Prikazi in ocene Lawrence Rosen (ur.) Other Intentions: Cultural Contexts and the Attribution of Inner States. School of American Research Press, Santa Fe 1995, 264 str. Kaj se doga ja v neki drugi osebi? Ali n a m j e lažje razumeti not ranjos t ne- koga, k i j e družinski član, sosed ali so- delavka? Ali lahko r a z u m e m o no t ran je vzgibe, n a m e r e in motive Arabcev iz Maroka, Kaqchikel Indijancev iz Gvate- male, Daribi ljudstva iz Papue Nove Gvi- neje, ali pa n a m le-ti os tanejo za vedno skriti? Ali so razl ične kul ture razvile različne me tode za razumevanje notra- njih vzgibov? Na ta in še m n o g a druga vprašanja , ki se navezujejo na t emo in- tencionalnosti , poskuša vsaj de lno od- govoriti pričujoča knjiga. Osnova zanjo j e bil enotedenski seminar leta 1990 v Santa Feju v ZDA, ki se g a j e udeležila izbrana druščina visoko kotirajočih an- tropologov ter trije drugi strokovnjaki: filozofinja, pravnik in jezikoslovec. Člo- vekove namere so do nedavnega veljale za d o m e n o filozofske abstraktnosti , psi- hološkega teoretiziranja in versko usmer- j e n e g a razglabljanja. V pričujoči knjigi devet avtorjev razmišlja o intencional- nosti kot d ružbenem in ku l turnem po- javu. Intencionalnost se prepleta s pora- zdelitvijo moči, z mora lno in zakonsko odgovornos t jo , z osebnimi karakteri- stikami ter z zaupan jem ali bojaznijo p red prevaro. Knjiga j e razdel jena na uvod in na tri dele s po tremi poglavji. V kratkem uvodnem poglavju urednik knjige pred- stavi n j eno tematiko in postavi problem v zgodovinski okvir evro-ameriškega sveta. V d r u g e m poglavju Robert Paul predstavi kulturo tibetanskih Serp. Paul pravi, da razlikovanje med intenco in dejanjem v evropski kulturi izvira iz raz- like, ki j o evropska filozofija pripisuje razliki med razumom in telesom. To pa seveda ne velja za tibetanske Serpe. Kljub temu, da Serpe poudarjajo, da ne morejo videti v glave drugih ljudi, z lah- koto prepoznavajo namere drugih. Kot v vseh družbah po svetu, tudi njihovo kulturo preveva kopica rutinskih veriž- nih dejanj , ki so značilna za določene situacije. Tovrstna dejanja omogočajo prepoznavanje in predvidevanje namer in reakcij v podobnih situacijah. Seveda pa j e treba biti pr i artikuliranju člove- kovih intenc previden, ker tovrstna raz- glabljanja kaj rada pripeljejo do neso- glasij, prepirov, užaljenosti in celo so- vraštva. V mnogih pr imer ih Serpe pri- pisujejo intencionalnost temu, čemur Evropejci danes ne bi več. Pri bolezni ali nesreči se zlobne intence pripišejo bodisi moškim, ki veljajo za šamane in se ukvarjajo z destruktivno magijo, bo- disi ženskam, ki j i h imajo za zastrup- ljevalke in čarovnice. Krivce iščejo tudi v nadnaravnih bitjih in duhovih. Tra- dicionalni pravni sistem, k i j e podlaga za državne pravne institucije, j e osno- van na ravnotežju med tistim, kar človek ali skupina stori in ustreznim povra- čilom. V pr imeru spora j e to ustrezna kompenzacija. Tu se ne išče neka objek- tivna resnica, temveč takšna sprava, ki bo pod laga za bodoče uravnotežene družbene odnose. Zato ni čudno, da za določanje krivde uporabl jajo divinacijo 205 Prikazi in ocene in pr i seganje na božanstva, ki na j bi ka- znovala tiste, ki kazni ne plačajo. Serpe govore o sramu in kesanju, n ima jo pa ustreznih konceptov in besednjaka za krivdo in greh, kot j i h imajo na p r i m e r kristjani. V zahodnem krščanskem svetu s e j e na krivdi osnovana morala povzdi- gnila do državnega pravnega sistema. To se v Tibetu ni zgodilo. Med tem ko zahodni svet zanimajo novosti in razvoj, pa j e Mahayana budizem, ki preveva t ibetansko kulturo, osredotočen v sta- tično pol i t ično okolje in v raziskovanje osebnega notranjega sveta z meditacijo. V t r e t j em poglav ju Kay Warren govori o pol i t ičnem nezaupan ju m e d Kaqchikel Maya Indijanci z gvatemal- skega višavja. V tej analizi poskuša War- ren pokaza t i , da p o z n a v a n j e d r u g i h