SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TABIFA REDUCIDA Concesión 1551_ Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 13 DE ENERO (JANUARJA) DE 1939 Niim. (Štev.) 104 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Umazane cunje Prej ali slej pride resnica na dan. •Ea modrost je že stara in se je sedaj spet enkrat potrdila. V tukajšnji proti jugoslovanski organizaciji "Hrvatski domobran" je prišlo do hudega spora v vodstvu, katerega člani Mešajo sedaj umazane cunje svojih protivnikov in s tem pred vso javnostjo kažejo, kakšna gniloba se drži raznih poltikavzarjev, ki so se tu samovoljno proglašali za voditelje hrvaškega izseljeništva ter so to delali z enim samim namenom: izrabljati na zločinski način lahkoverne izseljence v lastno korist. Ivana žuvanica, glavnega starešino "Hrvatskega domobrana" za Ju-2110 Ameriko, t. j. nekakega vrhovnega generala vstaške organizacije v te®i delu sveta, Josipa Vargo, glavnega podstarešino, in glavnega blagajnika organizacije Uroša Radovi-^oviča so izključili iz "Domobrana". vstaško glasilo, ki je v rokah Pave-licevega odposlanca A. Valente, je javilo posebno izdajo, v kateri dolži omenjene tri "borce za hrvaško neodvisnost", da so bili prodaji "srbskemu poslaništvu" ter da so hoteli polastiti se domobranske Jiskarne in oslepariti one člane, ki so oili tako neumni, da so domobranskemu vodstvu "posodili" denar za ®akup stare Schaffnerjeve tiskarne 12 ul. Venezuela; iz poročila v Valen-tovem posebnem izdanju, kakor tudi 12 odprtega pisma, ki ga je izključeni glavni general objavil v svojo °brambo, se namreč vidi, da je tiskarna na robu propada (če ni medtem že vanj padla), da jo vodijo ljudje, ki se na posel ne razumejo in da se vstaško glasilo, ki dolguje tiskar-111 pettisoč pesov, tiska pravzaprav ^a račun onega denarja, ki so ga lahkoverni člani organizacije posodili za nabavo strojev, misleč da je Njihov denar lepo zavarovan z imetjem tiskarskega podjetja. Poleg izdajstva in namena, da "ukradejo" tiskarno, očita domobransko glasilo Sključeni trojici, da '' imaju još silu Stijeha na svojoj duši, a koji se odnose na ni j hov sramotni rad kao fjinkcionera"; grozi, da bo objavilo opširan izvještaj" o teh grehih'. O dosedanjem šefu domobranstva v Južni Ameriki trdi, da je častihle-P®», da je človek "nizke duše in skrajne pokvarjenosti, izrodek in ^opalica". Mi gospoda bivšega "generala" nepoznamo, smemo pa mi-da ga Valenta in drugi, ki to Jlsejo, poznati morajo, saj so z njim dolga leta sedeli v vrhovnem vodstvu organizacije, ki je na najpo-deljši in res samo propalic, nizkih duš in skrajno pokvarjenih izrodkov ^eden način vodila nizkotno gonjo Proti vsemu, kar je jugoslovanskega. .Kakšni so pa oni drugi "reševalci1 hrvaškega naroda", ki so ostali v vrhovnem starešinstvu" in obdržala list v svojih rokah? Njihove umakne cunje je pred vso javnostjo raz-egnil žuvanič v odprtem pismu, na-• 'ovij enem na člane vstaške organi-v Južni Ameriki. Glavni kolo-odja v tem "vrhovnem starešinih " je Ante Valenta, ki ima od 932. leta, ko je prišel semkaj kot Poseben odposlanec "poglavnika" ^avelica, glavno besedo v "Hrvatje mdomobranu", v katerem je, ka-t°r trdi žuvanič, brezobziren dikta-j. r> zloben, trmast in tako samovo-Jeil> da ne dovoli pregledovanja ruštvenih knjig, ker bi se izkazalo, ?'Je diktaturo izvajal tudi v denarja zadevah, in sicer v svojo osebno 0rist. žuvanič trdi celo, da so mno-jr hrvaške družine v domovini šle ^ boben, ker niso nikdar prejele de-ar> ki so ga tukajšnji njihovi svoj-(j' ^seljenci, izročili Valenti za to, .a ga pošlje v domači kraj; v času, ® je Paveličev odposlanec na tak Sfln. poneverjal denar ubogih hrva-izseljencev, je pa znal "u jed-J samoj noči spiskati sa sumnji- Chamberlain in Halifax pri Mussoliniju ANGLEŠKA DRŽAVNIKA STA SE ODZVALA POZIVU NAČELNIKA RIMSKE VLADE, KI JU JE BIL POVABIL V MONAKO VEM — PO T SKOZI PARIZ — CHAMBERLAIN NE NAMERAVA POSREDOVATI MED ITALIJO IN FRANCIJO Za časa monakovske konference, na kateri so Chamebrlain, Daladier, Hitler in Mussolini odločili usodo Češkoslovaške, je načelnik rimske vlade povabil šefa londonskega kabineta na obisk v Italijo. Takrat je izgledalo, da so razen Čehov skoro vsi zadovoljni z zaključkom monakovske konference, ker je izgledalo, da je to edini izhod iz krize, ki je grozila, da zaplete Evropo v novo vojno, in ker je Hitler izjavil, da bo po priključitvi Sudetov popolnoma zadovoljen in da v Evropi ne bo ničesar več zahteval. Na drugi strani se je pa tudi drugi predstavnik to-talitarstva, Mussolini, postavil v pozo pomirjeyalea, radi česar ga je fašistično časopisje hvalilo kot rešitelja miru, in tako se je res zdelo, da bo Evropa vsaj za precej mesecev pomirjena. Zgodilo pa se je drugače. V Rimu so menda izračunali, da so se Nemci, z italijansko pomočjo ter s francosko in angleško popustljivostjo, le preveč okoristili, pa so začeli misliti, kako bi tudi oni kaj dobili. Notranji zapletljaji v Franciji so jim pokazali smer, v katero kaže udariti. In tako se je v Italiji začela znana pro-t i francoska kampanja ter so se listi na dolgo in široko razpisavali o "narav % pravicah" Italije v pogledu Tnnisa, Nizze, Savoje in Korzike. Nastala je v evropski politiki nova napetost, ker so Francozi močno reagirali na italijanski napad. Njihov ministrski predsednik je prepotoval Korziko in Tunis ter je bil tako sprejet in je imel take govore, da v Italiji ni mogel ostati niti najmanjši dvom, da v pogledu dežel, ki so v francoskih rokah, ne bo šlo tako, kakor je šlo pri Češkoslovaški. V Parizu so izjavili, da so pripravljeni pogajati se z Italijo o katerikoli zadevi, nikakor pa ne o tem, da bi odstopili še tako majhen košček svoje zemlje "romanskim bratom" z Apeninskega polotoka. Protifraneoska gonja se je začela nekoliko tednov pred napovedanim Chamberlainovim obiskom v Rim, V diplomatičnih krogih so trdili, da se je to namenoma začelo, ker je rimska vlada hotela postaviti Chamber-laina v vlogo posredovalca, misleč, da bo na ta način vsaj nekaj dosegla v svojo korist; na primer odstop džibutskega pristanišča z adis-abeb-sko železnico, soudeležbo pri upravi Sueškega prekopa in zagotovitev pravic tuniških Italijanov. Izgleda pa, da je ta račun bil preuranjen. Chamberlain in lord Halifax, zunanji minister angleške vlade, sta na poti v Rim obiskala najprej Pariz, kjer sta se sestala s francoskimi državniki. S tem je bila spet potrjena prijateljska zveza med obema velesilama in poučeni francoski listi so vedeli povedati, da sta Daladier in Bonnet jasno povedala, kaj želita od Chamberlaina: da Italijanom svetuje, naj se neposredno pogajajo s Francozi, če kaj od njih žele, ter naj nikar ne pristane na morebitni predlog Mussolini j a, naj bi se sklicala konferenca četvorice, po monakov-skem zgledu, ki naj bi razpravljala o italijanskih zahtevah. Takšna konferenca, na kateri bi Hitler in Mussolini držala skupaj proti Franciji ter W C'iambcrlainu p,> lVdia vloga posredovalca, bi se morala zaključiti ali v škodo Francije ali pa v škodo splošnega politčnega položaja v Evropi, ker bi prišlo do vidnega preloma med Francijo in Anglijo na eni ter med Italijo in Nemčijo na drugi strani. Ker je znano, da Francija ne namerava popuščati, in so v tem pogledu tako nacionalisti kakor levičarji enega in istega mnenja, bi povečanje napetosti med demokratskima državama in totalitarnim blokom bil edini rezultat konference monakovskega kova. In položaj je itak že dovolj slab, saj, kakor poročajo iz Washingtona, računajo ameriški diplomati v glavnih evropskih vim ženama i do dvije stotine peso-sa". Tako pravi žuvanič, ki omenja tudi, da so mnoge družine zapustile "Domobran", ker sta Valenta in glavni tajnik organizacije ter drugi Paveličev "izaslanik" Freissmann "na društvene prireditve vodila svoje metrese". Mi gospoda "izaslani-ka" ne poznamo, smemo pa misliti, da ga dosedanji "vrhovni starešina", ki je z njim sedel v istem vodstvu od leta 1932 dalje, mora dobro poznati. Torej takšna izpričevala si dajejo sedaj voditelji protijugoslovanskega gibanja v južnoameriškem izseljeni- je zastrupljalo hrvaško izseljeništvo, je vladala v tej čedni družbi harmonija. Vsak je dobil svoj del in bil zadovoljen. Ko je pa denarja zmanjkalo, se je začel boj za ostanke, ki niso zadostovali za vse. Tako je prišlo do spora in do obračunavanja. Prej so bili vsi glavni člani starešinstva "trgovci", "žurnalisti", "profesionalci" itd., sedaj, ko je društvena blagajna prazna, pa drug drugemu očitajo, da nima ficka v žepu in da se je hotel okoristiti z edinim, kar je še ostalo: s tiskarno, za katero so razni hrvaški čakareri in celo navadni delavci posodili svoj krvavo pri- štvu! Taki ljudje so s krinko lažne- služem denar, ki ga ne bodo več vi- ______:_______:i* i„i_i-------¡ HaIÍ n.a roe b-ar nravi "TlmrotoVi ga patriotizma sleparili lahkoverne hrvaške izseljence ne samo z lažmi o dogodkih v domovini, marveč tudi z raznimi sleparskimi nabiralnimi akcijami, katerih produkt se je stekal v njihove žepe; in zastopnik vrhovnega voditelja vstaškega gibanja je celo zase zadrževal denar, ki so mu ga bili izseljenci poverili zato, da jim ga pošlje domov! Prej ali slej je morala priti respi-ca na dan! ' Polom v "Domobranu" je bil neizogiben, odkar so izostale tuje podpore, zaradi katerih se je vstaško gibanje začelo in se vzdrževalo. Dokler je bilo denarja, ki je omogočal komodno življenje nekaterim "vrhovnim voditeljem" tukajšnje podružnice Paveliceve organizacije, poleg tega še vzdrževanje luksuznih društvenih prostorov, z več ko 600 pesi mesečne najemnine, ter brezskrbno ida jan je lista, s katerim se deli, če je res, kar pravi "Hrvatski domobran" v svoji posebni izdaji: da so trije argentinski kupci dajali za tiskarno 15.000 pesov (pri čemer so v aktivo prištevali tudi onih 5.000 pesov, ki jih' dolguje domobransko glasilo), dočim je bilo "vrhovno starešinstvo" nabralo za nakup tiskarne baje okroglih 30.000, kar pomeni, da sta dve tretjini isposojenega denarja že izgubljeni, kajti terjatve od 5.000 pesov, ki jih dolguje domobransko glasilo tiskarni, ne bo pač nihče resno jemal v račun. In tako bodo oni hrvaški izseljenci, ki so prispevali za to zadnjo večjo domobransko akcijo, spet za eno izkušnjo bogatejši. Ali jim bo to, kar se dogaja sedaj med vstaškimi voditelji, katere je pametnejše članstvo že zdavnaj zapustilo, odprlo oči ter jih končno prepričalo, da prav tako ničvreden kakor tisti, ki ki pljuje na lastno mater, je tudi oni, ki pljuje na svojo domovino? mestih, da je izbruh vojne v pi*ihod-nji spomladi skoraj neizogiben. Morda je to mnenje nekoliko pesimistično, vendar pa Chamberlaina pač ni bilo težko prepričati, da se mora v francosko-italijanskem sporu odpovedati vlogi posredovalca z oljkovo vejico v roki. In tako sta Chamberlain in Halifax šla v Rim menda res samo zato, ker sta bila obljubila, da pojdeta. Kakšnih političnih zaključkov ni pričakovati od tega njunega potovanja; ugodno utegne vplivati na nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi samo to, če bosta angleška državnika dopovedala Mussoliniju, da stoji Anglija trdno na strani Francijé. To bi utegnilo potolažiti fašistični tisk, ki je v zadnjem času odkrito hujskal k vojni proti Franciji. Chamberlain in Halifax sta bila v Rimu prisrčno sprejeta s strani prebivalstva, dasi, kakor javljajo poročevalci, sprejem ni bil organiziran od zgoraj, kakor se je to zgodilo ob priliki Hitlerjevega poseta. Najbrž je to znak, da je tudi v totalitarnem Rimu še prav mnogo takih, ki spoštujejo zastopnike v Italiji tako zaničevane demokracije. Na pomlad napovedujejo velike dogodke v Evropi na za m Glavne činjenice v Evropi so Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Te države se ves čas po vojni borijo za nadoblast. Od začetka so iskale svojih političnih in gospodarskih horizontov vsaka zase, potem pa so se opredelile: Anglija in Francija na eno stran, Nemčija in Italija drugo. Prvi dve se proglašata demokratične države. Povsem svojevrsten politični gospodarski pojav je sovjetska Rusija, ki se tudi bori za nadoblast, vendrá povsem v nasprotnem smislu nego prej omenjene velesile. Med tem, ko se Italija in Nemčija skušata uveljaviti z orožjem, se Rusija prizadeva za idejno zmago. Posebno vlogo igrajo tudi manjše države, ki bi bile združene velika velesila, a se izven Male antante in Balkanskega sporazuma o kaki zvezi malih držav ne more govoriti in še ti dve zvezi nimata dovolj političnega in gospodarskega pomena. Francija in Anglija sta bili pritegnili v svoj blok tudi Rusijo in skoro vse manjše države so bile na njih strani. Najizrazitejša poborni-ca demokracije od malih držav pa je bila brez dvoma Češkoslovaška. A prišla je že davno prej napovedana ura preizkušnje in velike demokra- j cije so jo izdale, kar Češkoslovaška ni pričakovala, in jo kar prepustile svoji usodi. S tem pa je nastal popoln preokret v zunanji pilitiki med Anglijo in Francijo na eni in Nemčijo in Italijo na drugi