicna cena 7000 Dinarjev. Interesenti naj se zglasijo pod št. 710-dr. na upravo lista.	________
Naznanilo!
Konces. potovalna pisarna IVAN KRAKER v Ljubljani se je preselila iz Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) v Kolodvorsko ulico - - - št. 41 blizu glavnega kolodvora.--------
Najkrajše linije čez H A VRE, Cherbourg in Ant-werpen v AMERIKO.
=E
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo špecielno urarsko delavnico na
novo preuredil.
Popravila se izvršujejo točno pod jamstvom. Cene zmerne. Lepa izbira švicarskih ur, zlatnine in srebrnine.
Eduard Škopek, Mestni trg 8/II.
strokovni urar. abs. urar teh. šole v Karlsteinu.
Sprejme!® se izveihani
itt ii n
s	naobrazbo.
Organizirani imajo prednost! Ponudbe s prepisi spričeval naj se vpošljejo na
Konsumno društvo za Slovenijo,
Ljubljana, poštni predal 13.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Naj večja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Blago za obleke in plašče.
Hrta m men a loMmiin lilio w narotllii.
Konfekcija za dame.
vseh vrst
OBRBL ^ LJUBLJANA
SITAR
■A*,
'etra ce»|
COSULICH-LINE
(prej AUSTRO.AMERIKANA)
V.mft AssnAMiba prevaža potnike v New-York redno I ■ 5K"MlBlCrIK9 3 krat, v Južno-Ameriko po tkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
SIMON KMETEC, v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
P. T. Potniki, kateri se želijo voziti z brzoparnikom President VVilson na dan 18. junija v New-York, se sprejmejo še do 10. junija 1.1.
ogromno pošiljatev	M
manufakture narav-	60
nost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermeelcl v Ccljn,
IrTsTter volne, cefirje, tiskanlne, etamifte, batista za ženske obleke, sukna kamgsrna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega plaina za perilo,	klota,	cvilhe, robcev,	svile in že mnogo	raznega druzega blaga,
katero	se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah.	Razentega, vedno velika zaloga	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo _ nizkih	cenah.	Čevlji, ženski,	moški in otročji vedno v velikanski zbiri,	•
pristno ročno	delo od lastnih čevljarjev.	220	■
llustrovani cenik zastonj 1	Na	debelo	samo	v I. nadstropju ■
VSSSSSA R- STRMECKI
Slovenija
1
Medic, Rakove & Zanki,
prej A. Zank! sinovi.
Tovarna kemičnih in rutin, barv ter lakov
Centrala: Ljubljana, d. z o. z. Skladišče: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FedervveiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL", Lak za pode. »MERAKL", Linoleum lak za pode. »MERAKL", Emajlni lak. »MERAKL", Brunoline. ===== Ceniki se začasno ne razpošiljajo l =====
Zensko zdravilišče
toplice Dobrna pri Celju.
Akratoterma 370 C. izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, želez-nati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli v vročem zraku. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno!
Vojaška zdraviliška godba. Sezija: Maj — Oktober.
Prospekti zastonj pri upravi kopališča.
= Automobilna zveza Celje - Dobrna. =
■mt imimimiBmmtmmmmtaammm&m
GIutuo agiopgtro z«;
E
pisalni stroj	razmnožgvalai	aparat
lina tvrdka
THE REX Co., Ljubljana
Šclenlmrgovn ul. 7/1. fu Gradišče IO.
n mina urnim u vse
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sotina ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.)
Mehanična delavnica za popravo vseh vrat gramofonov iu godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
Up A budilke, n?-
■ 6 hafke, verižice, zlatu in e, srebrni?, o, očala in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in ziatar,
Colje, Glavni trg it. 4.
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
liip itt in pilili pliii is M
Kolodvorska ulica št. 6
vsako množino kupi
,Drava‘
letna Muslina delniška družba Maribor,
Aleksandrova c. 51.
CUNARD
&
VOZNI RED
brioparobrodcv zs Seve? no Ameriko In Canado.
Spremembe bc pridržijo brez posebne objave.
Od Cherbourg-a	do Hew torta	Ptrofcrod
četrtek sobota sobota sobota sobota sobota četrtek sobota	12. maja 1 i4' -21. . 28. , 4. junija 18. . 23. . ?5. .	Sazonia* Aquitania Imperator Mauretania Aqultania Imperator Saxonia* Aquitania
NajveCjl in naihitrejli peroprodl n« «wetu.
, ,	..	...	Lnaitimadlts	i	Vsak	potnik	mora	imeti	predpisani	potni	list, vidiran od naj-
u nunama la uotnike.	wuiat«	tzagreb,	j«««*«	t*	d,	daije od kon^v
stih držav skozi katere se mora potnik voziti do luke ukrcanfa. - Do nadaljncga se morajo vsi potniki stili arzav, skozi Kate d l karanteni v luki tkrcanja, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki po-
tuielo preko C h er bo ur g - a, zglase v p i s a r n i za s to p s tv a 18 dni in oni, ki potujejo preko Trs ta, ‘ '	14	dni	pred	odhodom	parnika.
• Parobroil .Snionia* vo»l Uo luke Hallfa* (Canado).
J
ir. Ljubljana. IMmta ulica». ».
boinlSI s glavnica K 50,060.000. Rezerve okroglo K 45,0C0.CG0’—•
Sprejema vlogfc »a knji* lice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
“ Ljubljanska kreditna banka
’	—	B	-BL.	BS—8	-ur—	Telefon	St.	261	in	413.	ca=aa
Brzojavni naslov: Bmka. nam	v Ljubljani,
podružnice: V Splitu, Cei&ucu, Trstu, Sarajevu, Gorici, eelju, Mariboru, Borovljah, Ptiiju
In Brežicah.
Prodaja *režk
razredne loterije.
KupujeJinjgrodi^ vrednostnih papjr^ev^ financira erarižne dobave in dovoljuje M vsakovrstno kredite. —
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
[Tisk »Učiteljske tiskarne x Ljubljani,.