VOZNIK IN STRAH
Piše Velja Kocič
Najenostavnejša reakcija voznika je, ko na eno čutno zaznavo odgovori z eno samo kretnjo. Stvar se nekoliko zamota, če mora v določeni situaciji voznik v hipu odgovoriti na več čutnih zaznav. Takrat voznik lahko doživi strah, ali se papolnoma izgubi. Ka.j je pravzaprav strah? Strah je za človeka zelo važno čustvo, ker mu ohranja živJjenje. Strah je v precejšnji meri posledica izkušenj. Vsak človok v strahu drugače reagira in je prav zato zanimivo, kako kdo reagira, če ga kaj nenadoma preseneti. Trenutek, kq se človek novarnosti zave, pa nič ne napravi, dabi se ji izognil, imenujejo nekateri znanstveniki »tre-nutek groze«. Vsak, tudi povsem »normalen« voznik pozna take sekunde. Toda v nasded-njem hipu se mora odločiti za kretnjo, ki naj ga po možnosti spravi iz nevarnosti. Tu sta torej dve možnosti — pravilna ali napač-na reakcija.
Nešteto prometnih nesrcč opisujajo priče tako, da si jih ne moremo drugače razložiti, kot da so posledica paralize zaradi strahu. Mnogokrat na kraju nesreče ne najdemo no-benega znaka zaviranja. Očividci trdijo, da je vozilo v zadnjih sekundah pred nesrečo hitrost celo pospešilo. Zakaj to? Togost telesa je v tesni zvezi z čustvom strahu. Če pade v togost voznik, ki ima nogo še na stopalki za plin, tedaj je jasno, da se njegovo vozilo ne bo ustavilo, ampak še hitreje drvelo v ne-srečo. Pri zelo izurjenih voznikih so reakcije pogosto avtomatične in brezhibne. Ampak, vsak voznjk mora računati na svoje reakcije pri ustavljanju. Računati mora na pot ustav-ljanja. Pot, ki jo prevozi voznik od trenutka ko zazna neko nevarnost na cesti, do tedaj, ko se vozilo ustavi je pot ustavljanja. Pot ustavljanja se deli na reakcijsko pot in zavor-no pot. Reakcijsko pot voznik prevozi od tre-nutka, ko zazna nevarnost na cesti, pa do tedaj, ko se odloči za zaviranje. Zavorno pot voznik prevozi od trenutka, ko je uporabil za-vore, pa do trenutka, ko se vozilo ustavi. Najvažnejša komponenta za pot ustavlja-nja je torej reakcijska pot, oziroma čas, v ka-terem voznik prevozi reakcijsko pot in ki se imenuje reakcijski čas.
Reakcijska pot je odvisna od zbrano&ti voz-niika, od sposobnosti hitrega in pravikiega ocenjevanja prometnih okoliščin. Nikdar ne smemo pozabiti, da se reakcijska pot oziro-ma reakcijski čas deli na dobo presraečenja, dobo odločanja in na dobo ko se je voznik odločil za zaviranje pa do trenutka ko so za-vore začele delovati.
Videli smo, kaj pomeni reakoija za voz-nika in kam ga zapelje strah za volanom. Bodimo zato vedno pozorni na promet. Sku-šajmo preceniti navade in zmožnosti drugih uporabnikov cest, ne precenjujmo svoje spo-sobnosti in sposobnosti vozila, pa se bomo izognili nevarnosti na cesti.