strani. Male države so že prej slutile, po Monakovem pa so se o tem prepričale, da jih imajo demokratične velesile samo za orodje za svoje politične in gospodarske namene. Pričele so iskati za svojo ohranitev samostojne politike ter prijaznih odnoša-jev tudi s fašističnimi državami, kar se je odgovornim državnikom zdelo vsekakor bolje nego, da bi ppstale njih žrtev s pomočjo svojih velikih zaveznic. V Parizu in Londonu so spoznali, da so jo temeljito zaigrali in da se vedno bolj bliža čas, ko se bodo morali resno spoprijeti za nadoblast in obstoj med Rimom in Berlinom. Določili so velikansko oboroževanje ter skušajo vporabiti vse, bogate in ne-bogate, za obrambo. Daladierova politika nam to nazorno prikazuje. Gonja italijanskega fašističnega časopisja proti Franciji in njeni posesti, je samo predigra Mussolinije-vih namenov. Francija pravi, da se bo branila in Anglija tudi da bo na njeni strani. Chamberlain menda tvega s potovanjem v Rim zadnji poizkus, da se vojna prepreči, a Mussolini zahteva zborovanje štirih, kot v Monakovem, kjer bo povedal, kaj hoče, kot je bil povedal Hitler in mu je bilo ugodeno ter je bil s tem "mir" rešen. Hitler pridno izrablja napetost med Italijo in Francijo v svoje zna- ne namene glede Ukrajine. Prago, je prisilil, da je poslala šest divizij v Ukrajinsko Rusijo, kot jo imenujejo, kjer bodo čakali pripravljeni na-daljnih ukazov. Obenem pa so ti polki tudi obvestilo Poljski in Madžarski, da opustita misel na združitev svojih meja. , Nemčija je pred kratkim podpisala nenapadajočo pogodbo s Francijo in si tako zavarovala hrbet. Od Poljske, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Madžarske pa zahteva nevtralnost. Prav isto zahteva od svoje strani tudi Mussolini. V tem smislu je bil posetil grof Ciano Budimpešto ter bo obiskal konec tega meseca tudi Beograd, v začetku drugega pa Varšavo. Vse te male države bodo želji obeh fašističnih velesil najbrže ugodile, ker če bi tega ne storile, bi jih vse k temu prisilili, medtem pa bi takzvane demokratične države ostale ravnodušne, kot so bile glede Češkoslovaške. Zato malim državam zaenkrat ne kaže drugega, kot da se skušajo na kak način ohraniti. Napetost med velesilami v Evropi prihaja do vrhunca. Mnogi napovedujejo, da če bo Mussolini moral odstopiti od Tunisa, Savoje in Kor-sike, ne bo dstopil od sueškega prekopa ter bo zahteval, da Francija in Anglija popolnoma odtegneta vsako pomoč in zaščito republikanski Španiji in ne samo to, marveč da bosta na straži, da tudi od drugod ne bodo mogli priti zraven, medtem ko bo lthalija s pomočjo generala Franca zlomila odpor republikancev ter vzpostavila fašistični sistem pod njenim vrhovnim vodstvom. Hitler pa bo skušal medtem priti čimbliže u-krajinskemu cilju. Ali bosta Francija in Anglija ugodili Italiji in Nemčiji? Zdi se, da bosta. Žrtvovali bi Španijo fašizmu in medtem je tudi mnogo zgledov, da se bo Rusija zapletla v boj z Nemčijo. Francija in Anglija pa bosta ta čas utrdili svoje postojanke v kolonijah. Možno pa je tudi, da bo v Franciji in Angliji sledil popoln politični preobrat. Predsednik Združenih držav Roosevelt je v svojih govorih silno navdušil vse narode in široke množice za socialno, politično in gospodarsko svobodo ter je bil na njegovo prizadevanje dosežen tudi pomemben sporazum vseh ameriških držav v Limi, ter je imel razgovor z bivšim angleškim zunanjim ministrom Edenom in drugimi, ki so mnenja, da je treba za vsako ceno napraviti konec fašističnemu nasilju in izzivanju. V tem slučaju je predvidevati, da se bodo Francija, Anglija, Rusija in Združene države sporazumele za vojno ali za mir, kakor bodo pač prilike nanesle. Mnogi politiki napovedujejo že za to spomlad velikih sprememb v Evropi. Str. 2 SLOVENSKI LIST Nam.. (.Štev-): 1:« m RESTAURANT RECREO ¡"EL CAÑON" ^ Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Pro- $ stori z vrtom, pripravni svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. za 0 $ * % 1 s? «S Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires mcmmmK <♦> •»> •:♦> <♦> •:♦> . PRVOVRSTNA Restavracija, Bar g in Pivnica Q 0 RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in .svatbe z rezerviranimi prostori za družine Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA IOC IOE2C ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Ana Chrpova Slov. babica , dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" - - . Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Dr. Maček venci da bi imeli saiífcf zunanje 'zadflí ojsko in carino, medtem ko bi Že parkrat je neki SulzbéWgfe'fi poslal v tukajšnjo-Mste daljša avijou->j{ta p vi- .... imele vsaka svojo lastno policijo m parlament. Ileprezentanti teh avtonomnih vlad da bi tvorili zvezno vlado s kraljem na čelu. Da se izvede ta program do konca, da so Hrvatje pripravljeni sprejeti pomoč tudi od zunaj, dási zaenkrat še ne vedo v kakšni obliki naj bi bila.. Češkoslovaška, je dejal Maček, ne predstavlja one državne oblike, & bi jo želel v Jugoslaviji, marveč da je njegova državna sestavna zamisel bolj slična bivši Avstro-Ogerski. Nadalje je dejal, da če bi bile volitve tajne, bi bil on odnesel zmago. Glede zunanje jugoslovanske trgovine, je dejal Maček, da more biti svobodna, vendar da je potrebno večje francosko in angleško zanimanje za balkanski trg, sicer da se bo Nemčija okoristila, kar da bi ne bilo priporočljivo. Glede zunanje politike pa je dejal, da jo manjše države ne morejo tako voditi, kot bi j° rade.. Kar se tiče fašizma v Jugoslaviji, da je nemogoč. Mogoča da je samo demokracija, če je poštena, kot je na primer v Angliji. Švici, Danskem in Švedskem, a ne taka kot je | v Franciji. Mi izseljenci se v notranje zadeve -Jugoslavije ne vtikamo, vendar s leni ni rečeno, da nas njena notranja vprašanja ne zanimajo. Hrvatsko v-piašanje bi bilo po našem mnenju ne dobil dva ducata Slovencev v njem in še kar nas je smo tako raz- ¡ mrjnü potrebno rešiti, kajti taka ne: treseni, da ne vemo eden za druge-j soglasja so zelo škodljiva notranjega. Največ je; samcev, ki gredo po- I1U1 in zunanjemu ugledu države ter leti delat v gozdove ter pridejo le koristim države same. Obenem pa po par tednov v mesto in se spet iz- delajo skomine sovražnikom Jugo-gubio v širne gozdove. Po večini so slavije, ter priložnost za podkupova-pozabili, da so Slovenci in pozabili n-je "voditeljev", ki s tujini denar-so tudi na dom. Večkrat čitam v slo- ;,!„, vovaiaio lindstvo. kar ie tudi venskih listih, kako ta ali oni išče tega ali onega, ki že leta in leta ni dal glasu od sebe. Marsikateri se skrije tudi pod drugo ime in se noče izdati, da je Slovenec, posebno, če mu usoda ni bila mila in morda tava med brezposelnimi. Ni dolgo tega, ko sem šel s prijateljem čez most, ki vodi čez Missisipi. Poleg mosta je gorel ogenj okrog l^tíii'.e-ga so se greli brezposelni, med katerimi je bil tudi en Slovenec, ki ga je moj prijatelj spoznal. Ne bom opisoval, kako je izgledal. Odpeljal sem ga s seboj ter poskrbel, da se je na-sVfil in preoblekel. Takih je med Slovenci v bogati Ameriki na stotine. Delavskih razmer ne bom opisoval, ker gotovo čitate naše tukajšnje slovenske liste in je vam torej vse znano. Blaž Rutar slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varelíi 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 )cnoi U o =aoc3or= PRVA Slovenska vinarna NA DOCK SUDU I i i Rojaki Predno si naročite obleko l OBIŠČITE krojačnico i' t Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. t i n o g a Villa CENE ZMERNE STA 52 Devoto 3 1 jem zavajajo ljudstvo, kar je tudi nam v izseljenštvu le preveč dobro znano z vsemi posledicami vred. Dr-Maček je po našem mnenju zelo slab politik in malovreden Jugoslovan» če pričakuje za rešitev hrvatskega vprašanja pomoči od zunaj. Tuje države bi nra res nudile pomoči, a za ceno politične in gospodarske odvisnosti Hrvatske. Zgled je Češkoslovaška,. ki je gospodarsko in politično popolnoma odvisna od Nemčije. S tem da Maček želi avtonomijo za Hrvate, Srbe in Slovence, ni p° našem mnenju nič slabega. A samo želeti nekaj, brez praktičnega in iz" vedljivega programa, je toliko kot staviti na loterijo. Samostojno upravljanje Hrvatske» Srbije in Slovenije, kot smo prej t'e" Idi'bi ne bilo nič napačnega, morda še zelo koristno, če bi odgovorni pokrajinski činitelji znali razumeti p°* men skupnosti in jugoslovanstva ter bi iz avtonomije ne prešli v separa tizčm in medsebojno plemensko versko gonjo, kar se žalibog že sedaj večkrat dogaja. Argentina, ki je neprimerno manj pripravna za avtonomno pokraju1' üko gospodarstvo, je dala popolnoma avtonomne province vsem onua provincam, ki se upajo same vladati-In prav tako je tudi v Združenih državah in v Rusiji. Čemu bi se <0* rej isto ne moglo napraviti tudi v Jugoslaviji 1 A za to izvesti ni P0' treba nobenih "svetovalcev" in po-magačev od zunaj, ki jim goto ni »a tem, da bi se Jugoslavija utrdila, marveč bi želeli ravno nasprotno-Nesoglasja med Srbi, Slovenci 111 Hrvati, kakor tudi vprašanje avtonomije je zadeva Hrvatov, Srbov in Slovencev samih, ki morejo edin0 pravično in za Jugoslavijo koristno rešiti.' m X FOTOGRAFIJA £ "LA MODERNA" | V. zalogi .imam veliko izbiro najboljšega vina iu raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo mjzke Priporoča se lastnik ALOJZ ŠIRCA Calle Mazzini 1479 - Dock Sud jsnor Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji > Sporočam slovenski naselbi-f -u, da bom ob priliki 25 letnice $ moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje de- $ % lo, kjer se bo lahko vsak pr?" g 2 pričal o mojih neprekosljivu» | >'. izdelkih. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU '4 Z' v Ne pozabite - ■ FÓTO "LA MODERNA S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires o m o T.-ae< •:♦> x«< m '■»>■ Napredek in človeštvo Kdo bi verjel, da se bodo izmišljo tine, ki jih je bil napisal konec preteklega stoletja Julij Verne, in H. P. Wells, kdaj uresničile. Vendar so se. Julij Verne je pisal o podmorni-kih in letalih kot o pripovedkah; Wells je pisal, da bodo vozovi drveli brez konj in da se bodo ptiči jez-deni po človeku v zraku bojevali. Te Spovedi se niso samo uresničile, marveč celo več, kajti danes leti po zraku ptič, ki nosi na sebi kar cele oddelke posadke ter letijo letala le-po v redu, kakor da bi se ptički nekam selili... Potniki se prevažajo danes v letalih1, kot se je nedavno ded poslužil vlaka in praded konjske vprege. Amerikanec je obletel svet prej kot v štirih dneh, drugi se je hotel malo poigrati in je preletel Ocean, človek sicer še ni odle-tel na luno, kot je pisal Julij Verne, da bo, a znanstveniki so že prodrli v stratosfero in se zdi, da tudi do-segljivost daljnih svetov ne bo izključena. Še bolj kot potovanje v stratosfero se je razvila brezžična zveza besede. Ladja na sredi Oceana je v stalni zvezi s suho zemljo. Poglavar katerikoli države lahko govori tele-fonično z vsakim državljanom, če je se tako oddaljen od glavnega mesta. Koncert v Beogradu lahko poslušamo v Buenos Airesu. Neki važen prizor slikan v Ameriki je drugi dan objavljen v evropskih listih. Televisa je že gotovo dejstvo ter bo v par letih, že tako dovršena, da bomo lahko iz naše hiše ali naravnost iz Postelje opazovali življenje na Kitajskem in divje zveri v indijskih pragozdih. Vse te iznajdbe človeškega uma so preobrazile naše življenje. Moči, ki so močnejše od človeka, so obvladale od njega. Zemlja z umetnim obdelovanjem toliko rodi, da imajo nekateri skrb, da je treba pridelovanje določiti. Za uničevanje je svet tako pripravljen, da bi bila v kratkem Času vsa civilizacija uničena. Za izobrazbo ni nič manj pripomočkov kot za telesno udobnost, a ravno tako je tudi nasprotno dobro preskrbljeno. Milijoni poslušajo radio, hodijo v kino in gledališča ter čitajo knjige ter se na ta način izobražujejo, ali pa obratno, ker kultura od nekulture ni zaščitena. živimo v času brez določenih smernic misli kulture in dela. Kako rešiti svobodo mišljenj^., ko lahko država in kdor plača potom mehaničnih priprav ponareja resnico ter jo prikraja po svojem okusu in za svoje koristi? Kako si je misliti mednarodno državo, ko vsaka država potom kemije producirá na svojih tleh vse kar potrebuje, kar je prej kupovala v tujini? Kako preprečiti brezposelnost, ko je vsak dan več strojev, ki nadomeščajo delavstvo? Kako gojiti neko kulturo, če se muzika, gledališče, politika in filozofija dajo ponarejati? Vsa ta vprašanja in še veliko drugih so danes študij globokih mislecev. Nekateri spet napovedujejo srečo na svetu, a drugi menijo, da je bilo nekdaj vse bolje in da ne bo tako nikoli več. človeštvo pa vedno z nova pada in vstaja. Pravega odrešenika ni in ga menda nikoli ne bo. Človeštvo goji neko kulturo, ker brez nje živeti ne more. Bo in je že neka nasilna poezija, osebna poezija in universalna. Globokejša razkrivanja kimika, rast-linoslovca in zvezdoslovca so odkrivanja poeta, piše ne dolgo tega angleški poet Words-Worth. Zdravilstvo in industrija bi potemtakem bila snov za poeta? Četudi se je človeštvo tekom časa moderniziralo, ni svojega mišljenja in notranjega bistva v ničemer spremenilo. Tisti sentimenti, ki so bili v naših dušah in oni čuti, ki so bili v naših telesih in naši naravni instinkti in nagoni, se niso v ničemer spremenili. Dandanes kot za časa Homerja, ženske jokajo ko gredo mošld v vojno, zaljubljenci so ljubosumni, matere zaljubljene v svoje edince, dekleta koprneča po ljubezni in po v tujino odhajajočim fantom. Seveda se vse to vrši v drugačnih okoliščinah', ker je človek s svojimi iznajdbami silno napredoval. France lahko telefonično pove Micki, kje in ob kateri uri se bosta dobila. Helena se lahko z brownigom brani svojemu vsiljivcu. Z eno besedo: človeštvo je tekom časa silno napredovalo, a v bistvu in resnici pa je tam, kjer je bilo. J. K. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA "SLOVENSKI DOM" Sporoča se članstvu, da bo društvo "Slovenski Dom" imelo v nedeljo, dne 15. januarja t, 1. ob 5 uri pop. svoj redni OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. V slučaju, da ob določeni uri ne bo zadostno število članov se občni zbor .vrši uro pozneje ob vsaki udeležbi. Za Odbor: Josip Zlobec. GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV V VILLA DEVOTO Vabi Vse cenjene rojake na prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 15. januarja, ob 5 uri pop. v društvenih prostorih, ul. Simbrón 5148. V Z P O R E D 1. Otvoritev: Godba. 2. Nastop pevskega zbora ? raznimi točkami. 3. Dr. Franc Bradač: "Oporoka Lukavškega graščaka" Veseloigra v enem dejanju Po končanem sporedu prosta zabava s plesom in bogatini srečo-lovom ter dobro založenim bufetoni. Svira orkester D. K. D. "Ljudskega Odra". Za obilno udeležbo sc vljudno priporoča ODBOR Ne pozabite na piknik, ki ga priredimo dne 12. februarja. Vpišite se pravočasno pri tajniku v društvenih prostorih. RAZNE VESTI Trije ameriški poslaniki so se zbrali v Washingtonu ter so poročali senatnemu odboru za vojaške zadeve o položaju v Evropi. Senatni odbor je gotovo z zanimanjem poslušal poročila šefov ameriških diplomatskih misij iz Londona, Pariza in Berlina. Pravijo, da so ti trije diplomati izrazili mnenje, da bo spomladi izbruhnila v Evropi vojna. Nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa je njegov poljski kolega Beck povabil v Varšavo. Napovedujejo, da pripravljajo tam Hitlerjevemu zastopniku velik sprejem. Torej le ni res, da se je Poljska ta-_ko zelo obrnila na rusko stran, ka-,kor so nekateri mislili. Abesinija še zmerom zahteva žrtve. V decembru je v spopadih z domačini ter od bolezni in nesreč poginilo 44 vojakov in miličnikov ter 63 delavcev, vsega torej 107 oseb; dva vojaka pa pogrešajo. Romunskega kralja Karola so baje nameravali ubiti; pariški listi so dobili vest iz Bukarešta, da je v kraljevski palači eksplodiral peklenski stroj, ki so ga bili postavili v dvorano, kamor je imel priti vladar. Stroj je prezgodaj eksplodiral in tako se je atentat izjalovil. Krivce so baje prijeli. Huda zima je pritisnila po vsej Evropi in posebno na Balkanu. Na Turškem je v snežnem viharju poginilo v enem samem dnevu 50 oseb. V Italiji je prepovedano sleherno zagovarjanje Židov, ki so jih sedaj začeli z zakoni preganjati, po nemškem zgledu. V Trstu so fašista Ma-ria Schivija izključili iz stranke, ker se je zanimal za usodo nekega Žida; ista usoda je doletela nekega člana Mussolinijeve organizacije v Veroni, ker je dejal, da se mu koncem koncev Židje vendarle smilijo. Za predsednika francoske poslanske zbornice je bil spet izvoljen znani politik Edvard Herriot, in sicer brez tudi enega samega protivnega glasu. Do hudega spopada je prišlo v poljskem sejmu med poljskimi in ukrajinskimi poslanci, ko je Poljak Wagner očital Ukrajincem, da so samo orodje v rokah neke države, ki je sovražno razpoložena napram Poljski. Na napad je odgovoril ukrajinski zastopnik Celewicz, ki je dejal, da bi za Poljsko bilo le koristno, če bi jo od Rusije ločila močna ukrajinska država. Na meji med Madžarsko in Pod-karpatsko Ukrajino se dogajajo pogosti krvavi spopadi. Tako je v sredo 80 madžarskih éetnikov napadlo varnost VEČ VARNOSTI POPOLNO VARNOST za Vaše prihranke potrebujete sedaj bolj kakor kdajkoli v HRANILNICI z dobrimi obrestmi. NAJVEČJO VARNOST Vam nudi Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES CENTRALA: FILIALKA: Bnié. MITRE 234 CORRIENTES 1900 U. T. 33 - 7013 — Buenos Aiíés DENARNE POŠILJKE v vsakem denarju z zračno pošto brez posebnih stroškov za aeroplan. • LADIJSKE PREVOZNE KARTE po konkurenčnih cenah za najboljše ladje. Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 43 5 1 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZALOGA DOBREGA VINA Frane Kurinčic — Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES rutensko obmeno stražo pri Berving-koju. Četniki so bili oboroženi s strojnimi puškami In ročnimi granatami. V Franciji bodo proglasili amnestijo za vse one delavce, ki s© bili kaznovani zaradi izgredov ob priliki zadnje splošne stavke. Strahovit gozdni požar je izbruhnil v avstralski državi Victoria ter je zajel že 142.000 kvadratnih kilometrov površine. Število človeških žrtev doslej še niso mogli ugotoviti. Delavski voditelj Tom Moodney, ki je bil osumljen, da je v San Fran-ciscu leta 1916 izvršil atentat pri katerem je bilo 10 oseb ubitih in čez 40 pa ranjenih, je bil izpuščen na svobodo, ko je že prestal 22 let ječe, čeprav so bili nekateri nasprotni temu. Italijanski letalci v Španiji so, kakor poroča italijansko uradno poročilo, zbili in uničili 664 republikan-1 skih letal, dočim so jih Italijani izgubili samo 85. Maršal Balbo je te dni poslal Mussoliniju izdelan načrt, da se v Italiji sestavi in odpošlje v Libijo še drugi oddelek kolonov, 20.000 oseb. Mussolini je načrt odobril. Lova, ki ga je priredil romunski kralj Kari, se je udeležil tudi namestnik princ Pavle. Ob tej priliki sta razpravljala tudi o zunanji politiki obeh držav z ozirom na evropski položaj ter sta zaključila gospodarsko sodelovati z Italijo in Nemčijo, ne priključiti se osi Rim-Berlin, ostati članici Zveze narodov in ne se pridružiti protikomunističnemu paktu. Nobena od obeh držav ne bo dala Ogrski teritorijalnih koncesij, kakor tudi Nemčiji ne. Imeti pred očmi ukrajinsko vprašanje. Kar se pa tiče Sredozemlja, počakati dogovora med Mussolinijem in Chamber-lainom. V Rimu se bo sešel 4. februarja Veliki fašistični svet, na katerega polagajo veliko važnost, kajti na tem se bodo določile smernice, katerim bo sledila Italija. Edouard Daladier, ki se je v nedeljo vrnil s svojega potovanja po Korsiki in severni Afriki, v Pariš je novinarjem izjavil da je našel povsod zveste podanike, ki so Franciji neizmerno vdani ter se ni bati za usodo Francije. Garibaldinci v Franciji so obhajali spomin na 24 letnico v Aragoniji padlih 500 Garibaldincev, ki so se bojevali na strani Francije. 500 inozemskih pilotov je v službi Kitajske v boju proti Japonski, 300 je Rusov, ostali pa so Angleži in Francozi. Chamberlain vedno nosi "marelo" s seboj ter jo je tudi, ko je šel v Rim na posvetovanje k Mussoliniju, vzel s seboj, a jo je bil skoro pozabil v Parizu. Mednarodni žitni komite v Londonu je na svojem'zborovanju v silnih skrbeh, kam bo s pridelkom, ker ga je vsako leto več, oziroma kako nizko bodo vsled tega padle cene. Torej pridelka je vsako leto več kot dovolj, ogromna večina ljudstva pa strada kruha, ker ga nima s čim kupiti. O da. svet. je potreben temeljite spremembe. Predsednik Združenih držav, Roo-sevelt, je dejal, da je treba odpraviti prepoved prodajanja orožja in municije republikancem v Španiji, kajti če smejo Združene države prodajati Nemčiji in Italiji, je dejal, smejo še toliko bolj legalni španski vladi. Belgijski zunanji minister Spaak je dejal, da Belgija ne bo mogla več vpoštevati odbor za nevmešavahje, ker da ima Franco vso pomoč od zunaj, medtem ko je republikancem odtegnjena. Znano je, da se je bil polkovnik Lindberg, potem ko je prišel iz Rusije, izjavil, da sovjetska aeronavti-ka. ni kaj prida. Te dni pa je izja-vii? da je nemška1'najboljša. Vse zgleda, da je Lindberg za to zadnjo izjavo lepo zaslužil v Nemčiji, kajti strokovnjaki trdijo, da je sovjetsko letalstvo med najboljšimi in seveda tudi nihče ne trdi, da bi bilo nemško najzadnje. Predsednik avtonomne Podkarpat-ske Ukrajine, Vološkin, je izjavil, da je samostojno ukrajinsko državo v bližnji bodočnosti mogoče pričakovati in da se bodo Ukrajinci osvobodili Poljske in Sovjetske^iranije. Po mnenju Vološkina bi bilo za Ukrajince menda bolj prijetno pod nemškim "varstvom". 64 milijard pesov so v letu 1938 izdali za oboroževanje. Največ so izdale za oboroževanje Združene države, Rusija, Japonska, Nemčija, Italija, Anglija, Francija in Češkoslovaška, a je zadnja vkljub temu morala kloniti pod Nemčijo, ki jo bo sedaj obrnila proti Rusiji. IZ LOKVE PRI DIVAČI V Aksumu v Abesiniji jev boju z domačini padel vojak Fran Movlje iz Trsta, rodom iz Lokve pri, Divači. V tem času je zadela to družino tu-di\e druga izguba. Umrla je namreč njegova sestra Zora, ki je bila precej premožna. Imela je v Trstu kinematograf in svojo vilo. Pokojni je pred nedavnim umrl tudi njen mož. Stara je bila šele 25 let. —-Na operaciji slepiča je v bolnišnici v Trstu umrla Stana Mavec, tudi doma iz Lokve pri Divači, hči pokoj. .Jožefa Mavca in brata našega rojaka Štefana Mavca. Iz Trsta je bila prepeljana v Lokvo. kjer so jo pokopali. Pokojna Stana je bila zelo pohlevno, pridno, pošteno in vzorno dekle, katerega je radi njenega značaja vse spoštovalo. Stara je bila šele'19 let. — Priimek Rožanc, katerih je v Lokvi in tam okrog precej, so izpre-menili v Rosani. Hemoroide Najnovejši način zdravljenja Uzorec brezplačno. Izrežite in pošljite vaš naslov: Casilla de Correo 1393, b3. Aires ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 ANEKDOTA Angleški kralj Jurij III. je bil izredno točen in je to točnost zahteval tudi od svojih dvorjanov. Med njimi pa je bil najtočnejši lord Ilas-tings, ki se ni nikeli zamudil niti za sekundo. Ko ga je kralj nekega dne za 12. uro pozval v Windsor in je tam neka ura odbila baš 12. V svo-lord stopal skozi neko dvorano, je ji jezi je lord Hastings udaril s palico po njej in ji razbil steklo, potem pa se je kralju v največji zadregi oproščal za polminutno zamudo. Ko je naslednji krat spet prišel v avdi-jenco, in sicer točno, ga je kralj sprejel z besedami: "Nu, dragi lord, kaj vas je zadnjič napotilo, da ste udarili po uri 1'' "Veličanstvo, ura je udarila prva", je odgovoril lord Hastings z najbolj resnim glasom na svetu in kralj se je zakrohotal... Mtnwm;:mea <♦> x«< ;.<«*, ;<•:«•: a KROJACNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA) "LA PALMA" Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda Povečanje naših bol- nišnic Banovina ,je letos najela pri SU-ZOR-ju v Zagrebu posojilo v znesku 43 milijonov dinarjev za modernizacijo in razširitev banovinskih bolnišnic v Sloveniji. Ker bodo v kratkem prva denarna sredstva iz tega posojila dana banovini na razpolago, je te dni potrdil g. ban dr. Marko Natlačen osnovanje posebne tehnične sekcije za modernizacijo in razširitev bolnišnic. Sekcija za modernizacijo bolnišnic je dodeljena tehničnemu oddelku banske uprave in bo v zimskih mesecih pripravila vse potrebne osnutke, načrte in preračune, potrebne za modernizacijo bolnišnic iz 4,3 milijonskega posojila. Najprej bo prišla na vrsto dograditev mariborske bolnišnice, kateri bodo dogradili veliki paviljon za štiri oddelke, ki je' v surovem že zgrajen. Prav tako bodo zgradili za mariborsko bol nišnico še porodnišnico in nekaj gospodarskih poslopij. Za tem bodo prišle na vrsto adaptacije bolnišnic v Slovenj gradcu, v Brežicah in Novem mestu, kakor tudi nova bano-vinska bolnišnica v Murski Soboti. Prav posebno pa je razveseljivo dejstvo, da se je tudi vprašanje dograditve kirurgičnega paviljona državne bolnišnice v Ljubljani premaknilo z mrtve točke. Paviljon je na zunaj dograjen in čaka že dve leti na notranjo ureditev in opremo. Njegova ureditev bo pomenila izredno raz bremenitev kirurgičnega oddelka, ki je najbolj prenapolnjen in ki je v ljubljanski bolnišnici tisti, ki prevzema skoraj polovico vseh bolnikov, ki se zatečejo v ljubljansko bolnišnico. Kaj to pomeni, bomo razumeli, če upoštevamo, da je ljubljanska bolnišnica lani sprejela nad 30 tisoč bolnikov, letos pa bo lanski rekord še zvišala za par tisoč bolnikov. Za popolno dograditev in ureditev kirurgičnega paviljona manjka še okoli 3 milijone dinarjev in pred nedavnim jemiinster za socijalno politiko in narodno zdravje g. Dragi ša Cvetkovic obljubil, da bo poskrbel, da bood v najkrajšem času dana sredstva, potrebna za pooplno dograditev in notranjo ureditev paviljona. V nekaj meescih pa bo tudi žc mogoče dobiti denar za opremo paviljona, tako da bo kirurgični paviljon prihodnje leto popolnoma urejen. j prava tolikega števila ljudi