®feW//ca 33 / letnik 58 / Ljubljana, 23. september 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Prihodnost tekstilcev m tekstilk ni rožnata Po tem> kakšna je prihodnost slovenskih tekstilnih delavk, smo se p0 VarJali z Viljemom Glasom, predsednikom uprave Lisce, d. d. JiVj|JeSovih besedah v Sloveniji sčasoma ne bomo več izdelovali oblačil, p/6j Prec^'*ke in krojilke bodo izginile. da$ SC(*n'ca sindikata Lisce Martina Horžen pa nam je povedala, ra2 .^aP0sleni bojijo vizije lastnikov Lisce, saj se širijo govorice, da naj . ■*Jaj° o prenosu proizvodnje v dežele, kjer je delavke mogoče ' Za St0 mark na mesec- Stran 6 in 7 Svobodni sindikati in delodajalci v skupni smeri V Ljubljani sta se to sredo sestali vodstvi Združenja delodajalcev Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na pogovoru, ki sta ga vodila predsednika Jože Stanič in mag. Dušan Semolič, sta obe strani izmenjali poglede na nadaljnji razvoj socialnega partnerstva v Republiki Sloveniji ter na nekatera vprašanja reprezentativnosti socialnih partnerjev in menili, daje treba ta vprašanja čimprej urediti. Čeprav obstajajo objektivne razlike med interesi delodajalcev in sindikati, je skupni interes gotovo obravnava predloga proračuna za naslednje leto ter čimprejšnji sprejem zakona o kolektivnih pogodbah in zakona o ekonomsko-socialnem svetu. Predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so se dogovorili za nadaljnje utrjevanje kolektivnih pogodb dejavnosti in podprli bodo tudi pripravo strokovnih podlag za dograjevanje plačnega sistema. V ta namen bodo skupaj organizirali strokovne okrogle mize, na katerih bodo sodelovali tudi zunanji strokovnjaki. Pavle Vrhovec *nake izboljšanja naj občutijo tudi delavci i JeUdi letošnji lesni sejem je pokazal, da rji■asi Prevelikih zmogljivosti, velikih se-Se je °8r°mnih zalog dokončno mimo. Ker Hier, tud' lesna industrija prilagodila raz-ti]earn na trgih, je na sejmu mogoče vide-ra zpelke, kijih trg sprejema ali pa so sad V iJa' vajat esarstvu vse bolj velja pravilo proiz-Šlj? 1 Za znanega kupca. Do tega smo pri-rt}j’s ^ SIr|o v zadnjih desetih letih spremenili Hjjj a°st nosilcev proizvodnje in zaposle-čaju d °r te8a n* zmogel, je končal v štetij ’ ^upadla je kar tretjina od 150 tovarn. va|a faJuje večina podjetij sicer nadalje-tijjČ. |1°, vendar z bistveno manj zaposle-1 %!' število zaposlenih seje od 40.000 leta So j Zmanjšal() na 19.000. V tej številki ni-te^^ zaposleni pri zasebnih obrtnikih, p*azen res redkih izjem so delavci, plačani 0,ektivni pogodbi dejavnosti. Izhpdi^- Marjan Ferčec, sekretar Sinlesa ne plače se povečujejo le na podlagi rasti cen življenjskih stroškov (eskalacija). Z združenjem delodajalcev smo začeli pogajanja o novi kolektivni pogodbi za lesarstvo. Dogovorili smo se o vsebini normativnega dela pogodbe, pogajanja o tarifni prilogi pa bomo nadaljevali po izdelavi strokovne analize, ki bo ocenila vpliv z zakonom določene minimalne plače na plače za prvi tarifni razred. Minimalno plačo smo na pogajanjih definirali kot najnižjo plačo v lesni industriji. Ker podatki o poslovanju lesnih podjetij v prvem polletju letošnjega leta kažejo precejšnje povečanje čistega dobička, pričakujemo, da se bomo z delodajalci o takšni predlagani minimalni plači kmalu sporazumeli. Za