35. ftt*v. V CELJU, sobota, dne 20. marca <920. LETO IL tztiaj» wst»fe t*r«fe, fcetrtek in «•Hot». - C*na i Za celo leto 56 K, ta pol kt* 28 kron, m Letti Ida 14 K, tk 1 ntcscc 6 kron. PttimtiM ttovtlka «tano SO vlmarjvv« 19» plsmene naročbe for« po&iliatve dcnar}* •• n« morein» ozfratL Narotniki na) po&ijajo narocntno p* pcktal nakaznici ReMamaciJe gtode HaU so pofttnlne proste. Ne- fraiiMranl dopW ae ne sprtjemajo. *la Aaplse bret porfpisa M ne otin. 0r«dnl*tv« I« upravn*4tvft le nahaj« v Zvcrnl tiskorn! v Cciju, StroB&maierjevB ulic« *t. t« Ofclasi se račuriafo po porabljtrmin prc*ioru in sices: 2a navadne ogluse po 45 w od 1 mm, xn postana, na- tnanila obLnjh xborov, na*nnnila a «mm. wihvale ltd. 78 w od 1 «im. «1 reklamne noli« mv4 tekdom • % od vrstc, Mali ojjlasi {najvefi 4 vrste) • K. Prt večkratnih obiavah poptut. Rokopisl «e nc vrafiajo. Telefon It 51 1ZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARMA V CELJU. (3DIE) ODGOV0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Masaryk svojemu narodu. Ob svoii 70-ktnici, dnc 7. susca t. 1. ime4 je president Cehoslovaike republi- ke T. Ü. Masaryk v Narodnem shromad- fctenju pred zbianimi poslaad znamenit programatičen, političen govor, v katc- f©m se Je dotaknil vseh dnevnih politiC- nih vpraianj. Kot vsak njegov govor, lahko tudi tega Stejetuo med vain« poli- tico dogodke in ga torej radi njegovc bogate in zanimive aktualim vsebinc po- dajerao tudi naii jwvaostj: Za tkxve&tvo. ProfflaLam sc kijub vsem grozam te vojne k humanitetnemu programu. Hu- manhetni program ie nravni ideal, on zrmči, biti resnično čtovek. vero v človc- Stvo, kl ni samo abstraktnost, ampak resnica. Vsak, rtsnicn© cehoslovaiki politlR mora poznati ljudstvo, kako se kot celo- ta organizira in razvija. Driave se vzur- iujejo s tern, & čemur so zrastle. Naše tezojc moramo spraviti v sklad z drugi- mt narodi in celim IJudstvom. Ce govo- rim 0 ljudstvu in njcgovi realnosti, vem dobro, da ie sestavUcno to liudstvo iz na- rodov in drlav. Ljudstva ne moremo m nc smemo smatrati nad narodi ali celo proti posameznim narodom. Delatj in ljudstvo nc pumenja fanatiCno tekati po celem svttu, ampak nalaga vsakunu \t- med nas ddtuost, delati za svoj uarod. Braaiti fce ilal Humaniteim program ni program ka_ kega slabotnega pacifizma in neenergiC- ne udak. Spoininjam se, kako sem se veCkra^ prepiral s Tolstojem 0 tem pro- blemu, ker sem proti njemu izvajal iz hu- manitetnega programa, da nalaga ravno Uubezen do bližnjcRa, naroda in ljudstva, vsakemu dolžnost, najenergičneje se bra. B«ti dosltxino, |»ovsod. vedno in v vsem B**iJati vsako rk>. Braniti se. ne pottieni znasilnlti, braniti «e, pomeni uporabiti orožk za obrambo pred nasiljem. O- bramba ne izhaja iz viadoželjnosti, na- spro4no, it naravna, potrebtia in nravno t>opoinoma \»pravkiena. Sodjatna revofodia n^ bo prenagaia burioazi}e. Ne samo naš narodni humanitetni program, ampak cell položaj Kvrope in CJoveStvo nam nalaga velike socijalne reform«. To Je naia prva in «lavna nalo- fa za notranje narodno in državno ?,iv- benk. Pri tem se moramo izogniti dvolni nevarnosti: Cni z leve. drugi z desne ttrani. Cni namrei mislijo, da ie mogoce socijalfie reforme. pravzaprav socijalno revfHucijo izvesti v najkraišem času, kar v par rno»ecih. Tako je sodil tudi ob- za- Cetku svofc vlade sam L^nin. prspriCal pt %c )e, da sc fc motii in sedaj že pravi, da bo nastala socijalna revolucija Se Ie fez 30 let. Nc verjamem tega. Socijalna revolucija }e f.e nastala in mi smo v njej; bo pa to evolu^na revoiuctia in velika iitiota k mnenje, da Je mogoče socijalno revolucijo izvesti s podjarmljeniem tako- zvane buržoazije. Nasiljd tudi tu niL nc pomaga, nasilnost bi tudi tu ustvarila sa- mo sužnje in suŽenj nikjer in nikdar ne dtla rad in wspesno. Proletarci bi za^tonj silili buržoazijo k delu, če bi ^gä?dola ne mogli kontrolirati. O tem nas je poučila Lenmova revolucija v Rusiji. Stvar Ie silno važna in kdor Ie malo razumeva» zakaj gre, je moral spoznati. da kapitali- zem ne more biti na en mah popo'nomn odstranjen; kapitalistična tchnika. njena zmo/nost, iziiajdljivost in podjet.iost ne more biti odpravljena. Lenin priporoca teoretlko kapitallstov. Lenin sedaj priporoca poleg Marksa Amerikanca Taylora, Taylor pa je na- ravnost klasičen zagovornik kapitalistiC- nc metode. Problem socijalizma, oziroma narav- nost povedano, socijalizacije, je otežko- čen s tern, da sedanje gospodarske situ- acije ne moremo vzdržati brez velepro- dukcije. Cetudi demokratiziramo tovar- no, nam ostane veleprodukcija in k lemu Se s hislorično situaeijo vsilieno dejstvo, da moramo delati za izvoz in toraj ne moremo shajati brez trgovine in brer bank. Najboljši socijalistični teoretiki in praktiki že to priznavajo. Marks ie rekel, da glad ni socijalistični program, kakor ni ta posebna nervozna nezadovoljnost, ki jo je zakrivila vojna. Niti v gospodar- ski in soci'alni stroki ne more nastati na en mah definitivni prelorn, ampak kakor v vsem, Ie naravni razvoj. Dokler delav- stvo ne more celc produkcije in njene organizacije kontrolirati in naravnost vo- diti, dotlej nc moremo misliti na radikal- ne gospodarske spremembe. Kakor po- vsod, pa pri nas tudi preveč enostransko mislimo pri socijalizaciji na podržavlle- nje. Pozabljamo, da bi moglo biti ob da- nih razmerah podržavljanje saino druRn oblika