-----    121    ------
Dopisi.
Materija 7. aprila. —č— Oglasil se je naš župan K a s tel lit z v „Slov. Narodu" v rubriki „Poslano" ter vse na laž stavil, kar je dopisnik „Novic" v 7., 9. in 12. listu povedal o njem, njegovem delovanji in o volitvah, ktere je deželna vlada ovrgla. Da so „Novice" resnico povedale, mora pritrditi vsak, kdor dogodbe in okoliščine naše pozna, in da bi se našemu županu smelo še mnogo več očitati,  kar je zamolčal dopisnik,
-----    122-----
kajti bilo bi bralcem, ki „Kastellitza" ne poznajo, preveč nadležno.    Omenil je tedaj le to, kar utegne sploh zanimati.   Da mu je očitanje v „Novicah" bilo nevšečno, to mu radi verjamemo; da ga je razžalilo, tudi je mogoče; kogar srbi,  ta naj se praska, al pazi naj, da si svoje kože ne oddrgne, kakor se je njemu pripetilo, ko je nameraval „Novične" laži ovreči, kakor zasačen tat, kteri hoče tajiti in druge dolžiti. Ponavljamo le to, da, kdor   tukajšnje  okolščine  poznd,   tudi ve,  kdo  daje iagal, ali „Novični" dopisnik ali pa župan „Kastellitz". Al pustimo to, naj javnost  sama sodi krivico; tudi nas ni volja, na tem mestu polemizirati ž njim, konstatirati hočemo le resnico,   ktero   občinstvo  naše   za tako poznava. Da še imen svedokov, kakor on ne želi, denuncira, to naj  pripiše  sam sebi.    Kedar ne bode več imel županove oblasti, mu jih bodemo radi povedali;   zdaj pa jih nočemo žrtovati njegovemu maščevanju, ker je vajen zlo rabiti oblast sebi v korist, drugim v škodo,  kakor na priliko 1866. leta pozimi,   ko je s& svojim uradnim podpisom pripomogel  k veliki  slepariji pri splačevanju trebljenja cestnih žametov,   zaradi  ktere je bila kriminalna preiskava.   Sreča mu je bila mila, ker se je vse zakrilo zato, da ne bi bili nedolžni ljudje v velike zadrege prišli.    Skazal  se je  tudi  s  poviškom  takse za ples, kteri je bil nepostaven,  tedaj od dotičnih oblasti po rekursu do ministerstva ovržen; ravnal je tako sramotno,  daje   hotel po sili   tirjati to,   kar   mu  dotični člen postave prepoveduje, tako, na priliko, ob zadnjem našem opasilu je  poslal  občinskega pisarja cel6 s žan-darji v Negovetičevo hišo iz zgolj sovraštva fantovski ples ustavljati,   ker  se  mu ni hotel nepravični povišek plačati.    Vprašamo ga le:   kdo bi  bil  odgovoren,  ako bi kolci bili plesali po hrbtu njegovega pisarja,   ki   se je z silo rinil med plesalce ob času,   ko ples  ni prepovedan?    Pozabil je župan,   da je  prav  v tisti hiši pred nekoliko leti jako rad s pišalko par krajcarjev si služil, a takrat se ni zmenil niti za takso niti za povišek, nego samo zato, da si je bisago napolnil s kruhom tiste hiše ter & tem se je na tedne preživil.   To hišo on zdaj   črti in ne da   mirii  še   košicam ranjcega našega poglavarja v groba, kteri je pri nas tako častitega spomina, da se ga pač Gaspar Kastellitz ne sme z nesramnim natolcevanjem lotiti. Prašajte slednjega kmeta pri nas po ranj-cem    Andreju   Negovetiču;   slednji   se   ga   bode   spominjal:   duša mu izveličana! — Bog nam daj le napol slabejega občinskega  glavarjajdočakati, in srečna  bode županija memo sedanjega županovanja.
Materija 10. aprila. Deželna vlada v Trstu je z odpisom 1. aprila t. L štev. 2699 potrdila pravila naše čitalnice. Vabijo se vljudno zdaj domoljubi domači in sosedni k pristopu, da doseže društvo svoje občeko-ristne namene. Oglasi za to se lahko pošiljajo začasnemu tajniku g. Zupančiču v Materiji. Društvenim namenom je gospodičina Negovetič-eva brezplačno odstopila prostorno sobo z vsem potrebnim pohišjem v L nadstropju v svoji hiši. Srčna hvala jej za to rodoljubno žrtovanje. Na noge tedaj domoljubi! Ne zaostajajmo vsaj z besedo, kedar se nam djanja kažejo ter pristopimo društvu, ktero od nas tirja le majhne žrtve, a obeta nam lepega sada.
Osnovalni odbor.