v njihove domače občine je združena z velikimi težavami. V nekaj urah je treba nad 1000 ijudi razkužiti, jim urediti formalnosti s potnimi listi, jim oskrbeti vozovnice za četrtinsko vožnjo v domač kraj ter jim menjati tujo valuto, ki jo prinesejo s seboj. Vsa procedura se vrši kakor na tekočem traku v prostorih kolodvorske carinarnice. Ljudje izstopajo iz vagonov, prihajajo k desini'ektor-jem, ki jim izperejo z razkužilom čevlje in obleko, ker prihajajo večinoma iz krajev, ki so okuženi s sli-novko in parkeljevko. potem pasira-jo obmejno kontrolo, menjalnico in na koncu jim izroče uradniki Borze dela objave in voozvnice za četrtinsko vožnjo. Tako je mogoče v teku dobrih treh ur odpraviti ves transport, da zaniorejo ljudje že z jutranjimi vlaki nadaljevati pot domov. SLABA LETINA SLIV V BOSNI Slabo so letos obrodile slive v bosanskih krajih, odkoder je šlo po navadi- največ tega sadeža v tujino. Letos je bilo vreme od sile muhaste. Bogato soo brodile slive v višinskih krajih, slabo pa v nižinah, kjer je gojitev sliv najbolj razširjena. Do sedaj so izvozili vsega skupaj okrog 1500 vagonov svežih sliv, ravno toliko pa tudi suhih. Marmelade pa so prdali za okrog 10 milijonov dinarjev. Večji del sliv je šlo v Nemčijo in Češko-Slovaško ter nekaj na Poljsko. v Belgijo. Poznavalci belgijskega trga pravijo, da bodo kožuhi postali dober prodajni predmet. Hrvaški o-brtniki so začeli misliti že na posebno zadrugo, ki bo organizirala propagando in prodajo, smotreno proizvodnjo doma. Čim bodo na belgijskem tržišču dosegli kak uspeh, bodo začeli kožuhe ponujati tudi v drugih državah. ZDRAVILIŠČE ZA KOSTNO JETI-KO BODO ZGRADILI V DALMACIJI Osrednji urad za zaavrovanje delavcev je na svoji včerajšnji seji sklenil, da bo nekje v Dalmaciji postavil veliko novo zdravilišče za bolnike s kostno jetiko. Kraj še ni določen. Na Sušaku bo zgrajena nova palača tamkajšnjega okrožnega urada, ki bo veljala okrog 4 milijone dinarjev. Osrednji urad bo dalje pristopil kot delničar tudi v družbo "Bios", ki proizvaja zdravila. S tem bo omogočeno zavodu, da bo svoje zavarovance preskrboval z boljšimi zdravili, pa za isto ceno. kakor sedaj. Seja ravnateljstva se je danes nadaljevala. 6500 sezonskih delav- V PROSLAVO STOLETNICE FOTOGRAFIJE UREDILI FOTOGRAFSKI MUZEJ V ZAGREBU otogrfafski muzej so uredili v Zagrebu v muzeju za umetnost in u-metno obrt. Nova ustanova naj bi bila zunanji znak za proslavo 100-let-nice fotografije, ki je v zadnjih letih, zlasti v Sloveniji in Hrvaški zabeležila silovit napredek. Zagrebški Fotoklub je stopil v stik z vodstvom muzeja, ki je predlog sprejelo in odstopilo nekaj sob v poslopju za stalno razstavo fotografskih posnetkov raznih vrst. Če nas Zagrebčani niso mogli prehiteti v kakovosti fotografije, pa so nas prehiteli s svojim muzejem. S tem je že rečeno, da bi tudi v Ljubljani kruto rabili stalen oddelek muzeja, v katerem bi bile zbrane najlepše slike in dela slovenskih fotoamaterjev in bi se ohranili popisi vseh odlikovanj, ki jih je slovenska fotografija dobila po vsem širnem svetu. ENOTNE LETOVIŠČARSKE CENE V TURISTIČNIH KRAJIH Letoviščarske cene bodo maksimirali v dalmtainskih turističnih krajih. Gostilničarji in hotelirji so imeli v ta namen že nekaj sestankov, na katerih so sklenili privoliti v razdelitev hotelov v štiri razrede in v razdelitev penzionov v tri razrede. Na kasnejših sestankih pa bodo določili skupen cenik, ki se bo ravnal po cenah živilom tik pred začetkom turistične sezone. ZGODEN SNEG NA HRVAŠKEM Po Hrvaškem in Bosni je zapadel sneg kakih dvanajst ur prej kakor pri nas, ko je padel 16. decembra. V nižinah ga je bilo le toliko, da je pokril strehe in polje, pač pa ga je v planinah padlo toliko, da bo smuka nad vse ugodna. Na Jahorini v Bosni ga je zapadlo že 60 cm. Takoj so se oglasili smučarji iz Srbije in Hrvaške, da bodo za božične praznike obiskali Jahorino, ki ima edina v bosanskih planinah moderen planinski dom. cev se Je vrnilo Začetek decembra je prispel v Maribor prvi transport sezonskih delavcev, ki se vračajo iz Nemčije v domovino. Od tedaj prihaja skoraj vsako noč kakšen transport, v katerem je po 1000 in še več ljudi. Pripeljejo se s posebnimi vlaki do Maribora, od koder nadaljujejo potem potovanje z rednimi vlaki na svoje domove, največ v Prekmurje, deloma pa tudi v Vojvodino in Slavonijo. Dosedaj je prišlo že šest transportov, s katerimi se je vrnilo vsega skupaj 6500 ljudi. V pretečeni noči je prispel zadnji večji transport. Ostanek — še kakšnih 2500 ljudi, se bo vrnilo v manjših skupinah. Transporti prihajajo v Maribor vedno v poznih nočnih urah, navadno po polnoči. ANGLEŠKA KRIŽARKA V DUBROVNIKU Angleška križarka "Arethouse" se je 12 decembra pojavila v Dubrovniku. S križarko je prispel tudi admiral Wells, poveljnik angleškega sredozemskega brodovja. Po mornarskem običaju so vsi poveljniki angleške ladje in dubrovniškega prista nišča vrnili obiske. Wells je obiskal vojno akademijo in mesto samo, mor narji pa so si šli ogledat ♦ okolico. Križarka bo ostala v Dubrovniku še nekaj dni, nakar odluje spet proti Malti. TURISTIČNO CESTO OD SUŠAKA DO ULCINJA GRADIJO Turistično cesto od Sušaka do Ul-cinja v Črni gori že pridno grade. Najprej sta bila dograjena odseka od Crikvenice do Selc in od Selc do Novega. Sedaj se gradi odsek od Crikvenice do Kraljeviče, najprej proti Bakru in Sušaku se pa trasira. Z no- vim proračunom bodo zagotovljeni krediti za imenovani del ter za odsek Novi—Senj—Karlobag. Polagoma kos za kosom se gradi cesta, ki bo za povzdigo tujskega prometa v Dalmaciji in Primorju največjega pomena. Huda zima tudi v Sloveniji Začetek druge polovice meseca decembra je pritisnil v Sloveniji in vsej državi hud mraz, ki so ga napovedovali ž delj časa. V Sloveniji ie povprečna temperatura deset pod ničlo in približno prav toliko bo tudi povprečna temperatura za vso državo. Ker je v severnih evropskih deželah mraz še mnogo hujši in ker se mrzli val stalno širi od vzhoda proti zahodu, je prav verjetno, da bomo dobili nad vse ostro zimo brez znatnega snega, ki se je doslej pokazal le dvakrat za vzorec. OTVORITEV NOVE ŠOLE V KRANJU V nedeljo 1. decembra so slovesno odprli novo šolo v Kranju in novi leseni most, ki vodi od župnišža čez Kokro na Huje. Nova ljudska šola je prav gotovo najmodernejša ljudska šoia v državi in ima dekliški in deški trakt. Stala je 6 in pol milijona dinarjev. Most čez Kokro je pa | gradbena zanimivost za vso Evropo. Je namreč lesen lok, ki ima 85 metrov razpetine, in ki se pne 30 metrov visoko nad globoko zarezanim kanjonom reke Kokre. Most je stal 350.000 dinarjev in ga je zgradil po načrtih ing. Dimnika stavbenik in tesarski mojster g. Kari Kavka. razio, sotrudnik "Piecola" in znani prevajalec slovenskih literarnih del v italijanščino profesor Umberto Urbani, ravnatelj agencije Štefani v Trstu Alessandro Nicodera, predsed-, ilik časnikarskega združenja Mihael Risollo in šef osrednjega tiskovnega urada fašistične stranke Giorgio Ga-tti. Od strani našega konzulata sta bila na kosilu poleg generalnega konzula Petroviča še konzula Milan Radojevič in Nikola Kneževič. Na banketu se je generalni konzul Ra-dovan Petrovič zahvalil tržaškim časnikarjem za prijateljsko pisanje in delo za poglobitev jugoslovansko-italijanskega' prijateljstva. V imenu italijanskih časnikarjev je izrekel konzulu zahvalo za prisrčno napitnino ravnatelj "Popola di Trieste" Barbieri, ki je prav tako poudaril nujno potrebo, da.se prijateljski odnošaji med obema državama se bolj poglobe. Izid volitev posameznih strank OVČJI KOŽUHI ZA BELGIJO Kožuhe iz ovčje kože bodo začeli pošiljati hrvaški krznarji v Belgijo. Odbor za pospeševanje trgovine z Belgijo je prvi prišel na to misel in Od- I poslal nekaj vzorcev ovčjih kožuhov Trgovina cev liev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) EÓ2A: Kron in i izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, tež ka prebava, bruanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30 — PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE DRUŽBA "MOJ DOM" BO ZGRADILA VELIKO PALAČO V BEOGRADU Veliko desetnadstropno palačo, ki bo imela v čelnem vogalu še tri nadstropja, bodo začeli graditi na spomlad v Beogradu. Svoj čas se je v prestolici začela akcija za tako imenovano lastnino posameznih stanovanj ali celih nadstropij. Več ljudi, ki bi radi gradili hiše, pa zato nimajo na razpolago dovolj kapitala, se združi, da s skupnim denarjem zgra-de višjo palačo, pa potem vsak postane lastnik ali posameznega stanovanja ali pa celega nadstropja. Tako se je ustanovila družba "Moj dom", ki je zbrala med člani 18 milijonov dinarjev, s katerimi bo zgradila veliko desetnadstropno palačo na mestu sedanjega hotela "Metropol". Stavba bo najvišja v Beogradu, kajti imela bo v čelnem vogalu, kakor pri nas nebotičnik, še tri-nadstropni podaljšek. Z nasveti so zadružnikom pomagali Bolgari, ki so več takih palač^že zgradili. Xa osnovi volivnih izidov so posamezne stranke in skupine, vezane deloma na dr. Stojadinovičevo io-dr. Mačkovo listo, dobile pri voli-Ivah dne 11. decembra sledeče število glauov: 1. JRZ........ .. .. 1,587.428 2. 11SS.......... . . 733.523 3. Demokratska ...... 150.687 4. SDS............ 128.198 5. Zemljoradtíiki...... 113.397 7. A ca Stanojevič .. .. 66.883 8. D. Ljotic ........ 30.634 9. Hodžera.......... 30.436 10. V. Djordjevic...... 25.000 11. Ž. Topalovič ...... 15.240 12. Drag. Jovanovic .... 12.899 13. Kmetska-delavska .. 7.562 14. Hakija TTadžic .. .. 4.168 15. Kukovec......... 3.116 Skupaj 3,035.438 JUGOSLOVANSKI KONZUL V TRSTU PRIREDIL BANKET TRŽAŠKIM NOVINARJEM Novi jugoslov. generalni konzul v Trstu Radovan Petrovič je priredil na čast zastopnikom tržaškega tiska kosilo, na katerega so bili povabljeni tudi ravnatelj "Piccloa" Riño A-lessi, ravnatelj "Popolo di Trieste" Karlo Barbieri, glavni urednik " Piecola " Mario Nordio, glavni urednik "Popola di Trieste" Dónate MEŠANI ZAKONI NE BODO DOVOLJENI Vrhovni svet muslimanske verske zajednice je sklenil, da muslimani ne bodo smeli več sklepati mešanih zakonov. Ta sklep so narekovali svojevrstni dogodki o katerih smo tudi v našem tisku večkrat čitali. Zlasti so bili agilni v tem pogledu Judje, odnosno Judinje iz Avstrije in Nemčije, ki so si hotele z zakonom "na hitro roko" pridobiti jugoslovansko državljanstvo. Muslimanska cerkvena sodišča, tako imenovana šerijat-ska sodišča, so se sklepanju mešanih zakonov začela upirati, dokler ni nazadnje vrhovni verski svet s pri-trdilom poglavarja reis-el-ulema objavil sklep, da mešanih zakonov ne bo več priznal. Izjemo bodo dovolili le tistim muslimanom, ki žive v krajih, kjer so dVugoverci v večini, vendar pa mora za sklenitev takega zakona izdati posebno dovoljenje za sklenitev takega zakona izdati posebno dovoljenje verski poglavar. Le tistim, ki so df> sedaj sklenili mešane zakone, bodo zakoni priznani- NAROČNIKI! Slovenskemu listu najlepše voščite praznike in srečno Novo leto, če točno poravnate naročnino in mu d'O- pridobite novih naročnikov! ¡KROJACNICA MOZETIČ v,* I v $ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej 3i vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ne sam! >3 V B $ y 1 8 i g O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires ■•»>:: >:♦>- >:♦:< ym m<: :<♦>. :•:♦>.:: •:♦>.: •:♦>:: ¡me >:«<> Sklepanje zakonov med Italijani z drugorodci prepovedano Kakor je znano je izšla v Italiji nova postava o sklepanju zakonov. Po tej postavi je zakon med italijanskim državljanom arijskega plemena in med osebo, ki pripada drugemu plemenu, prepovedan. Zakon, sklenjen v nasprotju te postave, je neveljaven. Za zakon med italijanskim državljanom in med osebo tuje narodnosti je potrebno predhodno dovoljenje notranjega ministra. Kdor bo prekršil to postavo, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev in z denarno globo do 10.000 lir. Brez ozira na gornjo prepoved ne smejo sklepati zakona z osebami tuje narodnosti uslužbenci državne civilne in vojne uprave, dalje uslužbenci organizacij fašistične stranke in organizacij, ki jih stranka nadzoruje, uslužbenci pokrajinskih uprav, občin, pol-državnih organizacij in sindikalnih zvez. Kdor bo prekršil to postavo, bo izgubil službo in položaj. Italijani, ki niso italijanski državljani, se ne smatrajo za tujce. Ali zadene to tudi naša dekleta? ODLIKOVANJE DR. KOROŠCA Nj. kr. Vis. knez namestnik je blagovolil odlikovati ob priliki avdijen-«e dne 25. decembra dr. Antona Korošca, ministra n. v., z redom Kara-djordjeve zvezde I. stopnje. — 26. decembra sta odpotovala predsednik vlade dr. Milan Stojadinovic in dr. Anton Korošec v inozemstvo SENATOR PITACCO O TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU V zasedanju italijanskega senata se je bivši tržaški župan in sedanji senator zahvalil vladi in Mussoliniju za vseučilišče, ki ga je dobil v letošnjem letu Trst. V svojem dolgem govoru je naštel vse zahteve za italijansko univerzo v Trstu, ki so jo zahtevali Italijani še pod bivšo Avstrijo. 