Globalni prikaz vsebine amandmajev k ustavi SFRJ Nadaljevanje s 1. strani PODROČJE DRUŽBENO- EKONOMSKIH ODNOSOV S spremembami na področju druž-benoekonomskih odnosov bi želeli prispevati k temu, da bi delavci bolj smotrno in bolj učinkovito upravljali in gospodarili s sredstvi v družbeni lastnini ter krepili materialno podla-go združenega dela. Zaostrila naj bi se delovna in ekonomska odgovor-nost delavcev za gospodarjenje in bolj kot doslej naj bi se v gospodar-skem življenju uveljavile ekonomske in tržne zakonitosti. Velik povdarek je v tem okviru dan vprašanjem družbenohtetninskih odnosov. Predvsem gre za premik k večjemu vključevanju in približevanju družbe-nolastninskih odnosov tržnemu go-spodarstvu. Omeniti velja uveljavlja-nje tržnega vrednotenja tako rezutla-tov dela kot tudi drugih produkcij-skih tvorcev, vključno z družbenimi sredstvi kot kapitalom in pa poveče-vanje samostojnosti organizacij zdru-ženega dela z vidika odvisnosti od uspešnosti svojega dela in poslovanja in da državni organi ne glede na to kateri, s svojimi ukrepi ne smejo pri-zadevati enakopravnosti organizacij združenega dela in njihove samostoj-nosti na enotnem jugoslovanskem trgu. Prediagajo se tudi širše možnosli razvoja osebnega dela na vseh po-drocjih in vlaganje tujega kapitala. Predvideva se večja pravna varnost za sredstva, ki bi jih delavci in obča-ni, pa tudi tujci vlagaii v raznih obli-kah sodelovanja krepitev materialne podlage združenega dela. Z rešitvami, ki zadevajo družbeno planiranje, se želijo preseči slabosti, na katere je biio opozorjeno v dose-danji praksi in zagotoviti večjo odgo-vornost in samostojnosl združenega dela v pogojih tržnih zakonitosti ter poenostaviti celoten sistem. Plani družbenopolitičnih skupnosti naj bi imeli predvsem usmerjevalno vlogo. Kar zadeva samoupravno organi-ziranost združencga dela se zagotav-lja večja svoboda in odgovornost de-lavcev za smotrno organiziranost v skladu s potrebami in interesi v po-gojih tržnega gospodarjenja in na podlagi zahtev fehnično-tehnološke-ga razvoja. Jasneje se opredeljuje TOZD kot temeljna oblika organizi-ranosti, obenem pa kot del delovne organizacije kot samostojne samou-pravne organizacije, ekonomske in poslovne celote in temeljnega sub-jekta tržnega poslovanja. Pomembne spremembe se predvi-devajo na področju bančnega in kre-ditno monetarnega sislema. ki naj bi prispevale k večjemu vplivu združe-nega dela glede upravljanja in gospo-darjenja s sredstvi, ki jih je vložilo v banke. Več novosti se predvideva na po-dročju samoupravnega interesnega organiziranja. Z njimi naj bi dosegli večjo racionalnost in učinkovitost kot tudi doslednejše uresničevanje svobodne menjave dela. Po zvezni ustavi naj bi bila obvezna ustanovi-tev SIS, predvidena le za nekatera področja družbenih dejavnosti (izo-braževanje, znanost, kultura in soci-alno varstvo), na drugih področjih lahko tako obveznost predvidi le še ustava republike ali avtonomne po-krajine. To pomeni, da ne bo več mogoče z zakoni nalagati tovrstnih obveznosti delavcem in občanom, ampak se bodo lahko svobodno in samoupravno v skladu s svojimi po-trebami in interesi odločili, na kate-rih področjih se bodo organizirali v samoupravno interesno skupnost. Vloga in vpliv države na tem področ-ju naj bi bila omejena in jasneje opredeljena. Odpira se širši razvoj zadružniftva na vseh področjih osebnega dela, ki je dovoljeno, v kolikor ni z zakonom izrecno prepovedano za posamezno dejavnost. Ključne odločitve posio-vanja in razvoja