kapitalizma, birokratičnega, dr- žavnega kapitalizma. Na drugi strani pa je potrebno, da se posveti buržoaziia ne samo iz potrebc in prisiljcnosti socijalnim proWemom, amprtk da 7 delavstvom iz lastnejra soci- jalnega prepričanja pozitfvno sodduje. Bill smo vedno RusofUI. Naravno je, da nas vede problem so- cijalizacite k Rusiji. to tem bolj. ker smo bili vedno Rusofili. Na ruski primcri sc lahko resnično mnogo naučimo. Res, lju- bezen k Rusiji nas ne sme zaslepiti k nc- kritičnosti. In če očitamo delu na§e bur- žoazije, da gleda na staro Rusijo roman- ticno v smislu nekrittfnosti. lahko onaKo očitamo Jevici. da neVritično gleda na ru- sko revolucijo In bollševfzem. Naša osvobodltev Je delo Reneradi fn politlčne vzeoje. Pri nas si mnogi dclajo načrte kake čudcžne revoliiclje. To je prinesla vojska in njena anarhiia. Sam sem se udelezMI revoluci'e in jo vodil, ampak to revoluc!- Jo so pripravile generacije, dolga politiC- na vzgoja. Toda niti trenutek nisem po- zabil, da se vruejo Ijudje po revolučnem navdušenju v svoj stari tir; Clovek je pač bitje navade. Opazoval sem med vojno v vseh deželah ljudi, ob vseh okolnostln, opazujem jih tudi doma in vidim, kako težko je liudem premagati stare nazore in navade in kako težko se povspejo na višino onih zahtevkov. katere sami z na- vdušenjem prejemajo in oznanjajo. Vsl kličemo; proč z avstrijskim duhom. To pa ne pomeni samo odstranitve dinastije in ustavne oblikc, amkap spremembo na- sega cele^a nravnega pDložaja. Ugovarjali mi bodete, da ljudi in na- rodov ne vodi räzum. veda in filozofija. ampak čustvo. To je resnica. Cut odloča naše ideale, iz čuta izhajaio motivi našin teženj, toda spravna sredstva mora Uolo- čati razum in samo razum. Zato je pro- glašala moderna demokracija vedo in fl- lozofijo vedno za svoj temelj. Za osebno odločnost In odgovornost. F}ri tgrn pa kot demokrat ne pozab- l]am, da ima ljudstvo, masa. velik pomen za demokracijo. Zavedam se tega, kar pravi naSa ustava: ljudstvo ie edini vir vse državne moči. Da, toda posameznlk sc ne sme skrivati za ljudstvo in masu. Noberio poinembnejše zgodovinsko giba- nje se ni izvedlo anonlmno, vedno so je vodili gotovi posarnezniki s svoio osebiio avtoriteto in najsi je bil to ßismarK, Marks in Kngels, ali celo Lenin, lircz o- sebne odločnosti in odgovornosti ni mo- goče delati resnično demokratične in ljudske politike. 2elel bi, da bi imeli v vseh strokah mnogo mož, ki znajo opazovati in misliti In samu.takšno sodelovanje nam zagoto- vi zdrav razvoj. Javna beseda o socijalnem vprašanju sedanjih dni. V Lyonu se vr$i vsako leto vellkl semenj, ki je za Rospodarsko življenlc francije največjcga pomena. Tak Se- menj, ki traja — kakor v Nižjem Novgo- rodu ali v Lipskam — po več tednov, po- Sreduje izredno velike kupčije; tr^ovskl promet ie znaSal I. 1916. — ko se je vrSil prvi semenj — 95 milijonov. 1. 1917. ?e 410 milijonov, I. 1918. Jc narastel na 75« milijonov, a lansko leto je prekoračil eno milijardo frankov . Letos sta se udeiežila otvoritve zna- menitega letnega semnia lionskega razen drugih vodilnih mož tudi dva ministra. O tej priliki je razložil v svojem nagovoru minister za trgovino, Isaac, zelo /:anhni- ve nazore o socijalnem vpraSaniu, ki ga rešnjejo v vsaki državi in v vsaki stran- ki drugače. DanaŠnie dni označuje — je dejal nn- nister - cela vrsta prevar, ki smo jih doživeli zadnjih pet let. Iluzije. v katerin smo živeli, so osobito naslednje: Pomen prvih volltev. Stojimo pred volitvamL Veselim se z vami, da imamo svoio usta/o in z ve- seljem priznavam, da imamo dobro usta- vo. Sedaj pa moramo v smislu te ustavc v vseh strokah doslcdno napredovati. In ravno pri teh prvih volitvah bomo imeli priložnost, pokazati višino naše politične izobrazbe. Volitve pa so seve samo prvt korak k temu, kar bo po volitvah. lmell bomo svoj prvi, od ljudstva izvoljenf pat- lament, svoje Narodno shromaždcnje, r« to moramo zvol-tl (akšne poslauce. ki bo- do zmoini izvajati to evropsko In sw- tovno polltlko. Kai Je sreča? Marsikdo mi je k današnjemu dnevti častital, da je bilo moie živlienie nad vse srečno. Priznavam, da ie imela beseda »srečen« za mene vedno malo pomena. Nikdar nisem verjel v slučaj, nisem ver- jel v slučainost Življenja posameznika in narodov. Srečen je oni, ki ima bogato Življenjsko vsebino, srečen je oni, ki zmore s svojim poštenim trudorh vsaj deloma uresnlčiti svoie ideale. V tem smislu sem srcčen, a to nf sa- mo moja sreča, to je sreča vseh onih. ki so se z menoj trudili za svobodo naroda. Jaz o sebl nisem nikdar mnogo govortt in tudi danes mi je težko o sebi kaj pove- dati. Hočem vam samo obljubiti, da bom naloge, ki jih imam in jih bom imel iz ljudske volje, vestno in neutrudljivo it- polnjeval: vem, kaj moramo hoteti. Tru- dil se bom po sporočilu HavliČkn izvajatf razumno in pošteno politiko. resnično 5c- hoslovaško politiko-.,y Končam; Od s'rea hvala vam vsem, ki dancs lepo na mene mislite! Priredil — n. i. iluzlja, da bo vojna J^atka; 2. mne- hje, da se povrnejo predvojne razmere, brL ko prenehajo sovražnosti; 3. preniä- ganec bo placeval; 4. delo se takoj po vojni zopet prične; 5. nastopi čas socija!