vključuje bojazni, ki niso le p rodukt tre- nu tnega polit ičnega nasilja, temveč so hkrati zapuščina njihove lastne verske preteklost i . Za t radic ional is te j e bilo vedno pomembnejše sodelovanje kot pa stanje zavesti. Skupinski obredi u t r ju je- j o hierarhi jo med posamezniki . Glavno vlogo igrata »spoštovanje« in občutek organizacijskega reda. Ker se in tence posameznikov in skupin lahko uporab- ljajo v poli t ične intence, j e svet d rug ih za Indi jance vedno prikri t . Mayi verja- mejo , da no t r an jos t d rug ih ni nikoli p o p o l n o m a dostopna, da namere osta- nejo prikri te, ter da sta zavist in odtuj i - tev stalni družbeni nevarnosti . Marilyn Stra thern pr ične svoj esej s p r i m e r j a n j e m izmenjave daril pr i Me- lanezijcih in Evropejcih. Na raznih sve- čanostih melanezijski gostitelji p r ip ra - vijo svoje goste do določenih čustev, do veselja ali žalosti, do občudovanja ali ža- lovanja. Čustveno doživljanje gostov go- stitelji poplačajo z darili. V zahodni po- trošniški družbi bi bil pravi šok, ko bi nekoga plačali samo zato, ke r j e pokazal svoja čustva. Čustva n a j bi dar i la tako ali tako spremljala , vsako dar i lo na j bi imelo tako imenovan »personal touch«, to j e del tiste osebe, ki dar i lo da je in del tiste osebe, ki dar i lo dobi . Za evro- amer iško d r u ž b o je značilno, da so in- tence u s m e r j e n e v dosegan je ciljev. Če se ti cilji n e dosežejo ali, če so rezultati d rugačn i od pr ičakovanih , govor imo o n e n a m e r a v a n i h pos ledicah. S t r a the rn p o v z a m e p r i m e r r ek l ame za in vitro osemenitev. Ta ob ide dejanski p rob lem nep lodnos t i in se posveti cilju - otroku. Z n a n j e p r i m e r iz Amerike, ko j e gene t - ska mati , k i j e zanosila na željo nekega p a r a hote la zadržat i o t roka. Sodišče j e odloči lo v korist pa ra , ki j e otroka na- ročil. S t ra thern p o i m e n u j e tovrstno sta- lišče »novi biologizem«. Izbira se obli- kuje izven telesa matere , k i j e otroka na- ročila. Hkrat i p a j e tovrstna izbira »zdra- vilo« za n j e n o te lesno s tanje . Z željo po zanositvi kot glavnim določi te l jem ma- terinstva se biologija razširi. S t r a the rn pravi, da pr i tovrstni nosečnost i konzu- mer izem in pod je tn i š tvo zanikata ob- dobje nosečnost i , to j e obdob je m e d že- ljo in n j e n o izpolnitvijo. Drugi del, ki j e posvečen litera- turi, jeziku in fotografij i pr ične ameriški romanis t E u g e n e Vance. Njegova t ema sta in tencionalnos t in semiot ika pr i za- žigu ameriške zastave. Zakon določa, da j e zažig zastave onečaščanje zaščitnega simbola. Vance p r imer j a ameriški zakon s teološko mislijo s rednjega veka, to j e z usmrt i tvami v zgodn jem krščanstvu in s spori , ki so se pojavili ob ikonoklazmu v 8. in 9. s tolet ju v Bizancu. Ikonoklast i so zagovarjal i p repr ičan je , da n o b e n a podoba , ki jo j e naredi la človeška roka ne sme biti čaščena; tovrstna dejavnost n a j bi bi la ma l ikovan je in prekrš i tev d r u g e zapovedi . Ikonofil i so t emu na- sprotovali z obrazložitvijo, da čeprav te 206 Prikazi in ocene p o d o b e niso sveta bit ja , vseeno prikli- čejo spomin na čaščeno sveto bitje. Van- ce pravi, da se in tence n e razvijejo le skozi d ružbene odnose, temveč tudi sko- zi semiot ične odnose , to j e skozi simbo- le, ki j i h u p o r a b l j a m o . Vance p o d a pri- m e r demons t rac i j pro t i Reaganovi nu- klearni politiki v Dallasu, ko j e policija aret i rala Gregorya Leeja J o h n s o n a , ker j e polil amer iško zastavo z b e n c i n o m in j o zažgal. J o h n s o n a so kaznovali z eno- le tn im zaporom in plači lom 2000 do- larjev. Iz zapisov sodišč Vance povzame glavne točke: na p r v e m so poudar i l i , da j e že sama tovrstna n a m e r a kazniva; na d r u g e m so poudar i l i , da j e amer i ška zastava že več kot 200 let simbol države in da n j e n zgodovinski značaj zadošča za ohran i tev