zadruge so v pristoj-nosti članov zadruge, ne pa subjek-tov izven njih. Imeli naj bi tudi večjo pravno varnost glede sredstev, ki so jih vložili v zadrugo oziroma ustvarili z njenim poslovanjem. Novost naj bi predstavljaia tudi ustavna opredelitev zemljiškega maksimuina, namesto dosedanjih 10, 15 ba na posamezno kmečko go-spodarslvo. PODROČJE POLITIČNEGA SISTEMA Mnogo uslavnih amandmajev za-deva področje političnega sistema. S predJaganimi rešitvami želimo do-seči večjo racionalnost in učinkovi-lost. Lahko jih razdeljjno v tri sklo-pe. Še posebej pomembni so (isti. ki se nanašajo na odločanje v organiza-cijah združenega dela. Zožen je krog vprašanj o katerih se odloča z oseb-nim izjavljanejm oziroma so taksativ-no našteta vprašanja, o katerih se odloča z referendumom. Slednjega naj bi uporabili le za najpomembnej-še odločitve kot so sprejem statuta TOZD, Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organi-zacijo in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za raz-porejanje dohodka in delitev sred-stev za osebne dohodke. To je mini-mum. Dopušča pa se možnost. da delavci s statutom določijo, da z refe-rendumom odločajo tudi o drugih vprašanjih. Na ta način se krepi vlo-ga delavskega sveta in preprečuje se tudi večkratno določanje o istih vprašanjih. Bolj kot doslej prihaja do izraza izhodišče, da neposredno od-ločanje delavcev ne pomeni le oblika osebnega izjavljanja, temveč tudi od-ločanja po delegatih. Kar zadeva od-ločanje v delavskem svetu, bo vjavni razpravi potrebno presoditi smisel-nost urejanja različnih potrebnih večin. Opozorimo naj tudi, da v bodoče v TOZD temeljni akt ne bi bil več samoupravni sporazum o združeva-nju delavcev v TOZD, ampak statut. Predlagane rešitve na tem področju pa preprečujejo tudi dosedanje ovire v sistemu odločanja na ravni delovne organizacije s strani posameznih te-meljnih organizacij. VOLILNISISTEM Predioženi ustavni amandmaji iz-hajajo iz številnih pobud za krepitev in dosledno izvajanje bislva delegat-skega ler z njim povezanega volilne-ga sistema. Niso mogli mimo različ-nih pogledov in dosedanje prakse v republikah in pokrajinah in pome-nijo približevanje tem različnostim. Tako omogočajo ohranjanje zamen-Ijivosti delegatov v zborih občinskih skupščin (zbor KS in zbor združene-ga dela) in zboru občin republiškc skupščine, obenem pa razširjajo možnost neposrednih in tajnih voli-tev. Le-te se predvidevajo za zbore združenega dela republiških in po-krajinskih skupščin in delegate v Zveznetn zboru. Rešitve, ki zadevajo neposredne volitve, ne zadevajo bistva delegat-skih razmerij. Delegat mora tudi v tem primeru upoštevati smernice svoje delegatske baze. Glede volitev družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin ni spre-memb. Delegate v družbenopolitični zbor republiške skupščine pa naj bi volila vodstva družbenopolitičnih or-ganizacij na podlagi kandidatne liste s tajnim glasovanjem. Ta rešitev naj bi omogočila tudi zamenljivost dele-gatov v družbenopolitičnih zborih skupščin republik in pokrajin. Tem rešitvam bo potrebno v javni razpravi nameniti veliko pozornost glede izpeljave, da bi resnično dose-gli večjo učinkovitost in delovanje celotnega delegatskega sistema. V tem okviru kaže nadalje omeniti, da konferenca delegacij dobiva večji poudafek s tem, da postaja ustavna kategorija. Racionalizacija delegatskega siste- ma naj bi bila omogočena tudi z mož-nostjo oblikovanja skupnih delegacij na ravni delovne organizacije z več TOZD in prevzemom funkcije