- ne prenovitve ali zlata doba; f>. prevara o pravih vzrokih trgovske krize; 7. iluzl- ja, da nam bodo zavezniki poma^aJi. Posledice teh prevar se narn^e očlt- no kažejo: večje in manjše krize ovirajo j^ospodarsko delovanje; pojavila Se je kriza draginje; finančna kriza; trans- portna kriza; zadrege radi premoga; krt- za radi nedostatne produkcije; kriza pw- manjkania in draginje delavskih moči. In vseh teh kriz ne bo inogoče raz- rešiti v enem dnevu, niti v enem letu. Tu- di sredstva za razreševanje ne bodo za vse panoge enaka. Velik izbor sredstev in metod se bo moral uporabljati, da po- vrnerno zdravje bolniku, 1. Predvsem |e treba pokazati resno voljo za delo, t. J. pripravljenost delati tudi v neugodnUi pogojih (prim. Virgilov »labor impro- bus« - neprestano delo!); 2. potrpeilji- vostf hladnokrvnost, miroljubnost, mo6 prepričanja; 3. smisel za varčnost in Dr. Avg. Reismao: Dva \z üanasnjih dni. i. »J«i kot clftn organizftcile tnoram maso poducitl . . ,« Ko sem minuli petck prlšel na celjski kolodvor k večernemu vtaku. sem našel pred blagajno velik kup ljudi, ki so sc preriväli okoil moža, katerega je miril stražnik. Vsled prerckanja niscm mogeJ takoj üvideti situacije, kmalu pa je vse ostale z dvignjeno roko prekrical oni inoiki, ki Je v enomer ponavljal: »Jaz kot Clan organizadie moram maso podučiti, kako se god! nam uboRim, trpinčenim in- validom v Jugoslavia.« Preril sem se v Wlzifto tega luvalida, pa nisem mogcl konStatiratl, v Čem pravzaprav tiči nje- gova Invalidnost. Qibal se je krepko in sve«e, njegov glas je bii mogočen, hreS- ttt in njegova roka je z vso vehemenco oblastnega govornika gestikulirala naü naSimi Klavami. Ljudje so se iriuzali, pre- rtvtli, klhali. strainik pa brez uspeha mirU. KajU govornik Je bii v elanu, vidcl Je pred seboj ogromno maso, ki Ji je tre- ba odpreti oči: »Jaz, jaz kot clan organi- zacije, jaz tibogi invalid, iaz nisem kar tako, jaz bom že pokazal iavnosti, po cc- li Sloveniji bom razkril krinko, vsa Jugo- slavija bo izpregledala, ne. jaz bom cele- mu svetu pokazal, kdo sem jaz, da bo Evropa zastrmela, kako se godi nam ubo- gim invalidom v Jugoslavs. Jaz ne tr- pim tega in Se nocoj bom v cirganizacljl ta Skandal razkril. Vi še ne veste, kdo sem jaz, kaj jaz zmorem in kakšno moC imam . . .« Roka je vihrala, kakor rdeča bandera in stražnik se ie plohi besed spoštljivo umaknil. V tem pa je razvneti govornik končno prišel do blagajne in dobil vozni listek v Ljubljana Z visoko dvignjeno glavo je odkorakal na peron. In povod tej njegovi pridigi? Nekdo se j<* s komolcem zadel ob njega, ker je hotel biti prvi pred blagajno. — Moj bla- gi strojepisec je pripumnil: »ie pač bil pt- jan.« Ne, mož je bil popolnoma trezen, ampak — masa, organizacija . . . II. Brez nog. Zanimal me je ta invalid, pa sem ga žal zgreSil v vlaku. Mislil pa sem na nje- ga, na nlegovc tovariše in na tisoče onin invalidov, ki trpe heroično v zatiSju, kl si kljub težavam že z delom služijo krun, in na one, ki delati sploh ne morejo in dan na dan v svojih, še mladih. življenja polnih dušah preinišliujeio o sebi in dru- žbi, zgubljenem življcnju, zgubljenih n«- dah in s trpkim nasmehom c;ledajo, kako brezskrbno in veselo vrvi mimo njih ti- soče onih, ki so jih krili še pred letom s svoiimi hrbti . . , Kaj vse smo obljubljali tem žrtvam in kaj smo storili, kako hitro smo pozabili in otopeli . . . Vlak je dr- dral in mrak je pil moje misli. V Zidanem inostu pa je vstopil v vagon mladenič ka- kih 24. let, zategnit obraz v čudno ljubez- njiv smehliai in nas pozdravil: »Ne za- merite, ubog invalid brez nog bi se rad priporocil za kak dar, no glejte. da bostc verjeli«. in pokazal nam je pod hlačaml proteze na obeh nogah. Mlad. svei in vendar tako čuden obraz. Vsi smo u- niolknili, a zarezalo je v notranjost — brez nog ... in vsakdo je segel v Isp. Invalid se ie zahvalil in vstopil v drug vagon. Koinaj sem se predramil iz težklh misli, pa bilo mi je dvakrat teiko: pred par dnevi je namreC ta invalid vstopil Ha postaji v Sevnici, kazal proteze in tudi takrat smo vsi darovali. ¦ ¦ * Stemnilo se je. vlak je sopihai telko in monotono, potniki so dolgo molčali In nisem se čudil, da ni nihee zinil o invali- du. Najbrž nam 'e bilo vsem enako težko, najbrž nas je bilo vseh enako sram za te- ga reveža, ki ni kriv, — države in onih, ki dopuščajo kakorkoli. da morejo ali mo- rajo invalidi beračiti in — govoritl »mass«. Povsod nianjka delavcev, nebrof irnamo službenih mest. kjer bi si tahko Se tako pohabljeni invalid! služill svol poštehi kruh ž deiotn. celo brez posebne- ga izvezbanja. In v koltkerih poklicih se dajo invalids v kratkem *a^n izveibatt. Ali ni to ena prvih in naJviS'lh clolžnosti današnje družbe. Arlzvčt Kaj homo re* zopet pripnstili lnva'idc na ccsto z lajna- mi? Bodimo Ijrtdje s ctuveSkim srcom, mislimo na ta dva, kojih je tisočero in vedeli bomo. ka^'o straštio odROvorno&t nosinio pred bodoCnostio! Stran 2. »NOVA DOBA. 5t enkrat globoko ponižale, da bl se mu to §e v drugič pripetilo. Fochov ultlmat nemSklm ustaSem. Kakor poroča berlinski soc. dem. »Vor- wSrts« je poslal general Foch v Berlin ultimat. vsled katerega morajo ustaSke čete tekom 6 ur znpustltj mesto ter sc razorožiti. — Temu nasproti pa ie Kapp izjavil, da ni dospcl noben ultimat od Fo- cha in da je to laž..