12 MILIJONOV LIR V ENEM LE TU ZA NOVE ŠOLE V TRSTU "Piccolo" piše, da je v Trstu že kar preveč šol. Šolsko vprašanje je v zadnjih letih zavzelo visoke postavke v mestnem proračunu. Tako so sedaj vse srednje in nižje šole v higienskem pogledu res na višku. Za nove šole, razna popravila in obnovitve je bilo v letu 1937 izdanih 12 milijonov lir. Zgrajene so bile: nova gimnazija 'Dante Alighieri" na prostoru nekdanje Oberdankove vojašnice, nove sóle pri sv. Alojziju, na Vrdeli in v Škednju. Povečana so bila šolska poslopja na Proseku, na Opčinah in v Rojanu. trst dobi električno-avto- matičen vodič V Trstu postavljajo posebne avtomatične postajice, ki bodo služile kot vodič po mestu. Vsaka postajica bo urejena tako, da bo na veliki ploskvi zarisan tloris Trsta, ki bo imel na važnejših mestih vdelane majhne žarnice. Na pritisk na gumbv ki naj bi nam dal potrebna navodila, se bo vžgala na tlorisu mesta mala žarnica, istočasno pa se bo posvetila majhna omarica, v kateri se bopokazal poseben napis, iz katerega bodo razvidni vsi potrebni podatki, kako pridemo do zaželjenega kraja in kaj je vse v njegovi okolici zanimivega. Podobne naprave imajo doslej posebno v Nemčiji.- Aparat bo na pritisk na gumb pokazal n. pr. odhod par- nikov, letal, muzeje,' urade, hotele itd. Tržaški aparat bo imel 1800 žarnic, Dela pri tej napravi opravljajo nemški inženirji. Židje v Italiji se maščujejo i Kakor znano je bilo tudi iz Italije izgnanih mnogo Židov. Sedaj poročajo razni gospodarski listi, da bodo odslej Židje pošiljali svoje blago čez Sušak in ne več čez Trst, Gre tu zlasti za promet med Palestino in vzhodno Evropo, ki je doslej vsega obvladala tržaška paroplovna družba Lloyd Triestino, ki ima 72 velikih ladij iri je po velikosti druga v Italiji. DELAVSKI DOM GRADE V SPLITU Dograjen bo bržkone že na spomlad. V njem bodo delavska stanovanja in kuhinja po zgledu ostalih delavskih domov v naši državi. Večji del stroškov bo krila Delavska zbornica. Zanimiv je tudi pregled gibanj v Dalmaciji v letošnjem letu. Delavci so 55krat stopili v stavko. Vsega skupaj je stavkalo 14.700 delavcev v 307 podjetjih. Povprečno so delavci dosegli, da so se jim povišale mezde za 30%, a delovni čas se je skoraj povsod omejil na osem ur dnevnega dela. Te številke so več kot zgovoren dokaz za to, da je bila socialna zakonodaja Stojadinoviceve vlade koristna in pravična, ker se je delavcem omogočil zakoniti boj za svoje pravice. ELEKTRIFIKACIJA PODEŽELJA NA HRVATSKEM Elektrifikacija podeželja napreduje. Glavna električna céntrala, ki razširja svojo mrežo, je zvezna centrala Zagreb-Ivarlovac. Pred dvema dnevoma so spustili prvikrat e-lektrični tok po novih vodih do Bje-lovara in Križevcev. Uprava električne centrale je ponudila novim naročnikom električnega toka posebne ugodnosti. Stari naročniki imajo za napeljavo 50% popusta pri novih pa bodo cenejše napeljave za 15%. Če se bo pa javilo 500 novih naročnikov bo centrala sama plačala vse stroške za napeljavo. K slovesnosti, ko je zasvetila nova elektrika v Bjelovar-ju so se zbrali zagrebški župan ter tehnični vodje električne centrale. LESNI PREMOG V BOROVU Kmetje so odkrili lesni premog v Borovu, ko so kopali na dvorišču neke hiše nov vodnjak. Dolgo so kopali, pa se voda ni hotela pokazati. Pri dvanajstem metru so naleteli na tršo plast. Kopali so naprej in našli rjavi premog. Kmetje so bilisilno veseli. Vsa vas je pomagala pri delu, da so nakopali vsega eno tono. Čim globlje pa so kopali, toliko slabši je bil premog, in tem manj ga je bilo. AMERIKA IN ANGLIJA KUPUJETA V DALMACIJI BUHAČ Buliač in eterična olja sta začeli v Dalmaciji kupovati Amerika in Anglija. Dalmacija je znana ko pokrajina, kjer se pridela mnogo rastline buhača, vendar pa je proizvodnja v zadnjih letih zaradi hude konkurence s strani Japonske, padala. Ker se je pa na Daljnem vzhodu položaj tako razvil, da so si zaradi trgovine skočili v lase Angleži, Amerikanci in Japonci, so prvi in drugi začeli kupovati v znak protesta razne predmete v naši državi. Letošnji pridelek buhača in rožmarinovega olja v Dalmaciji je že ves razprodan. Dvignila se je tudi cena, s čemer so dobili poljedelci spet veselje in voljo, da bi KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga, klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdriavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 zasadili s tema dvema rastlinama večje površine zemlje. MAŠA ZA PADLEGA IVANA LORENCINA V Medulinu pri Pulju so imeli pretekli teden mašo za padlim Ivanom Lorencinom, starim 35 let. Pokojnik se je med prvimi, ki so odšli kot prostovoljci na stran generala Franca, udeležil bitke pri Malagi, kjer je padel. Vendar so o njegovi smrti zvedeli šele sedaj, kar so sporočili svojcem. V Abesiniji so umrli V novembru je umrlo v Abesiniji zaradi nesreč pri delu, zaradi bolezni in spopadov z domačini, 77 delavcev. Vseh delavcev se nahaja v Abesiniji okoli 39.000 brez ozira na vojaštvo. Od teh je bil iz Trsta Samuel Pavel, iz Istre pa Milanovič Josip. Do sedaj je izgubilo življenje v Afriki 2254 delavcev, izginilo pa jih je 11. GRADNJA ELEKTRIČNE ŽELEZNICE MED PULJEM IN RUDNIKOM RAŠO Zaradi pospešenega izkoriščanja premogokopa Raše v Istri je število delavstva poskočilo na 9000. Računajo, da se bo to število v nekaj letih' dvignilo še za kakih 3500. Od tega delavstva pa biva v kraju samem le okoli 2000, med tem ko se okoli 2700 delavcev vozi na delo z dvoko-lesi ali pa hodi peš, 3100 delavcev pa se vozi z avtobusi in to iz razdalj od 12 do 31 km. Ker pomeni vožnja na delo velik napor, so oblasti sklenile zgraditi med Puljem in Rašo električno železnico. S tem bi bilo precej pomagano tudi Pulju, ki je po vojni zelo mnogo izgubil. V mestu je namreč mnogo stanovanj praznih. TIHOTAPSTVO TOBAKA V JUŽNI SRBIJI POJENJUJE Tihotapstvo tobaka v Južni Srbiji je začelo polagoma pojenjevati. 1 Nizke odkupne cene, ki jih je mono-polska uprava diktirala vsako leto sadilcem tobaka, so zapeljale ljudi, da so začeli tobak sami prodajati, seveda za mnogo višje cene kakor jih je dajala monopolska uprava, vendar pa še vedno za mnogo nižje, kakor pa jih plačujejo kadilci za vse izdelke monopolske uprave. Tihotapskega tobaka je šlo vsako leto v promet za okroglo 200 milijonov din. Nič niso pomagale stroge kazni in nesrečni spopadi, ki so jih doživeli tihotapci s financarji in orožniki. Šele višje cene, ki jih je ponudila monopolska uprava v zadnjih dveh letih in pa strogost, s katero postopajo oblasti, so ljudi nekoliko spametovale, da so začeli opuščati prenevarno tihotapljenje. BEOGRAJSKI VELESEJEM Beograjski velesejem bo imel v novem letu tri večje prireditve. Najprej bo pomladanski sejem, sredi leta velika avtomobilska razstava, potem pa še jesenski sejem. Sijajni prostori v zidanih paviljonih beograjskega sejma omogočajo stalne razstave in sejme. V nekaterih paviljonih imajo svoje poslovalnice tudi razna društva. POROČILO POŠTNEGA MINISTRSTVA Zanimive podatke o jugoslovanskih poštah objavlja poslovno poročilo poštnega ministrstva. To ministrstvo ima skupno 12.634 uslužbencev, 3882 pošt, 2083 brzojavov in 1420 telefonov. Skupno je imelo ministrstvo denarnega prometa nekaj več kot 837 milij. din in 8% več kakor 1. 1936. Čisti dobiček je znašal skoraj 119 milij. din, skoraj petino več, kakor leto prej. V vsej državi je 8 poštnih direkcij, in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Skoplju, Cetinju in Beogradu. Na ozemlju skopljanske direkcije pride ena pošta na 19.438 prebivalcev, med tem ko pride na ozemlju ljubljanske direkcije ena pošta že na 3355 prebilvalcev. Povprečno odpade v državi ena pošta na 3726 prebivalcev. Pošta opravlja o-gromno delo, ki pa ni v nobenem pravem razmerju s številom uradni-štva. Znano je, da so vsi poštni u-službenci, zlasti v Sloveniji, preobremenjeni in preobloženi z delom, povrh tega pa ne dobe niti svojih rednih dopustov. Uprava pravi, da bi pri redni izrabi dopustov uslužben-stva nastale motnje, ki jih pa pošta ne sme trpeti. Pa tudi svojega bolezenskega stanja poštno osebje še nima urejenega. To sta dve najvažnejši vprašanji, ki zahtevata čimprejšnjo rešitev. PETROLEJ V JUGOSLAVIJI Ves svetovni kapital kaže veliko zanimanje za petrolejska polja v naši državi. Prvi poskusi so pokazali, da se nahajajo velika ležišča petroleja v okolici Daruvarja in v Medji-murju. Prvi so se oglasili angleški in amerikanski kapitalisti, ki bi radi vzeli petrolejska polja v zakup. Med njimi se je oglasil tudi zastopnik znanega ameriškega koncema, katerega vodi bivši finančni minister Mellon. Ta je ponudil odkup polj in obenem načrt za ustanovitev velike družbe z glavnico 500 milij. dinarjev. Kmalu so začeli ponujati denar veliči švicarski in nemški industrijski koncerni. Vsi se neverjetno pridno zanimajo v prvi vrsti za medji-murcka petrolejska polja, ki so menda najbolj bogata. Toda tam je lastnica precejšnjega dela polj družba "Panonia", katere večinski delničar je sin pokojnega srbskega politika Pašica, Rade Pašic. Naša država je sklenila rezervirati zase v Medji-murju nekaj polj. POPISOVANJE STOLETNIKOV Stoletnike bodo popisali v Sarajevu. Tamkajšnja banska uprava je u-kazala mestni občini, naj popiše vse tiste meščane in prebivalce, ki štejejo več kakor sto let. Pravijo, da živi v Sarajevu nekaj nad dvajset moških in okrog deset žensk, ki so vsi že preživeli deset križev. Prav zanimive bi bile statistike o stoletnikili v vseh ostalih krajih in banovinah. MAJHEN PRORAČUN SARAJEVSKE OBČINE Sarajevska občina, ki ima nekaj tisoč manj prebivalcev kakor Ljubljana, bo imela tudi prihodnje proračunsko leto zelo majhen proračun. Vsega skupaj znaša 37 milijonov. Številka pove, da iz tega denarja ta-tako velika občina ne more delati čudežev, niti ne more mesta zadosti olepšati. Sarajevčani se boje večjih dajatev in bremen, pa so zato kar zadoovljni s slabimi cestami in neurejenimi ulicami. Klirinški dolgovi Stanje jugoslovenskih kliringov na dan 15. decembra kaže, da dolguje naša država mnogo manj kakor pa mora dobiti od tujih držav. Največ so nam dolžne Nemčija (369.5 milijona), potem Italija (49 milijonov), Turčija, Poljska, Španija in Bolgarija. Naša država pa dolguje največ Češkoslovaški in sicer 154 milijonov Kč, potem pa še Madžarski, Švici, Romuniji in Belgiji STAREC SE JE POMLADIL Novega stoletnega starca, kateremu so za stoletni jubilej pognali novi lepi obje, so odkrili v Sanskem Mostu. Piše se Smajo Bejdic. Na starost živi v samotni hišici od podpor, ki mu jih dajeta njegova dva sinova. Še zmerom pa ne more živeti brez cigarete in črne kave, kakor drugi muslimani ne. Le bolan ni bil vse življenje nikoli. mmmmmmmmmmmmmmsmmm ZLATKO 6ADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN ' PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO ■ H STARA SLJIVOVICA BADEL JVOZENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH K« PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. Pomen našega izseljenstva za narod Narodi, katerim je prinesla bveto-vna vojna rešite, izpod avstro-ogr-skega jarma, obhajajo letos 20 letnico svoje svobode Različno so ti narodi izbližja bodočnost nam bo pokazala, kaj so delali in kako so pojmovali narodno delo, in sami si bodo s tem dali izpričevalo svoje nacionalne zrelosti ali nezrelosti. Narodi v zgodovini napredujejo ali nazadujejo. Bilanca naše zgodovine: slovenski narod si je osvojil z naselitvijo dovolj široko domovino, okrog 70.000 km2. Danes čuva kot svojo domovino samo še okrog 25.000 km2 (v svobodni Jugoslaviji samo 15.936 km2). V zgodoviin smo torej izgubili okrog 45.000 km2 svoje zemlje, t. j. skoro dve tretjini. Ostalo je zaledje, naslonjeno na ostale slovanske marode. Če je ta ostanek preko 1400 let ohranil svojo narodnost, upoštevajmo, da je nekdaj naš kmet poznal samo svojo dolino (samo parkrat na leto je šel plačevat v tej ali oni obliki "fronke" svojim gospodarjem), sicer pa živel na svoji zemlji in samo zanjo, da pa ga je danes cesta, železnica, pošta, šola, časopisje iztrgalo njegovi zaprtosti in že neštetokrat deljena posestva so ga prisilila iti na cesto iskat zaslužka. Priznajmo, da je za gospodarsko pasiven narod vse to sijajno potujče.valno sredstvo in da bi se mu noben narod ne mogel zoperstavljati par stoletij. S tem mora naš narod za bodočnost računati! Kljub temu, da je naš narod izgubil skoro dve tretjini svoje krvi, je ustvaril v 19. in v začetku 20. stoletja kulturo, ki mudaje legitimacijo za njegov obstanek in prost vstop v krog kulturnih narodov. V naših dneh pa tudi na kulturnem polju: nekako utrujen in izčrpan počiva — splošna zapadnoevropska duhovna kriza — in čaka in išče novih pobud in smeri pri sosedih in dvomi, ali ima še pogojev za samoniklo kulturno ustvarjanje. Zgodovina ga je utesni-la in naredila majhnega tudi v širini njegovih koncepcij in njegovega ustvarjanja. j Po 1000 letnem suženjstvu in hlapčevanju je po svetovni vojni zadihal svobodo. Na tej svobodi pa je preteklost pustila dve grozni in nevarni sragi: mnogokratna številčna premoč sosedov in njihova ogromna organiziranost. Globok pomen tega nam kažejo dogodki naših dni. Kje in v čem je rešitev malega naroda, če. hoče rešiti svojo svobodo in sam uživati sadove svojega dela? Ravno tam kot zmaga nasprotnika: medsebojna strnjenost in organiziranost. Podjarmljenje takega naroda, če to dvoje obdrži, je nevarno tudi za zmagovalca. Umirajoči Svatopluk je dal svojim sinovom zvezano buta-rico šib, rekoč, naj jo zlomijo. Ker je ni mogel nihče, je rekel, naj jo razvežejo. Posamezne palice so zlomili : v skupnosti je moč! Moč naroda je v njegovi notranji strnjenosti in organizaciji. Notranja nestrnjenost in neorganiziranost sta bili v zgodoviin grobokop celo velikih narodov in držav! Od vseh strani ogroženo jugoslan-stvo, ki tudi znotraj pogreša ugodnega terena za izboljšanje svojega gospodarskega razvoja, danes sta-gnira in brez priprav na samoobrambo čaka napadov. V svojih koreninah zdrav narod danes zaradi gospodarskih vzrokov tudi v svojem številčnem napredo-1,037.838, dne 31. marca 1931 pa vanju nazaduje. Od 1936 (1,192.068 prebivalcev dne 31. dec. 1936) do 1. 