čas do sprejetja nove kolektivne pogodbe velja sedanja pogodba. Z delodajalci smo o njeni veljavnosti do 31. avgusta 2000 podpisali poseben ugotovitveni sklep. Sinlesje vlado in državni zbor več let opozarjal na mačehovski odnos do lesne industrije, ki ima pri nas vse naravne danosti. Prepričani smo, da imamo med vsemi industrijskimi panogami največ možnosti za razvoj in povečanje števila zaposlenih - imamo namreč surovine, znanje in tradicijo. Lani oktobra je republiški odbor Sinlesa zahteval od vlade in državnega zbora izboljšanje možnosti za gospodarjenje v naši dejavnosti. Ugotavljamo, daje prvi korak že narejen, saj je državni sekretar Boris Šuštar na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo dejal, da ima lesna industrija potrebne danosti za razvoj in da ji je treba z instrumenti gospodarske politike urediti možnosti za še boljše gospodarjenje. Tudi na strokovnem posvetovanju v okviru lesnega sejma bomo opozorili na potrebo, da se naše zahteve čimprej udejanijo. Marjan Ferčec Odgovor na javno vprašanje Sindikata delavcev trgovine Slovenije županji Mestne občine Ljubljana Viki Potočnik vi 8' o. ki d te 8' lj 3. te si ki d, č, te L o o. n■ b L sl si Vi n, P n P n, o, o (I 9 2 h 1 jc P te Ci d >1 2 -S S .1 . Ci. J § "p & t p - J K S O ‘g. tl| 'C 8- .tu ^-p it ^ 5 "S >in P s ■* a, _ o § = •& i r§ 1 O s< k. O s s _=x - >G Cy \ p p af .s l Op,p P > ■P >a a. p 5 — c -5 c ■2, . .g t E ^ 2 -S p S § C ss -p ^ 5 2 ° 2 ~ ■= p Ps -P - s o at Si "S =Q 'g ,P ~P g I P J g g §,>5 P "P . *■* p 5* \s "* Q ~P p "p p tr, »o . -s: s 2-2 'g ^ S 'e ^ p m k; z- ii l- li k. I- •u :u Ih z- 1- Anuša Gaši, tiskovna predstavnica v Kabinetu županje Mestne občine Ljubljana Poziv in zahvala Ker imam doma dober mesec starega otroka in mi vedno primanjkuje časa, se oglašam z zamudo, saj je bil moj primer rešen že v začetku septembra. Vendar nisem pozabila, da sem izbojevala svojo veliko bitko s pomočjo Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki deluje pri ZSSS v Ljubljani. Želela bi pozvati vse delavce, ki se jim zdi, da delodajalci kršijo njihove pravice, spregovorite, ne bojte se; če niste, postanite člani sindikata; v primeru težav stopite do sedeža sindikata. Njihovi strokovnjaki vas bodo poslušali in vam poskušali pomagati, zaupajte jim, kajti ta organizacija bo toliko močnejša, kolikor bomo verjeli vanjo in ji zaupali. Vedite, da tudi za nami delavci stoji nekdo, da nismo sami, potrebno je biti osveščen in v pravem trenutku odpreti prava vrata. Ob tej priložnosti bi se želela iskreno zahvaliti Sandiju Bartolu, sekretarju Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki mi je pomagal izbojevati pravico in mi nesebično stal ob strani. Še enkrat iskrena hvala. Tamara Mavec, Grosuplje Odmev: Trgovine odprte ob nedeljah - trgovke in trgovci brez počitka Spoštovani kolega Djordjevič nega sistema Mercator, d. d. Za uveljavitev te kolektivne pogodbe, ki jo dobro poznate, ste prejeli najvišje sindikalno priznanje, zato je nedopustna in zavajajoča trditev, da je le-ta v nasprotju s Kolektivno pogodbo Sindikata delavcev trgovine Slovenije, kajti le-ta v 6. odstavku 7. člena priporoča razvrstitev tarifnih razredov v plačilne razrede. Zal mi je, da je pogajalska skupina za sklenitev Kolektivne pogodbe Poslovnega