Iz Trsta. (Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice pa se marsikaj druzega o slavjanskih zadevali), ki ga izdaja Jožef G o dina-Verd els ki v Trstu, je ravnokar s prvim snopičem zagledal beli dan; drugo saboto vsacega meseca bodo izhajali prihodnji snopiči. Trst s svojo slovensko okolico je dandanes zelo imeniten predmet slovenskemu pisatelju; ni ne tedaj odveč, da se je gosp. Verdelski lotil tega posla. Prvi snopič  je  ozaljšan  z  lično  podobo Slovenke tržaške
okolice in s podobama mesta tržaškega,   kakoršno je bilo 1670. leta in je zdaj 1870. leta.
Iz Trsta. (Darilo 10 gold. v srebru) dobi pisatelj, kteri g. G. H. Martelancu v Trst do konca maja pošlje najboljšo humoristično izvirno noveleto, iiz kmečkega življenja vzeto, za njegov novi ilustrirani liist, ki mu bo ime „Petelinček".
Iz Bohinca pri Trstu. (Čitalnica naša) se bo zarad veselic pri Lovcu še le 15. maja slovesno odprla. Vljudno vabi k tej svečanosti vse družbenike in rodoljube, ker se nadja ogromnega števila Tržačanov
odbor čitalnicin.
Iz St. Vida nad Ipavo. — Kedaj vendar bodo pri nas nove volitve za občinsko predstojništvo? Vi možje! kteri ste zdaj načelniki soseskini, ali še zdaj niste spoznali, da temu važnemu poslu nisite kos? Ako bomo čakali nove občinske organizacije, bode v tem času pošlo še to malo gozda, kar ga je. Ini kaj potem? Kdo bode škodo tega povrnil? Mar vi občiinski očetje? Izveden in ne enostransk mož mi je zagotovil, da vseh vas premoženje ne bi za to zadostilo. Rekli boste: saj gozda nismo prodali, saj so ga z nami vred naši so-srenjčanje vzivali. Al ravno to je, kar vam daje spričalo vaše nezmožnosti. V gozdu ni nobenega reda, nobenega varstva; vsak seka, kjer in kolikor imu drago, in ker pri temu ravno vi očetje z „dobrim" izgledom sve-tiste, ali je mar čuda, da tudi drugi srenjjčanje nočejo za vami zaostajati? — Da se dd, tudi o občinskih gozdih natanjčni red vpeljati, očitni nam je dokaz v bližnjih Senožečah, kajti gozdno gospodarstvo te srenje se po pravici more za izgled drugim postaviti. Le energičen mož mora biti na krmilu! — Reči pa moram le še to, da te moje vrstice ne veljajo celemui odboru naše občine; saj so tudi nekteri previdni možje vmes, al njih glasovi so glasovi vpijočega v puščavi.
Iz litijskega okraja 2. aprila. — Drage kovice", dovolite nam potožiti, kako nam tukajšnja c. k. gosposka streže z domačim našim jezikom in kako je. Zdavnej ste nam že drage „Novice" povedale, da smemo v slovenskem jeziku narejena pisma zahtevati od gosposke. Al to, saj kar je meni znano, se do zdaj še ni zgodilo. Na primer morem opomniti, da letošnje leto smo pri c. kr. okrajnem notarji delali neko pismo ter ga lepo prosili, naj ga nam naredi po slovensko ali po kranjsko; al odgovor se nam dd, da ga me zna! Ko pa smo le prosili, dobili smo kup zaničljivega smeha in da slovenskega pisma nihče ne razume!! In res ga nismo dobili. Ravno tako se nam tudi v (druzih pisar-nicah dela, da tako za naš s krvavimi žmlji zasluženi denar si moremo v tujem jeziku narejena pisma kupovati. To nam je kaj težavno! Za Božjo voljo! saj je vendar tudi Slovenca Bog vstvaril in mu j<ezik dal kakor vsacemu drugemu narodu! In če slovenski govorimo in nas gosposka dobro zastopi, kako> da bi ona ne znala tega zapisati ? Ce gospodje v piisarnicah ne znajo našega jezika, naj se ga pa učijo, in če se ga naučiti ne morejo, naj nam si. vlada pošljje druge, ki ga znajo; saj nam je že dostikrat zagotovljala enake pravice. S tem pa, da te pravice na papirji vladinem stoje, a ne na našem, nam ni nič pomag&no. Povejte nam drage „Novice", pri čem smo vendar $*J
F., jprost kmet. Iz Postojnskega okraja.   —¦   Občina Radohova Vas je namesti  umrlega  župana izvolila Jcožefa Les-jaka iz Glogovice za župana.
iz Trzina 26. susca.    J. L.   (Mnogotere nadloge.) (Konec iz posl. lista.)  Hvalevredno in zel6 po>trebno je to,
*) Pri temu, da imate popolnoma pravico, resno zahtevati, da se Vam pisma naredi v slovenskem jeziku.                       Vred.