1937 (1,200.848 prebivalcev dne 31. dec. 1937) se je dvignilo naše število samo za 8.780, torej samo 7.365 o|oo! (Dne 31. jan. 1921 je imela Slovenija 1,120.549 prebivalcev). Kje in kako naj se preživlja ta narodni prirastek? Relativna gostota Slovenije je je 7032 na km2. Če bi od površine naše zemlje odšteli še visoki gorski svet, ki ga ni mogoče kultivirati, bi dobili, da je relativna gostota še mnogo večja. Upoštevajmo nadalje še nerodo-vitnost oziroma zelo slabo rodovitnost nekaterih predelov nale zemlje (Dolenjska, Suha krajina), pomanjkanje domačega kapitala, ki bi z javniim in privatnimi deli melioriziral zemljo in gospodarstvo in pri tem zaposlil in dal kruha številnim, ki iščejo, kam bi položili svojo glavo, slabo razvito industrijo, ki absolutno ne more v splošnem konkurirati in torej tudi ne zaposliti odvisnega procenta prebivalstva, ki je brez doma, domače poljedelstvo, ki pri številu prebivalsta in promanjkanju zemlje ne more hraniti vsega svojega prebivalstva in moramo zato uvažati ne samo industrijske izdelke, ampak celo žito, kje in kako naj se preživlja tudi nazadujoči narodni prirastek?! Najbolj boleča rana našega naroda, okvirjena z zgoraj opisano tako temno bodočnostjo, se glasi: V sedanjih razmerah je izseljevanje našega naroda nujno, ker domovina ne more dati vsemu svojemu prebivalstvu kruha. Če hočemo svoji bodočnosti začrtati svetlejšo pot, moramo z ozirom na gornje ugotovitve storiti dvoje: 1. Ustvariti v domvini razmere, ki bodo onemogočale izseljevanje in pripravljale koncentracijo narodnih sil, t. j. razmere, v katerih bo za vsakogar kruha in bodo dvignile moč našega narodnega gospodarstva in s tem tudi našo narodno odpornost v bodočnosti, 2. polovico našega narodnega telesa, okrog 1,300.000 naših izseljencev, raztresenih po celeni svetu, tako tesno povezati s seboj, da bomo res eno, da bo vsak udarec na svobodo naše domovine odjeknil v vseh državah, kjer so naši bratje: v Združenih državah (USA) 300.000 v Kanadi 20.000 v Južni Ameriki 50.000 v Franciji 40.000 v Nemčiji 50.000 v bivši Avstriji 120.000 v Italiji 600.000 v Madžarski 10.000 v Afriki 2.000 v Belgiji 6.000 v Holandiji 3.000 v Aziji 2.000 v Avstraliji 1.000 v Španiji 1.000 drugod po svetu 2.000 po Jugosl. izven Slovenije 100.000 Kakor so negativni pogledi na našo bodočnost iz preteklosti, tako nam daje naše izseljenstvo edino upanje na lepšo bodočnost na vseh poljih narodovega udejstvovanja. Organizirano izseljenstvo bi dvignilo naš notranje strnjen in organi: ziran narod od 1,200.448 na okrog 2,500.000. Močan bi il ta narod, ker bi moral vsakdo, ki bi hotel zlomiti našo svobodo, računati, da druge organizirane polovice našega narodnega telesa ne more zasužnjiti in da bo ta druga polovica, raztresena po celem svetu, dvignila po celem svetu svoj glas in svoj vpliv proti našemu zatiralcu in za našo svobodo in da bo v teh težkih dneh izseljenstvo prevzelo vlogo Organizirana češka emigracija je in delo matice — domovine, v svetovni vojni popolnoma obvladovala antanto in v diplomatskem svetu je ravno ona pripravila pokop Avstro-ogrske in ustanovitev svobodne Češkoslovaške. Današnja Nemčija je po celeni svetu organizirala svoje rojake (vsa- kega izseljenega Nemca vodijo in spremljajo v kartotekah poimensko), ki s svojim vplivom, premoženjem in denarjem podpirajo zunaj napredovanje sedanje Nemčije. Ne samo ogromnega političnega pomena, ampak prav tolikega pomena je slovensko izseljenstvo tudi za kulturni in gospodarsko-socialni razmah našega naroda. Naše kulturno poprišče in udejs-tvovanje bi moglo obsegati ves svet in naše izseljenstvo bi iz vsega sveta nudilo neizčrpno vsebino našemu kulturnemu vstvarjanju in njegovi širini. Danes zanemarjeno naše izseljens-gospodarsiva domovine okrog 1 mi-tvo prinaša letno na oltar narodnega lijon dinarjev in vsakdo, čeprav podzavestno, čuti blagodejnost tega v narodnem gospodarstvu. Organizirano in pri tem iz domovine podprto izseljenstvo bi torej moglo po smotrnem načrtu dvigniti moč našega narodnega gospodarstva in s tem pomagati tudi domovini do boljše bodočnosti. .., Ali bomo torej doumeli ogromni pomen našega izseljenstva pri gradnji naše bodočnosti? Kaj je vsebina vsega izseljevanja? Iskanje kruha. Okrog 1,300.000 jih je že odšlo in še vedno jih odhaja vsako leto od 5000 do 7000 (7422 leta 1937.), t. j. okrog 6 ojoo vsega prebivalstva (6.623 o|oo 1. 1937), narodni prirastek pa je letno okrog 7 o|oo (7.365 o|oo 1. 1937). Skoro ves svoj narodni prirastek torej žrtvujemo tujini, da njej pomaga graditi njeno notranjo moč, nam pa razpada dom. In čeprav bi v blato poteptali to vprašanje, tudi Vašim otrokom je zapisan memento: "Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak. O devojka ti, ob oknu slone, si li čula ta vrisk, plakajoč, skozi noč? o zbogom, domovina!?" (Župančič) in zopet: "Čul sem vdovice.joč: "Moj Mate, jo, moj Mate!" To je izseljensko Vprašanje. Istega pomena kot za domovino pa je izseljensko vprašanje tudi za izseljence same. Istega pomena, kot jé izsljenstvo za kultuyno ustvarjanje domovine, je domovina za kulturno in narodno samoohranitev — edino bogastvo rojstva v narodnosti — izseljencem, ki bodo iz kulturneca napoja domovine črpali novih sposobnosti za borbo v tujini. Organizirano in z domovino tesno povezano izseljenstvo bo v domovini našlo tudi državno zaščito pred izkoriščanjem in izmozgavanjem tujine in ta medsebojna zvezabo izseljencu tudi v času kriz in brezposelnosti v tujini poiskala novega kruha. Tudi za starost potrebuje onemogli in izčrpani izseljenec (ali si bo mogel tudi v bodočnosti prihraniti za starost), zapečka in mirnega doma, zakaj vedimo: do skrajnih človeških mošnosti preračunana intenzivnost in sistematičnost dela v tovarnah in rudmikih Belgije, Holandije, Vestfa-lije in drugod izmozga in izsesa v največ 20 letih zadnjo kapljo moške moči in pó 20. letih se, nekdaj mladi, krepki fantje, vračajo mladi starci, brez življenja — do dna so izpili čašo trpljenja. Plesalka Um El Hasen Pariški listi že dolgo niso imeli prilike, da bi senzacij željni javnosti postregli z gradivom, ki je.res v vsakem pogledu tako. nenavadno, kakor ga jim je ponudila kazenska razprava, ki se je pred kratkim odigrala v maroškem Fesu. Sodišče je razpravljalo o zločinskem življenju bivše plesalke Um El Hasen, znane pod odrskim imenom Mulaj liasen, ki je leta 1912. rešila življenje tridesetim francoskim častnikom in je bila za to zaslugo priporočena za odlikovanje z redom Legije časti. Po preteku 25 let pa je večer svojega življenja preživljala kot lastnica zloglasne hiše, kjer je počasne smrti umiralo štirinajst mladih berberskjh deklet, med mukami in. strahotami vsake vrste. Slučaj imenovane plesalke je prava paša za razne pariške večer-nike, ki sedaj do najmanjših podrobnosti opisujejo potek obravnave. Poslali so v Fes vsak svojega poročevalca, ta po morju, oni po zraku, prekosil pa je vse seveda znani "Pariš Soir", ki si je za poročevalca izbral ravno pisateljico Colette, znano avtorico mnogih ljubezenskih romanov. Gospa Colette je vsak dan sporočala svojemu listu strahotne potankosti iz te razprave ter so njena poročila postala središče vse pozornosti. . "Maroški slavček", tako so imenovali francoski vojaki in častniki prelepo Um El Hasen v dobi njene mladosti in uspehov, ko se je o njej govorilo po vsem Maroku od Fesa do Rabata. Ko je kot mlada plesalka začela svojo kariero v majhnem alžirskem kabaretu, si jo je osvojil in odnesel v Colomb-Bechar neki mladi tolmač pri francoski politični upravi, ki jo je napravil ne samo za svojo ljubico, ampak tudi za svojo hra-niteljico. L. 1912. je prebivala Um El Hasen že v Fesu in sicer ravno v času, ko so tam izbruhnili strahoviti pokol j i tujcev. V teh strašnih dnevih je plesalka na podstrešju svoje hiše skrila 30 francoskih častnikov in jim s tem rešila življenje. Rešeni možje so med seboj napravili zbirko za svojo rešiteljico, ki je vrgla 11.000 frankov. To je bila prva, za one čase zelo znatna nagrada plesalki, ki je izkazala francoski vojski vsekakor po-mebno uslugo. Obenem so hvaležni vojaki predložili plesalko za odlikovanje z redom Legije časti. Prekrasna plesalka Hasen je dosegla s tem predlogom vrhunec slave, toda pisarna Legije časti se je spotaknila ob njenem poklicu in je smatrala, da a-rabska plesalka pač ni vredna, da z dostojanstvom nosi oni rdeči trak, ki je hrepenenje vsakega francoskega državljana. Kakor pa vse kaže, se je dekle zadovoljilo s tisočaki in se zaradi odlikovanja ni prav nič razsrdilo na Francijo. Z denarjem si je u-redila v Fesu malo hišico, kamor so radi zahajali francoski častniki in uradniki, da v družbi mladih Ber-berk prežive nekoliko veselih uric. Posel je šel imenitno. V tej dobi je Hasen bila zares bogata in obče priljubljena, vendar je zapustila torišče svojega delovanja in se preselila v Meknes. Tudi tu je uredila nočno zabavišče, kjer se je plesalo in prepevalo cele noči. Medtem pa je v deželi vrelo in pripravljala es je vstaja proti Francozom. Lepa liasen je kot domačinka prišla na sled zaroti in si ni prav nič po- mišljala, da je ne bi izdala Francozom, ki take usluge radodarno plačujejo. Nameravani pokolj v Mek-nesu ni izbruhnil, ker je vlada zatrla nevarno gibanje v samem zarodku in odstranila mekneškega pašo, ki je bil duša zarote. Po tej novi uslugi Francozom se začenja padec prelepe plesalke. Zob časa in nočno življenje sta pustila globoke in prav nič mikavne sledove na licu nekdanje krasotice. Kolikor večje so po-stapale njene gube, toliko bolj se je redčilo število obiskovalcev njenega podjetja. Hasen je prihajala v pozabo, zatone je obdala z mladimi močmi in res nekoliko osvežila sloves podjetja. Hasen je zapadla v globoko depresijo, iz katere si je skušala pomagati z uživanjem raznih mamil, oso-bito hašiša. Propadala je čedalje bolj in hašiš je končno napravil iz nekdaj "maroškega slavčka", strahotno zločinsko starko. Svoje "na-mešeenke" je Hasen začela strahovito mučiti, kakor da se hoče znesti nad njih mladostjo za svojo izgubljeno lepoto. Po nočnem poslu utrujene deklice je Hasen pretepala, da so umirale zelo pogosto. Na njih mesto so prihajale vedno in vse češče nove žrtve, ki jim je bila odločena ista usoda. Nesrečne mlade Berberke so pred sodiščem priznale, da niti mislile niso na pobeg iz mučilnice, marveč so smatrale, da pač mora tako biti in so s topo vdanostjo prenašale vse strahote. Naposled pa je v to temo vendar posegla roka pravice. Pred letom dni jebila zopet umrla ena izmed mladih plesačic. Hasen je sicer njeno smrt javila policiji, ko pa je videla, da bo ista usoda že v par dneh zadela plesačico Šerifo, se je bala, da bi smrt 2 deklic v tako kratkem času znala vzbuditi sum pri policiji in sklenila Šerifo spraviti skrivaj s poti. V hiši je takrat služil za hlapca domačin Mohamed Ali( ki ga je Hasen s samokresom v roki prisilila da je umoril bolno, do smrti zbito Šerifo. Hlapec je omamil šerifo z udarcem po glavi, nato pa jo je zadavil. Truplo je potem razsekal in posolil — vedno pod grožnjo samokresa —, koščke pa sta s Ilaseno potem kuhala 24 ur s česnom, da bi se ne moglo spoznati, da gre za človeško meso. Temeljito prekuhane ostanke nesrečne Šerife je Mohamed znosil na polje, da so jih tam požčrli psi in divje živali. Stara Hasen seveda taji umor, razkosavanje trupla in tudi pretepanje ostalih svojih žrtev; popolno priznanje Mohamedovo pa označuje kot osveto. Vendar pa je sodišče ugotovilo, da so izmed štirinajstih deklet, ki jih je Ilasen imela Osvoji hiši, štiri umrle, tri izginile, ostalih sedem pa je v takem stanju, da se ne bodo nikoli več popravile. Sodišče je obsodilo staro Hasen na 15 let, njenega pomčnika Mohameda pa na 10 let težke ječe V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. ;l Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 ¡ U. T. 22 - 8327 DOCTK SUD Notable reproducción cinematográfico en lo que se aprecia detalladamente el estilo de portida del corredor Joe Mangan, la revelación del año .en Norte América V reciente vencedor del gran millero Cunningham. ' ■ ■ - k i ' ' ' Zelo posrečen filmski posnetek, ki predstavlja postopne gibe in način odhoda najboljšega severnoameriške ga tekača Joe Mangana. Slovenska mamica in "modri trak" «im ¡ lisu. Saj je znana stvar,'da modri trák pomeni rekord na vožnji čez ocean. Tista ladja, katera je najurnejša, se ponaša s tein modrim trakom. Če bi dajali ta trak osebam; kdo ve, če ga ne bi dobila slovenska ma-mica. Zaslužila bi ga. Katera pa je ta? Nekateri jo pač poznate, a le tisti, kateri ste doma iz Lokve pri Trstu in tam kje blizu. Piše se Marija Lucija Cerlcvenik. No pa to še ni nič posebnega, kakor tudi ni kaj izrednega to, da ima v Argentini svoje sinove in svoje vnuke in vnukinje. Marsikatera slovenska nona je prišla sem in našla tukaj svoje žlalite še več kot ta; o kateri govorimo. Saj poznam že kakih 20 slovenskih žen, ki so prišle semkaj za svojci. Torej! Kaj pa je posebnega na tej slovenski mamici? Prišla je sem oni dan z Oceanio. Tukaj pa se zgodba že začenja. Od doma je šla lani, sem je prišla letos. Kaj se vam zdi! To se že ne zgodi vsakemu. Da se je ravno na božični dan peljala čez ekvator, to jé tudi nekaj, kar ne doživi vsak. Da je bila na ekvatorju tudi "krščena" in sprejeta v Neptunovo kraljestvo, pod imenom "Stella maris" (morska zvezda), to je tudi nekaj, kar se ne more vsakemu primeriti. Prava zgodba pa začenja šele se-dajle. Da se je podala na to dolgo rajžo v starosti SI let! Saj ji je stric, ki ima tudi vredno starost 94 let, takole povedal za slovo: kaj si znorela. Saj boš že na potu umrla! Pa ni umrla nunca. 