— Resnica je pa ven- dar, da so ustaši pogoreli. (Op. stavca.) MftRIBORSKE NOVICE. Marlbor. (Ze lezejo na dan.) Poseb- no previdnl in diDlomatičnl Nemci tiikoli niso b'li, kar so pokazali zlasti v svetov- ni vojni s svoio polomljeno politiko. Tn v tei narititi brihtnosti noroča scc'ai »Deut- sche Orenzwacht« (izhaja baie v ObraJ- ni nri Radgoni) o delovanju »Unterstein- schen BauernVommando«. ki ie imel svoj sedež v Stradnu. V daljSem članku por»- ča. Vako dobro razvito Spionažo ie imel ta Bauernkorntnand^ ob najkritičneiših dneh po Snoc'niem $ta.iersVcm, v Ljub- Hani. v Zngrebn in celo v Beogradu. — Ncmcl fora» sami priznavaio. koliko je zaunati loi'alnosti raznih dvomlüvih e^si- stenc, n se 7b:raJo okrog »Ciliier Zei- tune«. VlaHo onozarinmo na ta članek >.DeH+srho nrpn7wacht« v St. 26. z dne 14. rn^Tq 19?O. Mi opozadamo s tern zla- sti m.T-'bor^Vo oWaino g'avarstvo, da Je b:! o*ns>V"i in fa^tii^rti vod'n Bai'^rnkom- mandn visoVnSolec Hans Titta Probst iz Crmre^n. VI 'ma na Hlapju Pri Sv. Jako- bu v Siov. Oo'Hcah leno nose«:tvo — vl- nojrra^e — in to cotnvo izrabl'a v to (ta nodi uot nosp<:tnik z lahkoto iz Cmnreka fez M»to v Slovens^e gor'ce hm'skat. V niepov- bli^Jn? irra §e veČ drueih zncrl- zenih Cmur^^anov vinoerada. kot zdrav- nik Hr. Krau^a«:«er. njecrova se^tra. eo- sna F^s<;ler ltd l'^wn cia \m^ ov>1ast to rip brp7r>omp^bno defstvo v evidpna. Prehod ?pz Mnro ?e namreč hstn'Vom pn«;p^tev tam rfnvol'en na nav^Hne ob- ^in^Vf» !7Va7n!oo. H iih na^ n? tp^.^o rl^bi- ti in labl'o si micVmo. V^kSni lludiQ priha- jaJO rci *p rrir^in (*,->7 moio. Ola«hP»n MfltfVa v Marlhom. Na no- VO 1i<:tp"'Mr1tV>r.t rirp^tvpnf OrVp<;ti»r. V\ jrnn nn^ c^ wir^fipv, prjre^i rt'ir» ^0. tin. to^n^ ob ^0. nrt 7Vf»^pr v si'ain! Cin'/nvl vi Hvnrpn! <: <:o^p1ovartieTn Voncer/fne pev^e son^ati'^tfTiie fe. T.ov5e+nvp r»od VOf'st^'Om cvnv^q tT>nistPrc''s'n'^ HjrifP"- ta. rnvn^fpi'a M'-if^rp, g. Toni^q. \ 1 Or'nq: FHunrri; a> Srf«_ vo ra«p sH'prtr>«:ar^ b^ 7fld"'a ro^lrjd fV^rPn\ r^ P^q]v*\\ '7 HolV>p»'?rn>rp Snlte. p rin^,? N'pi«; Wilbp'm« N^volfte: a) Andante. Äl!^ v'vnre. M An^nrfino con motto. C^ f^r-hpt-rn. 3. p^ T.aJnvic: pp(T»Ti- Vn rc-i 7'bpli fPrv»^) b> T.ai^v-c: Ka' bl ^lpr'ai. r^ T.. ^. ^eri!"1«" PomJadne nn- fi. (Prv'^V Poip ra. Tov^etovq. 4. Caf- VovsW Potf»r Tins: PWiia TTT —!f. del (popolni orkester.) 5. a) Oervaiso: Sara- banda, b) Dvorak Ant. Dr.: HumoresKa. 6. a) Pucini: Arija z opere Tosca, b) Grieg E.: Kozlički plešejo. c) Cheinina- do: Poletje, 7. I)' Ambrosio Altrtd; a) Paysanne. b) Rondo des Lutins, S. Dvo- rak Ant. Dr.; Slovanski pies St. 8. •- Vstopnina h koncertu je sledeča: Sedeži v pritličju vrsta I.: -'5 >.'., U.: >0 K. 111.: 15 K, balkonski sede/a 18 K. Stojišča: v parterju 5 K, na balkoim 4 K; dijaška 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši pri g- Zlati Brišnik v Slovenski ulici in pri g. Höfer v Solski ulici. v ogib gnječe pri garderobah opozarjamo ra to, da se na- haja garderoba za balkon ua balkonu. Z ozirom na pestri spored je velikansko zanimanje, ki vlada že sedaj med občln- stvom, popolnoma upravičeno. ZačeteK koncerta je točno ob 20. uri in ostaneio med proizvaianjern vrata zaprta, Med !. in II. delom daljši odmor. Lovsko društvo v Mariboru, ki Je podružnica »Lovskega druitva v Ljubüa- ni«, se suuje za Spod. Stajer. Pripravlial- ni odbor obstoji iz gg. višjega davčnega upravitelja Fabjana kot predsednika, Schaup-a kot tajnika, podpolkovnika Kavčiča, nadporočnika Novaka in prol. Cothia kot odbornikov. Mariborska policlia je zapletiila dva vagona moke na tamkajšnjem kolodvo- ru. Moko so nameravali tihotapei spravi- ti v Avstriio, sedaj jo bodo pa porabili MariborCani sami. V Mariboru je umrla dne 18. tm. vdova magacinskega mojstra Marija Hencl ro.^ Kovač. VIora. V trgovino urarja Fehrenba- cha so vdrli dne 16. tm. tatovi ter odnesll vrednosti za 30.000 K. — Tatove so slcer ujeli, vendar je vodja bände popihal pra- vočasno v Avstrijo in vzel ukradene stvari seboj. Protestno zborovanje so priredili 14. tm. soeijalni demokratje v Kreuzhofu v Mariboru. Udeležilo se je zborovanja nad 8000 ljudi. Izrekli so oster protest proti sedajni reakeijonarni vladi. ki pospešuje razpad države. Zahtevali so takojšnje volitve. Protestirali so proti imenovanju dr. Leskovarja za vladnega komisarja v Mariboru in proti prepovedi shodov na levem bregu Drave. Zahtevali so izved- bo agrarne reforme. Masarykova slavnost v A\ariborn, katero je priredil »Club Cehu v Oötzovl. dvorani dne 14. tm. uspela je sijajno in je bila gotovo ena najlepših in najdostojnej- šili proslav velikega Slovana T. G. A\a- saryka v Jugoslaviji. Pred krasno izva- Janim glasbenim vsporedom orisal je prof. dr. Pivko v vznešenih besedah de- lovanje Uibilanta za osvoboditev Cehov in v korist Stovanstva. Dvorana je bila natlačena. Umrla Je v Mariboru gospa Marija Reismann. Iz jupslou. dem. stiwto Na demokratskem shodu, ki se vr5i jutri ob pol 10. uri dopoldne v Narodnein domu, bodo govorili poslanec Juro Dža- nionja \z Bosne, predseJnik JDS dr. Kukovec, poslanec Ribnikar in minister v r. dr. Kramer. — Resen položaj, v ka- terem se nahaja zadnji čas jugoslovan- ska država, nalaga vsakomur častno dolžnost, da §e zadnji hip v svojem kro- gu agitira za čim častnejšo udeležbo na tem shodu, s katerega bo gotovo vsakdo odisei okrepüen v veri lepše bodočnostl svoje domovine. Na plan vsi, ki hočete s svojim poštenim in nesebičnim delom sodelovatl za rešitev države iz pogube, v katero jo tirajo demagoški reakeijo- narci! CtLJSKE' NOVICL Ooerni 3«i o-*e**etni w 6»r v mestnem gledaltšču • Cel.u v pondelje< 22 rnarca 1920 ob V2 8. uri zvečer. Pnrede ga člam