dele-gacije po delavskih svetih pod, z ustavo in zakonotn, določenimi po-goji. Skupne delegacije in delavski svet kot delegacija naj bi bile izjema za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, medtem, ko bi to bilo pra-vilo za delegatski sistcm v skupšči-nah SFS. Cilj predlaganih amandmajev je tudi zagotavljali večjo demokraliza-cijo kadrovskih poslopkov. S spremembami pasivne volilne pravice naj bi dosegli boljšo kadrov-sko zasedbo tako organov samou-pravljanja, delegacij in delegatskih skupščin. V te organe ne morejo biti izvoljeni le direktorji ter predsedniki in člani kolegijskih poslovodnih or-ganov. V javni razpravi bo treba še posebej oceniti, ali predlagani uslav-ni amandmaji, zlasti tisli, ki nepo-srcdno zadeva občino, omogočajo nadaijnji učinkovitejši razvoj občine kot komune v smislu ustavnega kon-cepta. Družbeni sveti, ki so se v praksi že uveljavili, različno od okolja do oko-Ija in posamezne ravni naj bi dobili svoje mesto tudi v ustavi. Predlaga se tudi sprememba dolžine trajanja mandata za funkcionarje skupščine SFR Jugoslavije in sicer naj bi man-dat traj.il 4 leta. Oceniti moramo tudi rešitve, ki zadevajo sestavo obeh zborov skupš-čine SFRJ, s katero naj bi zagotovili večji vpliv neposrednih proizvajalccv na odločitve, ki jih sprejema zvezna skupščina. V tem okviru tudi smisel-nost uvajanja, nove oblike njihovega vpliva preko konference samouprav-ljalcev. Ali ni temu zaslediti zametka novega zbora združenega dela v zvezni skupščini? S predlaganimi rešitvami glede vo-litev Predsedstva SFRJ naj bi prispe-vali k večji vlogi delovnih Ijudi in občanov na sam izbor preko pred-hodnega izjavljanja in kandidacijske-ga postopka za člane predsedstva. Številni amandmaji naj bi prispe-vali k utrjevanju uslavnosti in zako-nitosti. Jasneje naj bi bile določene naloge organov na različnih ravneh in zaostruje se tudi odgovornost za izvrševanje zveznih zakonov. V tem okviru so opredeljeni konkretni ukrepi za delovanje posameznih or-ganov, ko ugotavljajo. da se ne izvr-šujejo zvezni zakoni in drugi predpisi ter splošni akti. V lem kontekstu naj posebej opo-zorimo na listi amandma, ki oprede-Ijuje naloge zveznega sodišča, zvez-nega javnega tožilslva in Ustavnega sodišča Jugoslavije in pomenljivo krepitev njihove vloge. Nekatere re-šitve so predlagane v alternativah in jih bo treba v javni razpravi oceniti, ali prispevajo h krepitvi ustavnega položaja in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za svoj in sku-pen razvoj. S tega zornega kota bc polrcbno oceniti tudi tiste ustavne amandmaje, ki na novo opredeljuje-jo naloge federacije po zveznih orga-nih oziroma določajo katera vpraša-nja naj bi urejali z zveznim zakonom oziroma jih sprejemali s soglasjem republik in avtonomnih pokrajin. Še posebej je treba poudariti, da z nekateriini predlaganimi rešitvami, po nekaterih ocenah, ustavni amand-maji posegajo v dosedanje odnose federativnc ureditve Jugoslavije na Jkodo ustavnega položaja republik in avtonomnih pokrajin in s tem krepijo vlogo zveznih organov oziroma drža-ve. Že od vsega začetka priprav ustavnih amandmajev je bilo opozor-jeno, da nekatere rešitve niso spre-jemljive in da pomenijo poseg v tc-meljna ustavna načela. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v javno razpravo vključi čim širši krog delav-cev, delovnih Ijudi in občanov. da povedo svoje mnenje, svoje poglede in tako prispevajo k dograditvi Usta-ve SFRJ v smislu doseganja ciljev, ki smo jih zapisali tudi v začetku tega prispevka.