tovrs tnega zakona. Avtor pr i spevka pa pravi, da to ni resnična zgodovina, temveč zgodovina anekdot , izmišl jenih in izbranih zgodb, ki so j i h Američani v skladu s krščansko tradicijo oblikovali v zgodovino. V šestem poglavju ameriški pro- fesor prava L e o n a r d Kaplan govori o s p r e m i n j a n j u d o j e m a n j a človeške in- tence in o n jen i povezanost i z m o r a l n o sodbo. Avtor trdi, da os redotočen je na storilčevo n a m e r o o n e m o g o č a pravično razsodbo. Tovrsten o k v i r j e preozek, saj se pog led i na poš tenos t in kr ivdo spre- min ja jo . Druga teza, ki jo avtor postavi pa je , da j e človekova n a m e r a pr i do- ločanju krivde postala od konca 19. sto- letja m a n j p o m e m b n a . Da bi svoje teze p o d p r l avtor anal izira dve leposlovni deli in en film: roman H e r m a n a Melvil- leja Billy Budd, r o m a n Fr iedr icha Diir- renmat ta Sodnik in njegov obešenec ter film Woodya Allena Zločin in kazenski pre- krški. Iz vsakega izmed teh del lahko po- vlečemo neke sklepe o povezanost i in- tence, u m o r a , odgovornos t i , pravice in zla v z a h o d n e m svetu. V p rvem delu in- tenca ni ločena od d e j a n j a in odgo- vornosti . V d r u g e m delu intenca služi interesom države. Morala, ki izvira iz skupnih vrednot, se z vpletenostjo drža- ve ustrezno spremeni . V tret jem delu u m o r ni tragičen temveč se pojavi kot mora lna bolečina: kombinacija J o b a iz Stare zaveze, Dostojevskijevega romana Zločin in kazen ter konceptov Marxa in Freuda. Za Melvilla j e človeški zakon v službi božjega in predstavlja ed ino re- šitev pred zlom. Za Durrenmat tove ose- be j e značilno, d a j e njihova morala ne- popravlj ivo kompromit i rana . Morilec v Allenovem filmu ostane neodkri t in ne- kaznovan. Reši se celo brez metafizič- ne bolečine. V nas lednjem poglavju Cather ine Lutz analizira fotografije iz ameriške re- vije National Geographic. Lutz pokaže na aktivno vključevanje povprečnega bral- ca v te »zamrznjene podobe« trenutkov in osmišljenje le-teh z lastnimi občutenji in intencami. Ljude iz nekega kulturne- ga okolja lahko p o d o b o s slike približajo svoji lastni domačnosti ali pa j o zavedno odtujijo. Lutz pravi, d a j e vedno več tako imenovane »dokumentarne fikcije« saj postmodernizem spodbuja ljudi k temu, da ne razlikujejo več med realnostjo in fantazijo. Za to j ih tudi ne zanima, ali j e fotograf i ja dokumen ta rna ali umetna . Lutz j e opravila razgovore s pet inpet- desetimi ameriškimi belci. Pokazala j im j e 20 fo togra f i j l judi iz neevropsk ih družb. Ljudi t emne polti so označili za revne in nesrečne; njihov karakter, ču- stvovanje in misli so »brali« kar s kože. Zato ni čudno, da so med ameriškimi bralci članki iz Afrike na jman j popular- ni. Ena od glavnih tem, o kater ih so bralci govorili, j e dual izem med »tradi- cionalnim« in »primitivnim« ter »mo- dern im« in »civiliziranim«. Družbeni evolucionizem seveda ni na p o d o b a h 207 Prikazi in ocene samih, temveč j e privesek tistih, ki fo- tografi je izdelujejo in tistih, k i j i h gle- dajo. Kapitalistični konzumer izem iz- d a t n o vpl iva na nač in kako l j ud j e - ameriški belci s r e d n j e g a sloja v t e m konkretnem pr imeru - vidijo podobe in kakšne želje in intence pr ipisuje jo lju- dem s fotografi j . Tretji del pr ične ant ropolog Roy Wagner. Po predstavitvi habu o b r e d a med l judstvom Daribi z višavja Papue Nove Gvineje, Wagner pokaže, d a j e člo- vek lahko u je t v d ružbene dejavnosti , ki so po lne negotovosti in k jer intence postanejo nejasne. Zahodna pojmova- nja poudar ja jo , da intenca p r ide pred de jan jem. Med Daribiji pa j e intenca lahko posledična, to j e rezultat sodelo- vanja pr i kaki aktivnosti. Wagner, ki ga poznamo po njegovih teoretskih razgla- bljanjih o kulturi na splošno, postavi za- nimivo tezo: naše pojmovanje »kulture« naj bi bilo tesno povezovano s tem, kako različna ljudstva v različnih