kr. oper- nega g'edaliSca iz Ljubljane. (Aöone" ment) Llterarno predavanje prlredi v sre- do, dne 24. tm. točno ob 7. uri zvečer v mali dvorani Narodnega dotna «fveza prosvetnih društev«. Oovoril bo PisatcU Fran Albrecht \z Ljubljane o slovenski li- teraturi od izbruha vojnc naprej. Prcda- vatclj ie med vojno tudi sam izdal zbirko pesmi »Mysteria dolorosa«, prevod pe- smi Petra Bezruča, občinstvo pa ga & pozna po spisih in pesmih iz »Ljubljan- skega zvona«, »Svobode« i. dr. ter bo to- raj že njegovo predavanje samo traetM- Ški užitek. Ker smo ravno med vojno x*- nemariaH llteraturo, kl je tetnelj vsakc narodne kulture, upamo, da ne bo maiu- kal pri predavanju noben inteligent, id hoCe bit» izobražen. Seja mestnega šolskega sveta. Slal- no mesto učiteljice ženskih ro- močnika in sem se Sel ponudit. Na moje veliko začudenje mi izjavi Killian, da paß rabi pomočnika, da pa ne »prelme Skv venca, ampak je prostor pri njem odprt samo Nemcu. Nisem mislil, da jc v Cell« danes še kaj takega mogoče. — Tudi mi strmimo nad nečuveno drznostio čiovc- ka, ki se hoče rediti v slovenskem CeUu in odločno zahtevamo, da obiast ta slu- čaj preišče. Take drzne žalitve našega naroda s strani privandranca ne bomo trpeli. Iz seje šolskega odbora obrtno o»- darjevalne Sole v Celja. Vpeljava popol- danskega pouka ob sredah od 15, febru- arja dalje, začenši pouk vselej ob pot 'L. uri popoldne, se naknadno in soglasno odobri. Po Veliki noči se bo pa vrštl po- poldanski pouk tako-le: vajenci, ki so * pripravnici A, bodo imeli solo ob pon- deljkih, oni v pripravnici B ob torkln, I, razred bo imel šolo ob četrtkih in II. rar- red pa ob petkih popoldne, začenši ved- no ob pol dveh. Učiteljstvu so se zviSalt prejemki, kakor so vpel'ani na tukajšnji trgovski šoli. Vsled razllčnih stroškov in splošne draginje se soglasno sklene, da ima mojster od vsaksga vajenca plačatl ie za tekoče leto po 20 K Solnine; 2e plačane 4 K se bodo vračunale. Tudi Je bil soglasno sprejet predlog, da plača mojster za vsako vajenčevo zamujeno šolsko uro, ako je to zamudo zakrivll mojster, po 1 K globe v prid šolski bla- gajni; plačati je take globe tudi za nazaj do 1. riovembra 1919. V lastnem interesu naj bi gospod'e mojstri redno zapisavaH v kontrolno knjižico vzroke. zamud svojih vajencev, kar se je dosedaj žal le redko zgodilo. Mojstri so dolžni se vsako Soboto lastnoročno podpisati v kontrolno kn'izico. štamp.lja ni veljavna in tudi no več dopustna. Stev 35. »NOVA O O B A« Strrni 3, K staaovanjski bed! v Celju. Prejeli smo: Včasih izve človek za kako stano- vanjc, ki se je slucajno izpraznilo. Gre in vpraša pri hiSnem posestniku glede istc- ga, ali ga je stanovanjska komisija Ze oddala ali ne, da se ve ravnati naprej. Dobi po navadi slcdeči odgovor: »Je ž"e oddano. Pride v stanovanje »straža«, ker ona ima prednost pred vsenii drugimi.« — Tako se jc zgodilo piscu teh vrstic prf dvch hifinih posestnikih zaporedoma. Za danes dovolj! Ko pa bodo oblaki prc- polni, bo pa pošteno zagrmclo. Naše stanovanjsko vprašanje. NaS list je prejel in priobčil iz krogov doma- ccga obeinstva. ki vsled stanovanjske bedc postaja žc iiestrpno. v svoji števil- ki dni' 6. marca notico pod naslovom »V interesu prcbivalstva«, v koji povsem rnirno onicnja, da je število policije v Ce- I.in preveliko, da pomeni težko obremenl- tev v financiehiem oziru na eni strain', na drugi strani pa fwdo poostrenje stano- vanjske krize. O vprašanju znižanja 5tc- vila mestnih stražnikov se je v inestnem sosvetu že večkrat tfovorilo. doseglo üe še do danes ni nič. — Dopfsnik «Jugosla- vije« iz Celja nam očita sedaj radi tega niaSČevaluo pisanje in govori o zavednlh Primorcili, ki zaslužijo boljših in lepšlh besed. — Za boga, vendar ne bo v Celju radi tega 60 ali koliko stražnikov, ker so slučajno Primorci, nam bo se vendar do- volieno stvarno o vprašanju števila stražnikov v našein mestu razpravljatl ne da bomo vpraSali za dovoljcnj«? prif a- detih stražnikov iz Primorja, ki bodo pač prestavljeni na druga službena mesta. Tako daleč ne grc naša sentinien- talnost, in kdor tako presoja begunsko vprašanje, teniu inanjka. cut za poštenje in cistost, teniu je narodnost in betfun- stvo le sredstvo za udobnejše življenje. Nam je v stvarnosti daleč tu ja vsaka mr- žnja, absolutno tuje nam je pa tudi, da bi nastavljenci — bodisi redar ali uradnik — če je primorano ali prostovoljno dal slo- vo svoji domovini in svojeinu danes za- sužnjenemu ljudstvu, zahteval zase več- ne privilegije, ki bi nai šli, kakor kaže naš slučaj tako daleč, da se o vprasaniu, ki shičajno tangira beguiia-, sploli ne bi snielo trovorui uli pisati. Ponovno pa pri- bljemo, da jc po mirni sodbi vsega eelj- skega pribivalstva Stevilo mestnih redar- jev daleč previsoko, ako se primerno zni/a, bo to v interesu nepresijajnih na- Sih linanc (državnih ali mestnih je vsc- eno) v interesu onih ljudi, ki morajo v Celju živeti, pa so brez stanovanj. V Ce- lju bi 20 stanovanj pomenilo že mnogu. V interesu prebivalstva prosimo iiiestni magistral da zasleduje to vprasanje m ga izvede do končne povoljne reiitvc! Za pesiüka Jos. StritWja je podaril g. dr. Jos. KarlovSek v Celju 100 K. Za dijaško kuhlnjo v Celju jc nabra- 1a incd svojimi tovarišicaini v Mariboru gdč. Vera Levstikova namesto venca na grob gde. Kmi Lilekovi 80 K. Iz istega namena je darovala gdč. Ter. Agricola, .ličiteljica