_    123    ------
da nas „Novice" podučujejo v zemljišča ceniinih zadevah; lepo prosimo, da tudi za naprej so nam o pravem času s primernimi in svojimi lahko umljivimi poduki in sveti na pomoč, in to temveč, kjer so zemljišča tukaj veliko previsoko vcenjena, tako, da navadni zemljiški posestniki imajo čez 100 gold. zemljiškega davka na leto , čeravno je polja tukaj za dve tretjini povodni moči podvrženega, ena tretjina pa je peščenega in kamnitega sveta, toraj malo rodovitnega, in tako se komaj toliko pridela, kolikor za živež neobhodno potrebno. Travnikov je dokaj, al lepši kosovi so že vnanjim prodani in le slabeji so domačim ostali. Trdo seno ne gre tako v denar kakor kdaj. Sploh bi se imeli naši gospodarji še veliko bolj umne živinoreje poprijeti. To bi bil temu kraju najbolji napredek, saj tudi po gozdnih spašnikih, kjer se zdaj tudi domača živina več ne pase, izraste obilo če tudi ne posebno dobre klaje; po odkupljenih pašnih pravicah, ktere je imelo 5 okolnih vasi, se jim je moralo 5000 gold. odškodnine plačati, raste zdaj na tem mestu v mirnem stanji mladi les, da je veselje. Skoda le, da lansko jesen je sneg najbolj rašči borovi les, kterega je tukaj največi del, neusmiljeno polomil in nam znamenito škodo napravil. Kar je pa ondi bilo kaj vrednega lesa za kupčijo, ta je pa tudi iz gozdov zginil, ker slednji je raji kaj lesa prodal, dokler ga je imel, da je davke plačal, kakor da bi bil pustil, da bi mu bili konja ali kravo iz hleva vzeli. Tudi pri nas so kakor drugej kmetje z davki preobloženi; zato je živo želeti, da se tudi pri nas milostljivi cesarski sklep od 31. grudna 1864. L, kterega je naš deželni zbor deželi naši izročil, pošteno izpeljuje.
iz Ljubljane. Ravnokar nam je iz Dunaja došlo telegrafično pismo, daje dr. To man pred odhodom iz Dunaja včeraj bil pri cesarju in da ga je Njegovo Veličanstvo prav prijazno sprejelo. Ker je Groholski v imenu poljskih poslancev, ko so zapustili državni zbor, se poklonil cesarju, bilo je prav, da je isto za bivše državne poslance slovenske storil dr. T o man. Danes pride tudi dr. Toman domii, gospodje S vete c, grof BarboinPintar so prišli že pretekli teden — vsi radostno sprejeti.
—  Na pismo, ktero je kmetijska družba kranjska poslala grofu Potockemu, ko je popustil ministerstvo kmetijstva, je prejel družbeni odbor od gospoda grofa sledeči odgovor od 4. dne t. m.: ,,Radosten sem sprejel predrago Vaše pismo od 6. svečana. Dovolite mi, da Vam za toliko Častno priznanje izrekujem prisrčno svojo zahvalo. Ob enem pa Vas prosim zagotovilo prav posebnega spoštovanja, ki ga do družbe kmetijske kranjske čutim, prijazno sprejeti.    Vam udani
Alfred Potočki/'
—  Naš častiti rojak gosp. J. Žvegel, avstrijsko-ogerski konsul v Aleksandriji, je prišel v domovino z rodovino svojo, ktera čez poletje ostane na grajščinici njegovi na Grorenskem.