'Kaj še. Še na mar ji ni prišlo kaj takega. Sítíetr je pa ni prav nič strah smrti, ker živi;'kakor'Rti g-1 zapo ve. Ko so prišli morski strahovi in je vseh drugih bilo strah kaj bo in so pobegnili od mize, je nona / vso mir nest jo zadržala svoj krožnik, da ni zdrknil drugimi med kup črepiuj in si je rešila celo kosilo, pa tudi celo kosilo, pa tudi celo zdravje. Drugi so se držali za trebuhe. Saj veste, kako je tedaj, kadar se želodec obrača. Naši mamici želodec tudi tedaj ni odpovedal pokorščine in tukaj mislim, da zgodba že dosega oni rekord s katerim je mama zaslužila "modri trak": S svojimi 81 leti je prejadrala to široko lužo, ne da bi ji bilo kaj slabo in ne le to: bila je ves čas naravnost najzanimivejša oseba na krovu. Naša skromna slovenska mamica, toda polna tistega zdravega humorja, ki je značilen za slovenski značaj. je bila neobhodno potrebna na vseh straneh na ladji. Ker je doma blizu Trsta, kjer je v svojih mladih letih tudi služila, kamor je pozneje tudi maslo in jajca, nosila, ji seveda tudi tržaška italjanščina ne dela težav in tako jo je kmalu vsa ladja spoznala in ves krov je bil poln njenih dovtipov. Zakaj pa ne jeste mamica, je skrbel sluga v obednici. Bolj ko jem, manj vidim, je kratko povedala mama. Čudna stvar, je skrbel sluga. Bo pač poseben slučaj, da jed škoduje očem. Seveda, je nadaljevala mamica. Če več pojem manj vidim pred seboj na krožniku... Takih in podobnih dovtipov na-trese mamica, kolikor bi jih kdo hotel, zato ni čudno, če so jo na ladji vsi poznali in ni bilo nobene slovesnosti in ne norčavosti brez none. Tako je bila seveda tudi deležna' "morskega krsta na ekvatorju", kjer so ji dali ne le ime "morske zvezde" temveč tudi diplomo, ki jo hrani za spomin Pa je bil nekdo na ladji v skrbeh, če nonca prav razume, kaj je s tem morskim krstom. Da ne bi mislila, da je to res kaj cerkvenega ! Saj nisem iz Kalabrije doma, tako je odsekala. Prej sem znala katekizem na pamet, kot je kdo drugi od teh, kar jih je na ladji, solnce videl. Če ste vsi drugi n.ori na ladji, moram jaz kot najstarejša biti vsaj za varha pameti zraven v vaših norčijah. Da je ta nonca s svojimi 81 leti Obiščite KROJAČNICO ' AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ' Ženske bolezni, bolezu' maternice, jajčnika, prostate in neredno I perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG4LLO 1542 M 8 | i I i i i $ I i I v v £ v I I ■-»-T LEOPOLD USA] ZA POMLAD ram nudim najmodernejšega blaga iz angleških tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires tako potovala čez veliko lužo, ne da bi ji bilo trenutek slabo, da je svojim šaljivim nastopom vedi;i)ji popotnike tudi tedaj, ko so drčali krožniki in stoli kamor jim je bilo ljubše,da, je, vso: ¡to^olgo pot dokončala s takim veselim razpoloženjem, to je pač nekaj, kar zasluži modri trak. Zato ni čudno, če so na ladji vedno vpraševali, kje je nona. Povedala je marsikatero za smeh, a tudi marsikatero v pouk, tako da je krepko zamašila usta marsikomu, ki se je hotel kaj ponorčevati iz "nevedne pobožne starke"... Cerkven ikove dobro poznam. Tudi drugi rojaki mnogi vedo zanje. Tam kaj v Floresti žive v svoji ljubki hišici med figami in mandarinami in pod trto. Hči Nada je že tudi v Slovenskem listu pokazala svoje ime s kakim dopisom. Tudi v španjolskem jeziku bo ena najbolj izvežbanih Slovenk. Saj je uradnica v odvetniški pisarni. Ko so mi sporočili, da je prišla liona, katero so že dalje časa pričakova li, sem tudi jaz uporabil priliko in stopil do Cepkvenikovih, da jo pozdravim, ker ji bo prav gotovo v veliko veselje, če bo videla, da smo tudi tukaj med kristjani. Našel sem še druge rojake na obisku, ki so prišli po domače novice, kot je običaj- no, kadar pride, kdo od tatiikaj. in kak« je doma. 'Mama? Za ni,«-",Slabo. Kruh ik>.:3 lire; zasluži se ja komaj po 10 lir na dan. Za tri kile kruha je treba cel dan garati. Mleko se plača doma po 80 centesimov. V Trstu je pa po 1.20. Sladkor je po 7 lir. Meso po 8,10 in 12 lir pa še več, če je kaj boljšega. Vse skupaj ni nič vredno. Edino, kar je, je to, da je tam naš dom. Kraj naše mladosti, davnih spominov. Naša Lokva! ■ Stari tabor, kapelica, naši hribi. Po tem je človeku težko. Toda, jaz sem bila osamela starka, ki nisem imela nikogar svojih več. Vsi so mi pobegnili sem. Sama sem ostala doma in sem se naveličala biti vedno s tujimi ljudmi. Tukaj imam dva sinova z družinami, ki so me tako ljubeznjivo sprejeli, da mi ni kar nič teško. Če pa pomislim še to, da sem tamkaj pustila mrzlo zimo, tukaj me je pa sprejelo toplo poletje, potem že lahko razumete, da je za moje stare kosti tukaj ugodneje, ker mi je vročina mnogo ljubša kot zima. Povedala mi je tudi, da ostane par dni v Buenos Airesu, potem pa gre v Quilines do Franceta ter mi naročila, da jih pridem tudi tja obiskat. Hladnik Janez CON FRIO, CON CALOR B E B QUILMES ¡LO MEJOR! f i ? •.«..»..«..a. Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45,— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč »NATO ALVAREZ 2 0 5 9 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 122 Francesco Armidore je doživel že marsikatero nevihto, toda to je bila najstrašnejša, kar jih je spletli 'Videl na Jadranskem morju. — Gianettino, veslaj! — zak'ríci Armidore. — Kaj stojiš s prekriža -nimi rokami in gledaš v nebo? Ali prosiš Boga, da nam ponióre? — Varate se, Francesco Armidore — odvrne gondoliere. — Ne prosim Boga, da nam pomore — iz te ftevihte se ne moremo rešiti. — Vodi vsaj gondolo, da nas ne zalijejo valovi. Kaj proviš? Maješ z glavo — ali si znorel? — Morda — nadaljuje Geanettino in se čudno nasmehne — morda sem i*es znorel! — Gianettino, ali ne vidiš, da boš umrl, ako ne ukreneš, da se rešimo. -Ali je tvoja želja, da se utopiš kakor miš? — Da! — Francesco ostrini in pogleda črno-lasega mladeniča, ki ga ni več razumel. Kljub strašnemu zibanju gondole Je stal (íianettinp visoko vzravnan, nato pa stopi k njima — Sedaj morata zverttci, zakaj ®em tako miren in zakaj nočem ničesar ukreniti, da bi se rešili. Nočem se preseliti v pekel kot Jažnjivec — vedno sem bil pošten 1Ji odkritosrčen človek in tak hočem ostati. — Že^trej sem vedel, da bo nas-j 1¡ila nefilita in ko sta se1 vidva pogovarjala, sem opazil na svetilniku znamenja in videl zastavo, ki je sva-r,la male ladje, dn ne odplovejo na odprto morje. — Tn vendar nisi obrnil? — zakri- či Francesco ves razjarjen. — Hotel si torej postati naš ubijalec? — Da — to sem nameraval! To je izgovoril tako jasno in gotovo, da Francesco in Klarisa nista dvomila, da govori resnico.. Njegove oči so jasno govorile, da je vse to dobro premislil. , Toda zakaj? Gianettino je bil vedno najboljši Franceseov prijatelj, služil mu je že od mladih nog, nekoč mu je celo rešil življenje, ko je predaleč plaval na morje. Takrat je Gianettino odplaval za njim, ker je slutil, da bo Francescu grozila nevarnost in je bil v trenutku — ko je ta zaklical na pomoč -- že ob njegovi strani. Ko pa ga je hotel na svojem hrbtu zopet spraviti na obrežje — se je pojavil veliki morski pes. Da sta takrat oba ušla gotovi smrti, je bil samo goli slučaj. — Gianettino se je obupno boril s strašno pošastji in če se uri je posrečilo pošast usmrtiti, se je moral zahvaliti le dejstvu, da je imel pri sebi oster nož. — Nemogoče — nemogoče! — Gianettino — reče hitro Francesco — pomisli, kaj govoriš — sam si dejal, da si ubijalec, toda jaz ne verjamem — ne» ti si boljši, kakor govoriš! Zakaj bi hotel, da kontesa in jaz umrcva? — Zato, ker konteso ljubim, tebe pa sovražim! Klarisa se dvigne — komaj se je držala na nogah in gotovo bi padla v morje, če je ne bi pričakale močne Francescove roke. — Nesrečnež! — zakliče kontesa. Kaj si storil? Zakaj me hočeš uničiti, ako me res ljubiš? — Zato, ker ne morem prenašati, da bi pripadala drugemu moškemu! — advrne gondolier. — Zato, ker te rajši vidim mrtvo, kakor pa v naročju drugega in ker te jaz — ubogi in zaničevani gondoliere — nikoli — nikoli ne bom mogel osvojiti. Po teh besedah objame Gianettino lepo konteso in jo pritisne na svoja prsa — čutil je utripanje njenega srca. — Nesrečnež — kaj si storil? — mu pošepeče lepa žena. — Zakaj mi razodevaš svojo ljubezen še le sedaj pred smrtjo? — Rekel se niti že — zato, ker nikoli ne bi bila moja! — Toda če bi ti vračala ljubezen? — mu šepne Klarisa in njene temne oči se zasvetijo. — Če bi postala tvoja, — tvoja Gianettino. — Gondoliere divje zakriči. — Ali me ljubiš? — vzklikne. — Madona, ti me ljubiš! — oh — oh — kaj sem storil? In Gianettino se zgrudi na dno gondole. Samo ena beseda je dosegla, kar nista mogla doseči razburkano morje in strašna nevarnost. Ta mladenič, ki je doslej stal v gondoli kakor železni kip — je ležal sedaj na dnu gondole in je bridko ihte]. Toda že. v naslednjem trenutku se mladi gondoliere zopet dvigne in se pogumno vzravna. Na obrazu se mu je izražala odločnost — oči so mu brez strahu gledale v valove. Daleč naokoli ni bilo nobene ladje, ki bi jih sprejela na krov — sami so bili na neizmerni morski gladini. Zdajci začne Gianettino mrzlino delati. Brez oklevanja sede za krmilo prime ga z močno roko in začne spretno voditi gondolo. Francesco zgrabi za vesla in poskuša Gianettinu pomagati, toda ta mu zakliče: — Signor, ne veslajte, prepustite vse meni! Gondola je brzela med divjimi valovi kakor preplašena ptička. Klarisa je zopet sedla na klop — bila je pogumna, ndada žena, ki z ničemer ni jokazala, da se boji. Medtem pa je nevihta dosegla svoj vrhunec. Vetrovi so strašno bičali morje — zdelo se je. da je planil jastreb na golobico in jo raztrgal s svojimi kremplji — tako je tudi nevihta stresala in šibala morje — dvignila valove in vzpenila gladino. Minulo je pol ure in ta čas se že zdel našim ljudem v gondoli kakor cela večnost. Gianettino se je boril z valovi. Že stokrat je rešil gondolo gotove pogube. Tedaj pa naenkrat Francesco radostno vzklikne. Klarisa ga je začudeno pogledala, ker je mislila, da je znorel. Toda Francesco pokaže v daljavo. — 1/adja — vzklikne Francesco — velika ladja! — Ha — še ena — — velika ladja! — Ha — še ena — tretja — četrta! — Celo brodovje — prišli so, da nas rešijo. — Gianettino, usmeri gondolo naravnost proti ladjam! Čez pol ure jih že lahko dosežemo. Gianettino pokima z glavo. — Čudno! — reče Francesco Armidore, ko so se približali prvi ladji. — Še nikoli nisem videl y našem pristanišču takega brodovja. — To so ruske bojne ladje, — odkovori Klarisa — živela sem v Rusiji in dobro jih poznam. — Signor — reče gondoliere — privežite robce na veslo in mahajte z njim — Evo, vzamite moj robec reče Klarisa. Francesco priveze robec na veslo in kn^alu nato začne dajati tujim ladjam znamenja. Gianettino je medtem vodil gondolo in posrečilo se mu je približati se ruskim ladjam na oddaljenost deset minut. Francesco že vzklikne, Klarisa je že mislila, da je rešena — ko pograbi ogromen val gondolo, jo dvigne v zrak, nato pa potegne s seboj v globino. Klarisa je skoraj izgubila zavest, toda vendar je začela plavati, če tudi jo je pri tem zelo ovirala obleka. Zdajci pa naenkrat začuti, da so jo objele neke krepke roke, takoj nato pa sliši šepet: — Madona, lezi mi na hrbet, odnesel te bom — plaval boro e teboj do ladje. In prej, kakor je mogla odgovoriti, jo je Gianettino dvignil iz vode — začutila je pod seboj telo — Gia-nettinQ začne rezati valove. Tudi nesrečni Francesco Armidore je plaval, toda ni mogel tekmevati z Gia-nettinom. Čez nekoliko minut je že zaostal, za gondolierom. Z zadnjimi močmi zakliče: — Pozdravi mi očeta — reci mu, da---z Bogom Klarisa — ljubil sem vas! Oh, Gianettino — zakaj ši mi'to storil? Trenutek pozneje izgine dožev sin v valovih, Gianettino pa nadaljuje pot s svojim sladkim bremenom. Na prvi ladji so že opazili brodo-lomee in so spustili čoln, da bi jih rešili. — Madona! — šepne Gianettino in pogleda Klariso. — Kaj želiš? — Ali me ljubiš? — Ljubim te, Gianettino. Ljubim te že dolgo in zato sem bežala pred teboj ^ zato nisem hotela, -da mé ti voziš, temveč sem si najela vedno drugega gondolierja. Bala sem se ljubezni, ki je vzklila v morjem srcu. — Oh, madona, jaz te ljubim, da bom še znorel! Če se bova rešila, boš SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ ----T = MOČ NAVADE Na kmetih je navada — vsaj pri nas na Notranjskem — da vse družine jedo ob petkih fižol. Tako je bil tudi navajen mežnar Anžon, ki se je vsak petek po južini oddahnil in čakal, da bo ura tri, ko je moral zvoniti za spomin na Jezusovo smrt. Leta in leta so mu tekla v tej navadi, dokler ni prav to zakrivilo veselega dogodka. Nekega četrtka je namreč opazila Anžonka, njegova žena, da ji je zmanjkalo ješprenja. Premišljala je, kaj naj skuha, potem pa se je odločila in je skuhala fižol. Anžon je z veseljem pojedel dobro reč, po južini je malo posedel pred hišo, potem pa se je napotil do cerkve in hodil okrog nje. Marsikdo se je začudil, kaj Anžon opleta sredi delavnega popoldneva, a nihče ni rekel ničesar. Anžon pa je verno čakal, da je bila ura tri, potem pa jo je ubral v zvonik in začel zvoniti. Vsa vas je prisluhnila. Ženske so prihitele iz hiš, otroci so prestrašeni zavekali, možje so obstali sredi dela — moj Bog, si je vsak mislil, kaj pa je, ali gori, ali je vojna? Cibingljev oče, ki je pravkar rogovilil okrog čebelnjaka, jo je ucvrl do cerkve in v zvonik in prestrašeno vprašal: "Kaj pa je, Anton, da zvoniš?" Anžon je pljunil po tleh in vlekel za vrv, obenem pa je odgovoril: "Ali ne veš, da je petek?" "Kakšen petek?" se je zakregal Cibingljev oče. "Saj je danes vendar četrtek!" Anžon se je tako ustrašil, da se mu je vrv kar izmuznila iz rok. Zvon se je še nekajkrat zamajal, potem pa je počasi zamrl, Anton pa je zago-drnjal: "Preteta reč, ona pa je fižol kuhala." Ubral jo je domov in nihče ne ve, kako se jetakrat doma končal ta petkov četrtek; toda Anžon je še danes iezen, če ga kdo spomni tega. N. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Mladinski koti[ček Golar Manko: NELA KUHA Nela kuha svoji punčki juho, pesek ji je moka iz pšenice, sol so kamenčki prav drobni, palčica je mesto žlice. Vodo v lonček je nalila, potlej jo na soncu kuha, vanjo pesek, drobne kamne —• o j, že kuhana je juha. Zvrhan krožnik te dobrote punčki Metki brž prinese, toda kremži se, ne mara juhe — "Jej, sicer pokličem ko j črnuhe!" Í "Kaj, mar res ne maraš jesti? Oh, to križ je z majhno deco, človek res ne ve, kaj naj vam skuha, križ je z vami, primejduha!" ŽAL MI JE TEBE . . Bister studenček v gozdu izvira in po skalovju lahno šumlja. Čez korenine hrastov mogočnih, bukev stoletnih tiho vrvra. V mirnem zavetju gozdnih orjakov v suši nobeni usahnil še ni. Rdeče ciklamne, praprot zeleno, gosto mahov je z vodo poji. V tihi samoti, v gostem grmovju temni tolmunček varno je skrit. Ptičice drobne, srnice vitke vodo studeno hodijo pit. Včasih še meni — kadar me vodi pot mimo njega — žejo gasi. Uren kot dnevi srečne mladosti moje — brezskrbno v daljo beži. Ko prisluškujem pesmi veselih v bistrem studenčku skritih glasov —' moja nemirna misel potaplja se v šepetanje brzih valov: "Virček, ne moreš vedno ostati v varstvu zelenih hrastovih vej. Kakor ti kaže struga potoka v temno daljavo moraš naprej! Žal mi je tebe bistri moj virček! Tožna ti v svetle valčke strmim. Kam te ponese struga neznana? Zate in zase, vir, se bojim--' (Marija Brenčičeva.) PEVČEVO BOGASTVO Čemu zlató, čemu srebro, zakaj to meni, pevcu, bo? Bogastvo moje je in sreča le pesem radostno doneča. Bogastvo naj bi skupaj bral, da tresel zanj bi se in bal? — Morda že jutri treba bo od vsega vzeti mi slovo. Samo da Bog mi zdravje dá, vse drugo naj pa svet ima! Jaz delal vedno bom vesel in vmes vesele pesmi pel. Jožef Mihelič-Colar. PTIČKA IN METKA Ci, ci, ci, trilili, ptička žvrgoli, sem in tja se smuka, skozi okno kuka. "Ci, ci, cic, trililis, Metka, ali spiš? Sonce zlato se jezi, sram te bodi, Metka, ti!" Metka to zasliši, s posteljice skoči in v vodi čisti si obrazek zmoči. Nogal PESMICA O ŠKARJAH Škarje krojači imajo in brivci, režejo, strižejo z njimi vse dni. Mojster krojač nove hlače ureže s škarjami spretno nam: ena, dve, tri. Kdor pa kosmat k mojstru brivcu primaha jo vrne domov .se brez brade in brk; včasih pa tudi ušesa umazana s škarjami mojster poreže: švrk, švrk! RUDAR Od zore pa do mraka se trudi oče moj, v podzemskih rovih koplje, krvav njegov je znoj. On hoče, da obleko in čevlje jaz dobim, da hodim vsak dan v šolo in pridno se učim. Nekoč pa bom ponosno pogledal mu v obraz: "Zdaj ti počivaj, oče, za te bom delal jaz! Alojzij Burjes, Ljubljana- CoLA DE CABALLO POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! moja — samo moja? — Prisegam ti? — Če pa bi prišel kn1- odličen človek — kak bogataš — ali ne boš talini siromašnega gondolierja zavrel a '¡ Ali mi boš ostala z^e^ta tudi teuaj? — Vedno ti Lom zvesta — odgovori Klarisa — Pvi bogu, ljubim te iskreno in srčno. — Madona, hvala ti za te besede! — reče Gianettino. — čc bi jih ne bila izgovorila — bi miroval z rokama in skupaj bi se pogreznila v morske globine. — Madona, brez tebe ni zame življenja. Nekaj minut pzneje sta se nahajala Klarisa in Gianettino v majhnem čolničku, ki ga je ruska ladja poslala na pomoč. Truplo Francesca Arinidore je plavalo na gladini, Rusi pa niso mirovali prej, dokler ga niso potegnili iz vode. Ko se je čolniček približeval veliki vojni ladji, so se pokazale posledice strašnega dogodka. Pogumna žene ni niti enkrat krik-nila od strahu. Med najhujšo nevihto in največjo nevarnostjo ni niti za trenutek izgubila prisotnosti duha. Niti ena solza se ni prikazala v njenih očeh, ko je videlaFrancesca Arinidore, ki si je pridobil že marsikatero žensko srce, ko pa so jo potegnili na veliko rusko ladjo, jo je naenkrat zapustila vsa odpornost. Na krovu ladje sta. bila dva živa človeka in eden mrtvec. Klarisi so tekle solze po licih. Naslonila se je na Gianettina, ihtenje pa ji je stresalo telo. Gianettino si je zaman prizadeval, da bi pomiril ljubljeno ženo. Zatrjeval ji je, da je nevarnost minila — zaman ji je šepetal, da ji 'bo vedno zaščitnik in hvaležen suženj Klarisa pa je naenkrat zavpila in se onesvestila. Gianettino je vztrepetal in objel svojo ljubljeno. Bal se je, da je mrtva, da ji je srce nehalo biti, on pa drži v naročju samo mrtvo truplo — mladi gondoliere je skoraj znorel, hotel je skočiti v morje, kajti brez Klarise zan ni življenja. Ruski mornarji pa so se mu ro-gali. — Poglejte tega Italijana — ko se mu je deklica malo onesvestila, je že skoraj neumen! — Mar ne — ta lepa deklica je tvoja ljubica? Ali jo ljubiš, govori?! Gianettino, bi ne bil sedaj za nič na svetu povedal, kdo je Klarisa in kaj mu je. Sovražil je te bradate ljudi, ki so hoteli s silo zvedeti njegovo tajnost. Sklenil je, da ne bo na veliki ladji, ki jih je sprejela, nikomur ničesar odgovarjal ali pa vsaj ne bo govoril resnice. Oh, kako je bil Gianettino srečen, ko je opazil, da Klarisa še živi in da je samo onesveščnena. Da, Klarisa bo zopet živela, zopet bo odprla oči,--upripadala bo sanio njemu! Ljubila ga bo in bo vedno pri njem, pri svojem Gianetti-nu! Potem pa je gondoliere pogledal truplo nesrečnega doževega sina, ki je ležalo na tleh v čolnu. — Ubogi prijatelj, — zamrmra Gianettino, — tako mlad, tako lep. tako bogat in neodvisen si moral umreti! Vendar ni mogel zatreti nekega čuvstva, ki je bilo podobno zadovolj-nosti in se je porajalo v njegovi duši. Kdo ve? Francesco Arinidore bi mu bil postal čez nekaj časa lahko nevaren tekmec, čeprav je vedel, da ga je Klarisa odbila. Klarisa ga je odbila; Gianettino je imel dobra ušesa! Slišal je ves njun pogovor. Odbila ga je morda zato, ker ni hotela pripadati nobenemu moškemu. Klarisa je hrepenela po višjem cilju, njena pot je vodila k carski kroni! K carski kroni! Mar niso bile to rupke ladje, ki so ju rešile? Mar niso na jamborjih plavale ruske carske zastave ? — Posebno na pivi veliki ladji je plapolala ogromna ruska carska zastava! Za vraga! če so bile to zares ruske ladje, tedaj bo Klarisa morala biti zelo previdna! Kdo ve, morda pa so priplule te ladje samo radi tega v Benetke, da bi ji kaj žalega storile! Gianettino stisne pesti, njegov obraz pa se je spačil — čutil je, da postaja nevarna zver, ko se je spomnil, da bi njegovi Klarisi kdo storil kaj žalega. Oh, Gianettino je močan, svojo ljubljeno bo varoval pred vsako nevarnostjo. Sedaj je imel pravico do tega. Sedaj bo smel biti za vedno v njeni bližini. Vedno bo pri njej, vedno jo bo zvesto spremljal, kakor njena senca! Da, Gianettino bo svoj- zaklad skrbno čuval! Kadar bo Klarisa spala, bo Gianettino legel na prag pred njeno spalnico kakor zvest pes in nihče ne bo mogel k njej, nihče ji ; »e bo mogel ničesar žalega storiti. Na vsak način pa se je zavzel, da ne bo na ruski ladji niti z besedico omenil, kdo je Klarisa. "Nič ne de, čeprav jo smatrajo za njegovo ljubico. Naj mislijo, da je deklica iz Benetk. --- Hahaha, gondoliere Gianettino ni bil tako neumen! Njega ne bodo tako lahko prevarali. Čoln je v tem prispel k ladji, s katere so sedaj spustili lestvico. — Naprej, Benečan, — mu reče ruski mornar, — morda si že kcdaj plezal po lestvici iz vrvi. Samo pazi, da ne boč telebnil v morje! Gianettino pa se je samo porogljivo nasmehnil. V prihodnje trenutku pa je že sunil mornarja s pestjo v prsa, ker je revež hotel dvigniti nezavestno Kla-niso. Gianettino jo je objel, si jo naslonil na prsa in jel plezati po vrvi tako spretno in s tako lahkoto, da se ni vrvi z rokama niti dotaknil. —• Za vraga! — vzklikne ruski mornar, — ta črni gondoliere zna to boljše, kakor marsikateri izmed nas! Gianettino je medtem priplezal na krov Okrog nezavestne Klarise in Gianettina so se takoj zbrali častniki. Gianettino je mrko gledal okrog, sebe, ko je videl, s kakšnimi pogledi opazujejo častniki lepo Klariso. — Lepa je. — niso nam preveč pripovedovali o lepoti mladih bene-čanskih deklic! S to-le se ne more primerjati nobena naših deklet! — Mislim, da ne bo ta rdečelasa lepotica preveč neusmiljena Nagradila nas bo, ker smo jo potegnili iz vode! — reče mladi častnik. Vsi so se zasmejal i. Gianettino seveda ni razumel besed, ki jih je rekel ruski častnik. Gondoliere. ni razumed niti ene ruske besede, vendar je'prečital na čas-tnikovem obrazu kar je rekel. S silo se je moral premagovati, da ni planil na častnika in ga podrl na tla. Naenkrat pa so stopili častniki z nekim spoštovanjem vstran. Pojavil se je visok, bled mož s črno brado. Oblečen je bil v pozlačeno uniformo. — Admiral! So zašepetali častniki. Prišel je knez Gregor Orlov, ki je bil poveljnik mornarice. Naši čitalci že vedo, radi česa se je ta človek napotil v Benetke. Stopil je h Giane-ttinu, ki je stal pri nezavestni Klarisi in bil pripravljen, da se bo boril kakor lev, če bi se je kedo drznil dotakniti. Gregor Orlov pogleda najprej Gianettina, potem pa Klariso, tudi črni grof je obstal kakor uko-pan, ko je zagledal to deklico. Potem pa se je zopet obrnil h Gia-liettinu in ga vprašal italijanski: — Moji ljudje so rešili to mlado ženo in tebe iz morja? — Da, signor, — odgovori gondoliere, — zato vam morava biti hvaležna. — Kako pa ste prispeli na morje? — Z beneško gondolo. — Na odprtem morju pa vas je zalotila nevihta, mar ne? — Da, gospod. Če bi vihar ne bil tako močen, bi se mi brez dvoma posrečilo, da bi prispel v pristanišče, morje pa je strašno besnelo in moja mala ladjica ni mogla kljubovati strašnim valovom! — Nekdo pa je utonil? — Da, signor! To je sin beneškega doža, — imenuje se Francesco Arinidore ! — Dožev sin? — vpraša Orlor presenečeno. Saj to je za doža velika nesreča. Srečen sem, da bom nesrečnemu očetu lahFo pripeljal vsaj t ruplo njegovega ubogega sina! — Če mrtvec dožev sin, kdo je totej ta mlada dama? — in Orlov pokaže Klariso, ki je ležala še vedno onesveščena na klopi. — Brez dvoma je to zelo odlična gospa ali pa gospodična in pripada gotovo kaki najuglednejši rodbini v Benetkah, kajneda? (Dalje prihodnjič) DOBROIDOČA tfiambrería Alemana se radi preselitve proda. Natančnejše informacije se dobi v: " Fiambrería Alemana", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aires