ž. r. d. na mestni Soli v Celju JO K. Nov vozni red na progi Ccije-Labod. Osebni vlaki na tej progi vozijo sledeče: Vlak St. 1818 odhod iz Celja ob 19. un, prihod v Velenje ob 20 uri 43 uiin. VlaK it. 1814 odhod iz Celja ob 13. uri 20 mln. prihod v Labod ob 17. uri 10 min. Vlak St. 1812 odhod iz Celja ob 9. uri, prihod v Labod ob 12. uri 38 min. Vlak St. 1822 odhod iz Slovcnjgradca ob 5. uri 30 min., prihod v Labod ob 6. uri 19 mm. Obratno vozi vlak št. 1811 iz Velenja ob 5. uri 39 min., prihod v Celje ob 6. uri 58 min., vlak št. 1813 odhod iz Laboda ob 6. uri 40 min. prihod v Celje ob 11. uri 29 min, vlak St. 1815 odhod iz Laboda ob 12. uri 52 min, prihod v Celje ob 18. uri 16 min. in vlak St. 1817 odhod iz Laboda ob 17. uri 20 min. prihod v Slovenjigradec ot> 18. uri 13 min. — Ta vozni red velja od 20. marea 1920 naprej. V Petschuh-ovi kavarni v Gaberfi se Jc doRodil, kakor slišimo v četrtek oo poinoci incident radi posknšane pesim nnm V!m Rhein<(. Pri katerem je baje ^Jadrari« trgovska prometna družba. z o. z. v Mariboru. Predmet družbe je propa- ganda reklame, trgovina z indiistrijskirm pridelki, specerijskim in kolonijalnim blagom, volno i. dr. Skrb za revue invalide! Piše nam invalid: Naše oblasti še vedno mislijo, da lahko z nami invalidi postopajo kakor se jim zljubi. Pri oddaii trafik še imajo vedno prednost takšni invalidi. ki so to postali doma za pečjo. Jaz sem za drugo delo nesposoben, kakor so to zdrayntk in cela nadpregledna komisija izjavili. Pa že Stirikrat mi U bila dozdai zavrnjenn proSnja za podelitev trafike. Vidim pa kot imejitelje trafik ljudi. ki niso nikdar občutili vojne, niso videli ognia v strcl- skih jarkih, niso občutili naših bolečln, ne hude zime, ne lakote. nc klicev mili- jonov ranjenih vojakov na pomoč. Nas reveže pa, ki smo zmrzovali v Karpatih in videli in eutili strahote Krasa, nas ho- čete žive pokopati? Kako dolgo sc bode- tc Se 7. nruni iffrali?- TiskarniŠkemu osobju su se teden- skc inezdc zopet zvišale za 30%. üiede nadaljncga poviSanja za 10% bode skle- pal Se SirSi odbor druStva lastniko\ tt- skarn. Iz katoliSke cerkve izstopil je ka I oil- Ski dnhovnik.v Karlovih Varih na Cc- Skem P. Ferd. V'ondrak, se poročil s hčerko nckega gostilničarja in prevzel mesto učitelja \- Velikem Miholcu na Slovaškem. Za pesuika in plsatelja Jos. Strltarja jo nabral g. učitelj Tone Stefancioza v Pogatcu med tamošnjimi rodoljubi 3(X> K. Razpls. Tobačna trafika v Sv. Petru pod Sv. Uorami St. 76, okr. Kozje jc do 30. sušca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3394 K 34 v. Položiti se mora, predno se ponudba izroči 300 K jamSčine. Umrla je soproga posestnika in les- nega trgovca ga. Ana Teppey roi. Sprun- ge v Vitanju. Razpisana ie služba okiožnega zdravnika v Križevcih pri Ljutomcru do 15. aprila tl. Okrajno glavarstvo v Brezieah \c glasoni poročil Jjubljanskih listov razpo- slirio nabornikom iiemško izpolnjene po- zivnice. Upamo, da se bo krivec te neču- vene lopovščine našel in da dobi zasluže- no plačilo. Letalska pošta v Jugoslavlji. »Inüu- striiska banka« v Zagrebu se bavi z v- prašanjem uvedbe zračne pošte v Jugo- slaviji. Ta se ne bi omejevala samo na državo, ainpak bi imela zvezo tudi z ev- ropskimi važnejšimi tr^ovinskimi sr-c- dišči. Prvi svetovni šahovski turnir^na Bledu. Vse priprave za ta prvi turnir so v teku in se vršijo z vso vestnostjo. Du- sa vseinu gibanju je naš svetovnoznani .šahist univ. prof. inž. dr. Vidmar, ki hosie pripraviti svetovnim posetnikom s po- močjo pestre bleiske pokrajine tudi vse druge mogoče udobnosti. v kolikor do- pušča to kratka doba in povojni odnosaji. Pripravljajo se stanovanja, avtozvezc, brzovlaki, hoteli se urcjaio, vse hitl z naglico, da se pripravi dostojen sprcjem odličnih tujcev, ki naj ponesejo slavo na- šega svetovnega letovišča med zunanji svet. Tatvine v šolah. V Ljubljani se je zgodil sluCaj, da jo neznan uzmovič tikra- del na hodniku neke sole viseč plaSC neke učenke, vreden 400 K. — Opozarja- mo na to tudi naše sole, y katerih imajo učenci obešena oblačila po hodnikih. DOPJSI. üornjigrad. Poštno in brzojavno rav- uaieljstvo v Ljubljani nas prosi, da obja- vimo sledeča pojasnila: Gornjigrad ima razun nedeli dnevno poštno zvezo s Ksa- verijem is nicer tiikrat tedensko z vo- zom, trikrat pa peš, kar sedajnemu nc ravno velikemu prometu zadostuje. Ra- di izredno visokih zahtjv. ki jih stavijo vozniki za prevažanie pošte, smo prisi- lieni tam, kjer množina poštnc tvarine to dopušea, voznc poštc nadomestiti s cc- nejšimi peškimi poStami. — Da bi takol uvedli predvojne poštne zveze. ne dovti- Ijujejo sedajne splošno neurejene razme- re. Ko bo vzpostavljen vsaj deloma prect- vojni položai, bo [ir\a skrb postno upra- ve, da vpeljc zoj)et prejšnjo oziroma jxj možnosti še boljse poštne zvcze. PoštJic pristojbine so res zvišane. toda v splos- nem so le 3 do.8 !;rat višje kot pred \oj- no. rned tem ko mora poštna uprava za promet in prcvoz poste sechij na mesee skoraj več izdai; kakor preje na leto, ne gledu na to, da je po.