—   (O udih deželnega šolskega svetovalstva), ki jih je deloma izvolil, deloma nasvetoval deželni odbor kranjski, se je kar hitro in to iz enega studenca pisarilo v dunajske in druge „liberalne" časnike; refrain vsem tem pisarijam pa je bil: „to svetovalstvo je zgolj klerikalno" (clerical vom reinsten Wasser). — Kdor je naroden, ta je „liberalcem" dandanes ,,klerikalec"; besedo „Ultraslovenec" so čisto popustili, kajti „paše" jim bolj beseda „klerikal". Nam tudi prav! Ker narodne može imenujete „cerkvence", bodemo nemšku-tarje mi imenovali „proticerkvence". To le memogrede\ Dr. Bleiweis, dr. Costa, prof. Šolar in učitelj Praprot-nik — nobeden ni gori imenovanim časnikom všeč, kajti vsi so — „klerikaici", posebno pa prof. Šolar še zato ne,
ker je po naključbi duhoven. Ali je kdo sposoben za opravilstvo, ki se mu izroči, ali ne, na to ne gleda dandanes noben „liberalec", da je le „meso iz mesa njegovega" in „duh iz duha njegovega". Sposobnost za službo ne velja pri „liberalcih" za „vestes nuptiales" o kaki službi; če pa ima kdo „vestes clericales", zgubljen je že samo zato pri »liberalcih", ako ni „meso iz mesd njihovega"! Sto forintov stavimo slobodno na en groš, da bi bili oni časniki glorijo peli deželnemu odboru, ako bi bil nasvetoval g. Zavašnika ali g. Lesjaka, če tudi sta duhovna — kajti ona jim nista „klerikalca", id est: nista „narodna". Prof. Šolar je visokoučen filo-log, skušen šolnik in spoštovan od vseh svojih kolegov, al „liberalci" tolčejo le zato po duhovnu, da udarijo poštenega narodnjaka. Ta manever je premalo skrit, da ne bi ga na prvi pogled spregledal tudi slepec. Nadjamo se, da se je vlada nasitila že votlih „liberal-cev" po žalostnih dveletnih skušnjah!
—  (Konstitucijonalno društvo) je pretekli petek sodbo držalo čez poslance, ki so iz državnega zbora stopili. Sklenilo je po Dežmanu nasvetovano resolucijo, v kteri izrekuje vsem, posebno pa slovenskim državnim poslancem svojo nezadovoljnost. Ubogi poslanci! To bo strašen udarec zanje. Da nemškutarski„konstitucijonalci" niso zadovoljni ž njimi, to če res kaj reči! — Pa še drugo resolucijo po predlogu dr. Suppan-ovem so sklenili modri gospodje ta dan, v kteri se že naprej zavarujejo proti vsaki bitni premembi sedanje decemberske ustave in zahtevajo direktne volitve. To je pa še bolj moško! Smentajte! to se vidi, da so ljublj. „konstitucijonalcia še huji ko Giskra in Herbst, ki sta bila saj pripravna, Poljakom tudi bitne koncesije storiti, ako bi privolili v direktne volitve. Dr. Suppan in družniki njegovi, med kterimi tudi „veliki" dr. Schrev in še „veči" Hajman pa ne privolijo nič — čisto nič! Zdaj jih pač, kar se ustavovernosti tiče, še stari baron Lichtenfels ne prekosi, in Ljubljana se lahko ponaša, da ima v svojem obzidji tako modro in možato društvo! — Kritike o tem ne bomo nobene pisali. Privoščimo jim tudi to veselje in pustimo, naj „uši kašljajo", kakor pregovor pravi.
—  {Naznanilo.) Ker ima amerikanski krompir kmalu v Ljubljano priti in se nekteri gospodarji že zdaj oglašajo, da ga nekoliko za poskušnjo kupijo, zato prosi podpisana pisarnica, naj takrat, kedar se bode krompir razprodajal (v „Novicah" se bode to naznanilo), vsak pošlje svojega človeka s žakljem po-nj, da ga prevzame.             Pisarnica družbe kmetijske.
— (Na korist pogorelcem v Kosani) je dramatično društvo v deželnem gledališču dalo veselo igro „Stri-ček", poslovenjeno po Mir. Vilharju. Prav gladko se je v vseh rolah vršila ta šaloigra, ki je že po predstavi v čitalnici leta 1864. dobro znana. Glavne role so igrale najboljše moči slovenskega gledišča: gospa Odi-jeva in gospodičini Brus o v a in Jamnikova in gospodje Koblar, Nolli in Gecel, pa tudi gosp. Je-ločnik, je zadostil svoji nalogi. Kakor nalašč za to rolo pa je bila gospa Odijeva, ki se je v lični moški obleki odlikovala z živahnim, vsaki situaciji jako primernim vedenjem. Skoda, da gledališče ta večer ni bilo tako polno kakor druge poti, in to deloma menda zarad cvetne nedelje ne, in da se dobrotni namen ni tako bogato dosegel, kakor je bilo želeti. Došlo je pogorelcem po odštetih stroških kakih 60 gold.
—  Velikonočni pondeljek je zopet slovenska predstava v gledališči in sicer jako zanimiva na korist gospe Odijeve; dala se bode namreč prvikrat po nemški mnogoznani šaloigri poslovenjena „Pri klavirji", iz predstav v čitalnici priljubljena, iz češkega prestavljena vesela igra ,,Ultra", in izvrstna francoska opereta Adamova „Pierot in Violeta".    Ne le,   da more občin-
------   124   ------
stvo zagotovljeno biti veselega večera, gre ta večer tudi za to, da gospej Odijevi djansko kažemo, da priznavamo velike njene zasluge za narodno naše gledišče.