delih sveta po jmuje jo spontanost znotra j področja intencionalnosti - kako j o zanikajo, se sklicujejo nan jo ali p a j i pripisujejo kriv- do za določeno de janje . Wagner konča svoje kratko poglavje s tezo, d a j e »kul- tura« v bistvu fotograf i ja intencional- nosti. Intencionalnosti ni »v« fotografi j i zato, ker j e intencionalnost tista, ki »je« fotografirala. V devetem poglavju se Rosen spra- šuje ali se j e koncept intencionalnosti med Arabci iz Maroka v zadnjih desetih letih spremeni l in ali so se p o d o b n e spremembe dogajale tudi pri konceptih verjetnosti , vzročnosti in odgovornost i . Če se pr i d ružben ih sp remembah kon- cepti na novo določijo, če se metafore , ki se uporabl jajo za razumevanje drugih spremene, če se predpostavke, na kate- rih temelji zaupanje m e d člani d ruž ine ali p l emena porušijo, po t em lahko pri- čaku j emo s p r e m e m b e p r i r a z u m e v a n j u n o t r a n j e g a s tanja d r u g i h ljudi. Če p a obs to ječ i k o n c e p t i p r e v z a m e j o sp re - m e m b e ne da bi se sami spremenil i , bo- m o težko opazili , če j e d o kakršnihkol i s p r e m e m b sploh prišlo. Za Maročane so koncept i in tencionalnos t i , ver je tnost i , vzročnosti in odgovornost i tesno preple- teni s p o g l e d o m na človeško d ružbo kot poosebl jeno in p o g o d b e n o . Na p r i m e r u or ientalskega bazar ja Rosen pokaže, da j e iden t i te ta posamezn ika do ločena z odnosi , k i j i h oseba ustvari . Podobo ba- zarja p r enese na d r u ž b o kot celoto ter na zakonsko, versko in družinsko življe- nje . Pri po rokah , na pr imer , j e poga- j a n j e n u j n o . Pameten človek p o z o r n o spremlja veden je d rug ih , in t emu ustre- zno n a č r t u j e in ob l iku je svoja las tna de jan ja . Za Arabce j e oseba zd ružen je k o m p l e k s n i h in m e n j a j o č i h se nave- zanosti na d r u g e l judi . Ker obs ta j a jo l j u d j e le v d r u ž b e n e m kon teks tu , ni kronološki čas tisti, ki razkr i je resnico oseb, temveč so osebe tiste, ki razkri je jo resnico dogodkov. V z a d n j e m p o g l a v j u filozofinja Amelie Oksenbe rg Rorty na jp r e j opo- zori, da so vprašan ja o miš l jenju , in ten- cah, čus tvovanju in percepci j i d r u g i h različna vprašan ja in da zahtevajo raz- lične odgovore . Zanjo se d r u g a č n a kul- tu ra začne že pr i p r v e m sosedu. Rorty- jeva pravi , da m o r a m o na jp r e j pozna t i ps ihologi jo posamezn ika in se šele ka- sneje lahko p o g l o b i m o v ku l t u rne in subkul tu rne d o m e n e . Naše nezavedne , ne izgovor jene domneve , da si d rug i lju- d je del i jo naše vzorce zaznavanja , so ta- ko globoko v nas, kot so v nas sami vzorci zaznavanja . Svoja s tanja pro j ic i ramo na d r u g e in j i h skozi n j ih seveda n a p a č n o r a z u m e m o . Naša lastna s tanja so v pro- cesu in terakci je zelo občutlj iva za ka- kršnokoli korekcijo. Bolj ko se vključu- 208 Prikazi in ocene j e m o v vza jemno konkretno sodelovanje z neko osebo, bol j ve r j e tno j e , da se na- pačne p o d o b e korigirajo. V celoti j e knj iga izvrstna zbirka zanimivih in s t imulat ivnih člankov, ki kažejo na to, da so človeške in tence v veliki mer i d ružbeni in kul turni pojav. Seveda nihče od avtorjev ne more v svo- j e m kra tkem pr ispevku upoštevat i vseh dejavnikov, ki vplivajo na r azumevan je intencionalnost i . Tako včasih pogreša- m o osebni karak te r posameznika , k i j e brez d v o m a p o m e m b e n p r i ugo tav - l janju in poznavanju človeških intenc. Morda bi si želeli več pouda rka na indi- vidualnosti v neevropskih družbah in kolektivnosti v evropskih družbah, saj praktično vsi avtorji zadnjo lastnost pri- pisujejo prvim, prvo lastnost pa zad- nj im. Vendar pa to že spada v področje psihološke antropologije in etnopsiho- logije, ki pa očitno nista bili tisti podro- čji, ki so se j im avtorji v pričujoči knjigi želeli posvetiti. Borut Telban 209