štni promet sedaj manjši. Olede znamk naj bi dopistiik po- mislil, da primanjkuje papirja in lepila, čemur poštna upiava iiilaiva, dü zatorej ne more tiskati poljubno množint znamk. Zato dohodki sedaj ni'jo v nikakem rax- mcrju s stroški. Oled,: dobavljanja znamk omcnimo, da poštna uprava r&Ui občutnega pomanjkanja papirja in lepila, žal ne move tiskati poljubnih nmoZm znamk, temveč se .mora zadovoljiti. Cc jih natisne toliko. kolikor jih v poStm* svrhe neizogibno potrebuje. Iz Trnoveli. Cudno. da v nasi Jugo- slaviji denuncijanstvo cvete skoro boll kakor je v stari Avstriji. Imaino tu pro- palega človeka, kateri je pred nekaj de- setletji svoje posestvo zapil. sedaj pa ro- vari proti nam poStenim kmetom in huj- ska oblasti na nas, kolikor more. Vsem ie znano, da imamo tu strogi pasji zapor, in mi spostujeino postav:-. Pa lako ven- dar lie more daljc' je oni polbrat, ki je obso.'cn na 7 let. ubil zensko, na smrt ob-.rjeni pa d:i je nedolžen. Kmalu na to je nmrl. Z ozirom na (o sc bo vrsila obnovitev razpravc. »Slroinnšni« berač. BiidimpcStanski bcraClvan 13r:mka je prod kratkim umrl. Ko so pri njem preglednli : cunjc »zapti- ščine«, nasli so zavoj, v katerem je bilo za 600.000 kron vrednostnih papirjev. - Ootovo imamo tudi v Celju lake »bera- ške hrčkc<. Zadnja poročila. Parlamentarna konferenca. Beograd, 19. marca. VČeraj dopol- dne vršila se je tajna konferenca pod vodstvom min. predsednika, ki je tra- jala od 10. do pol 3. ure pop. Predmet je bil zunanji položaj, o katerem je poročal dr. Paljakovič. Po njegovem poročilu se je vnela živahna debata. Poprava zgradbe ministrstva za äu- mc in rude. Beograd, 19. marca. Za popravo zgradbe ministrstva za Sume in rude jo določen kredit 8 miljonov dinarjev. Ravnateij dlrekcije plena. Beograd, 19. marca. Dolgoletni na- čelnik ministrstva za notranje stvari g. Milorad VujiČie je imenovan za rav- natelja direkcije plena. Referent za javno varnost. Beograd, 19. marca. Min. prfedsed- nik Protič imenoval je dosedajnega ravnatelja direkcije plena Blagoje lliča za referenta javne varnosti v ministr- stvu za notranle stvavi. Nova vlada odpušča uradništvo. Beograd, 19. marca. Povodom za- hteve finančnega mim'stra, da se zmanj- §a število osobja v uradih minister- stev, je ministrstvo za prehrano 2e ziTiiitijSalo število svojega osobja v Beo- grada in svojih pokrajinskih odsekih. Odpoved velja od t.aprila II. Dr. Trumblč pri Deschanehi. Pariz, 19. marca. Predsednik fran- cos' JSL R, oženjen, za gozdno upravo na Hrvaškem se »See. Zmo- žen mora biti hrvatskega ali slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Tudi lovec.( Ponudbe z zahte- vo place in spričcvala pod „Qozdar' na upravništvo 415 3-1 te^a lista- u/Liijon, za gospodarstvo na HrvaSkem se iSče. Na- stop takoj. Razumeti se mora v vinoreji in v gospodar- stvu. Zaliteva se hrvatski ali slovenski in nemški jezik v besedi in pisavi. Dobi deputat in od pridelanih do- hodkov primerne odstotke. Istotako se sprejme spreten vänicar. Ponudbe z zahtevo place in spričevala pod 416 3-1 „vinoreja" na upravništvo tega lista. &ev. 35 »NOVA D OB Km Strm 8. Begistrov. kreditna in stavbena iadrugazom.z8v. I^äIib« IVeiemova ul 15 W ^CiJ*a_ "LaSTNI DOM" Sprejema hranilne vloge in jih ubrefetuje po ^V Ol ^ 401 >tiri od «to \^* |O# 156-1 Hotel pri , Kro 1" Izvrstna vina, vedno sveže pivo in vsak čas topla • in mrzla jedila Sprejemajo se tudi abonerui. Na • rnzpolago so tudi konjski hlevi. ¦ Za obilen obisk se priporoča A , .x „ y ' it,65 Adolf Kovac. St. 1398/20. Razglas Kljub ponovnim prepovedim se do- jj^i/ajo slučaji, da stranke stresajo skozi okna na ulice preproge, brisače itd. Občinstvo se opetovano opozarja, da se bo proti strankam, ki tc prepo- vedi ru: uvažuje}o, postopalo z vso stro- gostjo zakona in jih kaznovtlo po §§ 1 in 11 naredbe z dne 20. aprila 1854, drž.zak. fit 96, z globo od 40 do 4000 K oziroma zaporom od 6 do 14 dnij Mestni magistrat celjski, 13. Ill 1920 Vladni komisar: 422 i Žužek I. r. * Ravno so došle /8 večje množine blaga \z inozem- stva, zato razpošiljani po celem kraljestvu po zelo nizkih cenah: Cat Kakao Mandeline Cokotado Vaprlko lalran Vanlll)o Rotiee rice Paradlžnlk Hoxtne Dliave Llmone PomaranCA Kavo Rlt Ol|« Milo Bonbon« Konjak Rum Sllvovko Sllv« Kremo ' BveCe ! Teatentne Cvepko ' Calico ! Anton fflačnili y, CELJE. Glavni trg. ^ 27i> i> Ivan Raunihar Celje kupuje po najwis ih dnevn h cetflah: laneno seme, M I«-« »"he gobe, in vosek. E V goslilni prl 3$ KapucinsHem mostu fe^ ee ta€»|o prlstua l|u- Q^., >H lomerska in hulo ka H^ 3ji vlni.Vsafitdarnv ia UN M pivo v »odCkih. Top»» fs& y tnm zla jedila vedno L$2 53 na razpolago. tjg} S_ Ana Mikuš. =JJ^g ISfavbeno in galan- i terifsKo heparslvo i Ant. jo*l* nlihl. ™ Franjo Dolžon \ ------— Celje---------! 2o ca. Josip Plevčafc, Celj^ Zavodha 40. 389 3-3 Prodam ive spalnlcl, eno moderno, skoro lovo in drugo dobro ohrriujeno v >Altdeutsch« slogu; pri obeh mar- momate ploäce in bru§ena zrcala. Sena primerna. Naslov pove u- pravniStvo *Nove Dobe«. ____ 404 3-2 ______ Išče se priden in trezen satnec all ofenjrn, z ali brez firane. Pred- nost onemu, kl je vajen tudi puljedelstva in konj. Ponudbe z natnnčnimi podatki, spri- {evall in zahtevami na naslov: Oaberje 21, pošta Celje. 409 t Prodam pohiStvo za spalno sobo. Antollnc, Rlavni tr« St 17, Celie 405 1 • • Kompleterta elegantno • • •"• op emljena Bpal? ica •"• iz orehovega lesa je po ugodni cent' na pro- daj. Vpraša in ogleda se lahko vsaki dan <)d 2. ure (14. ure) naprej na LanovZu Il.nad- *tr©pje, C«ljc. 4% 1 MLIN 47 Wonjskih moČi, na vodo, wed St. Petroni in Žalcerh se za 100.0 0 K takoj proda pri poaestniku Jure Hrastnik, St. Peter v Sav. dolini. 