Naši dnevi na vseslovan- skem avstrijskem učitelj- skem shodu. Dunaj, dne 8. avgusta 1908. Prekrasna misel, ki jo je slovensko učiteljstvo gojilo in zagovarjalo že leta in leta, kakor dokazujejo razni letniki BU6it. Tov.", se bliža svojemu uresničenju. Edino le Češka učiteljska zveza, ki ysebuje v sebi prayo gmotno in moralno moč, more dostojno izvršiti tako prekrasno ia za avstrijske sloyanske narode vitalnega pomena misel. V ta naraen je sklicala ta ,Zveza" avstrijski slovanski kongres na dneve od 9. do 14. t. m. Da se je slovensko ufiiteljstvo v resnici živo zanimalo za ta shod, priča sijajuo število učiteljie in učiteljev, ki so pohiteli na ta shod. Dvainsedemdeset učiteljev in učiteljie se je odpeljalo y petek, dne 7. avgusta t. 1., s posebnim vlakom, ki ga je priredilo hrvaško in srbsko učiteljstvo, v zlato Prago, ker živo čuti potrebo take zveze, zavedajoč se, da je Ie v taki moči obstoj slovenskega naroda in slovenskega učiteljstva. Na Zidanem mostu smo se pridružili Hrvatom in Srbom, ki jib je bilo ravno 50, a temu številu so se pridružili še drugi Hrvati in Srbi, v večini trgovci ia obrtniki, da pokažejo na ta način učiteljstvu, da vedo upoštevati pomen take zveze in drugič, da se navzampjo y zlati Pragi onib moči za svoj obstanek, ki jih potrebujejo y podkrepitev svojega življenja. Dohod na Danaj. Dohod iia Dunaj nas je naraynost presenetil. Gostoljubni dunajski čehi so nas pričakovali ob tako zgodnji uri — bilo je okrog 5. ure zarano — v lepera številu ter nas spremili y krasno opremljeno dvorano ^Gabriel" y Pratru, kjer se je zbral cyet dunajskega Seštva. In ta sprejem nam je očitno pokazal, kako mogočen je češki faktor ravno na Dunaju, in da ni nikakor prazen strab dunajskib Nemcev, ki krote na najbrutalnejši način du- najske čehe s tem, da jim odrekajo vsako pravieo do šole. Na postaji dunajski nas je v presrčnih besedab pozdravil komercialni svetnik rektor P a 1 d a , veseleč se, da pohaja tako lepo število Hrvatov, Srbov in Slovencev v matičko Prago, da vidi, kako krasne uspehe je dosegel češki narod iz lastne moči, iz lastne iniciative. Zahvalil ga je hrvaški poslanec M o d r u š a n , zagotavljajoč ga, da se je brvaški narod tem rajši podal na daljno pot, ker so se iuu obenem pridružili tudi hrvaški iu sloveuski učitelji. J. E k s n e r , učitelj na Eomenskega šoli, je pozdravil y pryi vrsti hiraško in slovensko ueiteljstvo kot zastopnik slovauskega uč.teljstva na Dunaju, proseč ga, da naj ponese v širni svet vest, kako lepo postopa skrbna avstrijska vlada z dunajskimi češkimi otroki, z otroki onib čebov, ki jih je jnad 100.000, to je, da jim ne da niti ene javne ljudske šole, kaj šele srednje! — Zahvaljeval se rou je raynatelj Dav. Trstenjak iz Zagreba, yeseleč se, da vidi med udeleženci tovariša, ki mu priča, da bo morala vlada prej ali pozneje rada ali uerada dati dunajskim Oebom ljudske šole. V botelu nGabriel" se je na to izvršil med zvoki godbe krasnib slovanskih skladb zajtrk, in ljubeznivemu odboru dunajskih Oehoy, ki je uprizoril ta sprejem, je predsedoval grof S e i 1 e r n , ki je v toplib besedab pozdravil došlece. Dalje so govorili še dr. L e n o c h , ki je napil vedno bolj napredujoči ideji po slovanski vzajemnosti, ki jo dokazuje najprej znani vseslovauski gospodarski shod, a takoj nato avstrijski vseslovanski učiteljski kongres. Ta poslednji je faktor, ki ponese misel 0 vseslovanski ideji med najširše narodove sloje. V imenu čeških dunajskih žena je govorila gospa Zvvackova, poudarjajoč pomen pravih slovanskib žena. Govorili so nadalje hrvaški poslanec dr. L o r k o v i c , član slovenskega društva BZyezda" na Dunaju, F u r - 1 a n ; P 1 a t e k , zastopnik dunajskega češkega delavstva, borilcem na jugu proti germanizaciji, Jakš y imenu češko-dunajskega ^Sokolstva", C e š n i k Dragotin v imenu Slovencfsv, dr. E u š a k slovanski vzajemnosti, E a d i 6 v imenu avstrijskih Srboy in končno grof S e i 1 e r d. Dunajske češke dame so obdarovale nato vse udeležnike 8 krasnimi šopki. Izletniki so se na to odpeljali z električnimi vozovi okrog Duoaja in se podali na težko pričakovano pot v Prago. Pazljivi in gostoljubni dunajski Cebi so nam napravili še zadnje iznenadenje. Okrasili so z zelenjem in slovanskimi zastavami naš posebni vlak, in z glasnimi ,,Nazdar"-klici smo se odpeljali med brate Cehe. Pričakovali smo sicer ranogo, a dočakali smo naravnost tak sprejem in tako gostoljubnost, da bi jo najsmelejši fantast ne mogel pričakorati. (Dalje.)