407 1 Spreimem več monferjev proti dobri plači, ki so vešči dela pri mostovnih in vagonskih tehtnicah. Tovarna tehtnic 391 5-2 Ivan Rebek, Celje. Stole, Jkimniee, razno pohlfttvo in "»petn&ftke tedelCce ima v ^;t,, JHarija Baumgartner Gosposfca ulica 25. NaročHa se izvrSuieio točno in soudno Hud. Zontič Celje, Hocenova uHca 2 "v bilžini kolodvora). Isdelovenfe v«rH vrst Cevijev, od priproatih do naj- flneJMh po dnev- nlli conah. 45 -5 < St. 990/20 üazglas. V mestu Celju krožijo dvekronski bankovci s ponarejenim žigom »Ge- meindeamt der L. S. Völkermarkt*. Ob- činstvo se opozarja. da takih bankov- cev ne sprejema in ne razpečava. Temeljern naredbe 573, Ur. iis 123, §t I in IV. se razpečavanje zlorabno Žijcosanih bankovcev kaznuje z globo do 20.000 K in 6 mesecev zapora. Mestni magistr^t celjski, 8. su§ca 1920. Vladni komisar: 403 1 Žužek I. r. jV^*>'W^^^^j_^[^1'ayW^ lepo srednje veliko posestvo blizuCelja. Ponudbe pod »Posestvo« na uprav- niStvo »Nove Dobe«. 408 1 Kuharica, stara 29 let, poštena, govori veC jezikov, 2eli takoj nastopiti »hižbo. Ponudbe z na- vedbo mesečne place pismeno ali ustmeno prosim na naslov: Marija Založnik pri g. Martinu Hlebec, Ravne St. 2, p. Rajherrtuug ob Savl. 402 1 Miio za pranjc prvovrstno, 1 po5tni zavoj 3 kg fr. 80 K dckler ie kaj zaloge Naro- čila Je nasloviti na: M. Junker, eksportni zavod, Petrinjska ul 3, Zagreb §t. 37. 364 10-4 f>aznika isčemo za tovarno apna. Ponudbe pod šifro „Paznik852" na Blocknerjev anončnl zavodj _ Zagreb, Jurjevska 31. 384 3—3,_ JRazpis. Celjsko olepševalno dtu5tvo odda službo za mestni vrt in mestne nasade. Plača po dogovoru. ProSnje, v katerih je navesti zahteve glede prejemkov, je vložiti osebno najkasneje do 1. aprila t, I. pri drušlve- nem predsedniku. Predsednik olenSevalnega društva: 394 2-t SUbiC !• r. Tužnim srcem naznanjamo vsem Sorodnikom in znancem, da je naš predobri oče in stari oče Solski svetnik FVBflO Plohl« profe«or v p. danes ob '/j8. uri zjutraj po dolgem trpljenju preminul. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek, 19. suSca ob 4. uri popoldne na okoliško po- kopališče v Celju. Sv. maša zadušnlca se bo brala v soboto 20. su§ca ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi. ^ V CCLJ U, dne 17. marca 1920. ŽalUJOČl OStali. Ija prodaj 3-1 je oprava za trgovino sas obstofeča ix prodaja^ne mize9 omare s predalip čevljarski stroji in kopita pri Uvanu Sterna Gosposka ulica štev. 6 v Celjn. VINO na ct^H>^l.o! BRAČA KASTL ZAGREB, Gundullč«va nllca 14. Teicl^n St. 21 28. 36s 26-5 Po najntžfi cent se dobt manufakfura, modno blago, 233 so-* perilo 1.1. d. v trgovini a.. Trece, Celje Narodnl dorn (tlk traf Ike). Zdruzene velefrgouine v Celju A.fiolecvC, Elsbacher, Cvenkel in f|avntkar se priporočajo k nakupu na debelo: žita, mlevskih izdelkov, kolonijalnega in raznovrstnega tu- in ino- zemskega blaga. — Točasno imajo za oddati: mild, fini spirit, oves, svinjsko mast, slanino, sveče, kavo, čaj, sladko škorjo (cimet), naglnove žbice, lavorjeve jagode, vžigalice, pšenične otrobe, ječmenovo kačo. Prava ftvedske žlglce so do&le. Med potjo za VeliHo not Je vsakovrstno Južno sadje. Telffon Stev. 135. Brzoiavnj naslov: Žlto. j JHtoc5^-fc^ dobpo in pocerJ kuplti? NajzanesljSveJša urn je Suttner-leva ural Nikelnasta, jeklona, srebrna aH Hat* ura, ysaka Vas bo zadovoljilaf TikM verižice, prstane in uhane. vsakovrstiie darove, in potrebSčine, kakor: Sksrje, nože, pripravc 2a britje, Sibičnjake, diamante za rezanje stekla, doie xa smodke in cigarete, zapcstnice i. t i. Vse dobro In pocenl nAidete v sintton H. Suttner, Ljubljana St. 983 I louu 2b 7 Dp. Mismslav Koso! obtaftveno' potrjeni 8tavbeni inženir Ljubljana mi®\m mica 7. Spccijclno stavbeno pedjetje za betonske. železobet nske in vodne zgrndbe. ^6652-7 Izraba uodnih sil. Jugoslovansko inzenirsko podjetje «Sružba * o. ae. inženirska pisarna in stavbno podjetje Ljubljana, Sodna ulica Sfev. Z. ffiaribor. t/i&tringliofova ulica it. 31. Brzojavni naslovi; JIP - Uubljana, — JIP-=-Maribor Oddelekl. Projekti.proračuni. Nasvetovanje in zastop. Prtsoja In stavbno n^°rs.tvp. Odde ek II. Vodne gradbe; izrab« vodnih sil; poijedclj^ka inelioracHa. . Oddelek III. B.ton, železobctort. Zelezne OadelekU|v!JeŽeleznlce, ceste, predori, mo- Oddeiek V. Industrljska in gospodarska poslopja. ... . , Oddelek V!. Komercijalno razpečevahje gra- diva, orodja in industrij&kih tvarin. M \\ I ju^oslov. tovarna sladne kave Jovo Gigovič, Nova Gradidka, Slavonija, dobavija v vsaki množini sladno kavo znamlts Jardap" v zavitkih po 200 in 500 gr, v originalniri zabojih po 50 kg netto, po najnižji cent, iranko vsaka le- lezniSka postaja. Zaioga za Slovenijo IOVO GIGOVlC Maribor Oil, Elavni trg Zl. ! Zopet ogiomno poiM- Ijatev manufaJc- k ture naravnofft M iz inozemstva |e ¦ prcjela ^Vfdli* I R.StermccU W v Cel u in sites volne,tiskaniiw-f cefiija, etaniina, Datista za ženske 0 bleke, sukna, kamgarna in hlačevirte za moSke obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota. cvilha, robcev* svile in še mnogo raznega dmzegft blaga, katero se prodaja zaradi nakupt v velikanskih množinah po čudovito nizhih cenah. Razen tega vedno velika zaioga lastnega izdelka sn.jc, pre:r,oiM4 lastnih fevljarjev. Ilust'cvanl censk zastonjINadebelosamovI. nadstropju. Veletrgnvlna ¦ razpnšMjalna I R. SlermecKi j Celje - Slovenlja.l 40 -H__________