sistema Mercator, d. d. izposlovala (tudi ob Vašem sodelovanju) le določbo, da je osnovna plača enaka izhodiščni plači po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. Dejstvo je, da še nismo sprožili postopka sprememb in dopolnitev naše kolektivne pogodbe predvsem zato, ker se že dalj časa pripravlja, tudi ob sodelovanju predstavnikov sindikata, nov plačni sistem, ki vsebuje tudi plačilne razrede in napredoval-ne razrede, kar pomeni, da se bo upoštevalo priporočilo Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Prejela sem Vaše ugotovitve in zahteve s članskega sestanka dne 3. 8.1999, v katerem navajate določene nepravilnosti pri evidentiranju ur zaposlenih v PC Trgovini Ljubljana MO IV., izplačilu plač in koriščenju počitniških kapacitet. Glede plač naj navedem, da se obračunavajo tako, kot je zapisano v Kolektivni pogodbi Poslov- namen? Ali želite z ugotovil sestanka seznaniti sindikat ob dujoče družbe Mercator, d. «• Konferenco ZSSS ali pa s teffl kazujete, da ne berete posredi nih gradiv in sprejetih sklep0" * vršnega odbora sindikata oz/t° skušate le-tega ponovno rati pri članstvu in tudi v ZS ' To sem Vam napisala zal°’ sem odgovorna za obveščan/ nov izvršnega odbora sindikat preko njih tudi vsemu članst" S spoštovanjem! predsednica Mercator!. prevladujoče d** To pismo, naslovljeno Djordjevičuje Katja Galof P°s^ la našemu uredništvu Z ... ga zaradi pravilnega inforra nja bralcev objavimo. PriplS je, naj o problematiki delo časa, ki je bila glavna teina l,li: tud' Trditev, da delavcem niso znani plačilni kriteriji, dokazuje le, da ne poznate dobro naše kolektivne pogodbe in vseh aktov družbe, ki so v veljavi od leta 1996 in pri sprejemanju katerih smo tudi sodelovali. Od predsednikov sindikatov oziroma izvršnih odborov se pričakuje spremljanje pravilnosti njihovega izvajanja in tolmačenja v sredini, ki jo zastopajo. šega sestavka, pridobimo mnenje člana uprave Poslov*1. * sistema Mercator Aleša Cel To mnenje bomo skušali Prl Obolel ali pri delu poškodovan delavec je $ku~re-č za podjetje tako velik strošek, da Se Saj° to preprečiti na organiziran način. Tega asi podjetniki in oblast očitno niso zavedali, jJ nas je pri sprejemanju zakona o varstvu in avju pri delu prehitela celo Hrvaška. stu. objavljen je v Uradnem li- ljja d | 5/",je začel veljati sredi j u-dj:’ el°dajalci pa so zavezani, da ure-ljavit°P°dročje vdveh letih po uvede^ V| zakona. Minister, pristojen za stv ’ 'n minister pristojen za zdrav-v d ’ bosta izvršilne predpise izdala jjL nnaJstih mesecih po uveljavitvi kon n‘l'P>0 takrat pa, tako določa za-v vetjavi več kot 40 raz-je|a L.Ptovilnikov, precej jih je spre-da VSa Jugoslavija. Vse to seve-t,1elii|rnen'’ da ho novi zakon spre-Podr ,?edanjc kritične razmere na a|j Č’C|U varstva pri delu šele čez leto dj|0 l LX' dni. Kitko hitro se bo to zgo-Pfitj’,° v veliki meri odvisno tudi od s°d0|,OV sindikatov na vse tiste, ki be„e ■ ni Pripraviti in sprejeti izvedeti t druge predpise ter vzposta-1^ ud‘ nove institucije. Cr Je ta zakon nastajal tako dol- Ker pa se samo po sebi ne bo zgodilo nič, ker je zelo veliko odvisno tudi od sindikatov, ki so k sreči organizirani skoraj povsod tam, kjer so delovne razmere za zdravje najbolj škodljive, povzemamo nekaj pomembnejših določb iz tega zakona. Prepričani smo, da bodo sindikati za uveljavitev določb zakona o varnosti in zdravju pri delu sprejeli svoje akcijske programe. Nenazadnje bodo v podjetjih, kjer svet delavcev ni ustanovljen (praviloma so to manjša podjetja), naredili vse, da bi bil za posebnega zaupnika delavcev za varnost in zdravje pri delu izvoljen kdo, kije sindikatu vsaj blizu. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo delavcu zagotavljati varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja. Delavec pa mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Nadalje je delavec dolžan opravljati delo tako pazljivo, da s tem varuje življenje in zdravje sebe in svojih sodelavcev. Delavec je tudi dolžan uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo. Delodajalec mora zagotavljati zdravstvene preglede zaposlenih, kot to predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom za delo. Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu prek pisnih navodil in obvestil. Če delavcem grozi neposredna nevarnost, so navodila lahko tudi ustna. Delodajalec mora delavce seznaniti z nevarnostmi na delovnem mestu in ukrepi, ki nevarnosti zmanjšujejo. Posebej mora delodajalec zagotoviti obveščenost: nosečih delavk, starejših in mlajših delavcev, delavcev z omejeno delovno zmožnostjo, o tveganju na delu in ukrepih za varnost in zdravje delavcev. Delodajalec mora delavca usposobiti za varno in zdravo delo že ob sklenitvi delovnega razmerja, prerazporeditvi na drugo delo, uvajanju nove tehnologije in sredstev za delo. Delodajalec mora inšpekciji za delo prijaviti vsako smrtno poškodbo ali drugo poškodbo, zaradi katere delavec ne more delati tri zaporedne delovne dneve. Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom omogočiti, da da j)()^Vohodnih sindikatih menijo, varn 5azmere na področju skrbi za NCr|°ln zdravo delo precej izboljšal. 'Vrontdnje zah°n upošteva tudi ^anv - skušnje in mednarodne o®ntoje. Čeprav se strokovnjaki ft>Zn°nU še niso razpisali, je tudi nelep J^cem jasno, da je zakon po-ja|Ca 0tonosti in obveznosti deloda-de|a,'Jasn° 0Prc‘dclil tudi odgovornosti tt^g Delavci bodo po nekaterih lati l • morah tudi sami sebe vpra-y, so naredili za svoje zdravje. ene | a mora državnemu zboru v ložiti etupo uveljavitvi zakona pred-*dra naci°nalni program varnosti in 8ra Ja Pri delu. Vsebina tega pro-vam a Je strategija razvoja področja bila rv *' 'n zdravja Pri delu. Ta naj bi ždra .penjena varovanju življenja, (ev Ja 'n delovne zmožnosti, prepre-bo, Jfpoškodb pri delu, poklicnih la aj-ni in bolezni, ki so posledica deli p z njim povezane. Ta nacional-$veto®rarn h° vlada določila po po-Ptm Vanju s strokovno javnostjo, avniki delodajalcev in sindikati. Pred desetletjem je o naših tovarnah viselo nič koliko propagandnih tabel, ki so zaposlene opozarjale na skrb za varno in zdravo delo. Table, kot je ta iz Akripola, ki poziva h kulturi medsebojnih odnosov in združitvi znanja in dejanj, so danes že prava redkost. Bo zaradi zakona o zdravem in varnem delu podobnih tabel v prihodnosti spet več? sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo varno in zdravo delo. Delodajalec mora svetu delavcev in sindikatu posredovati izjavo o varnosti, s katero je določil način in ukrepe za varno in zdravo delo. Ta izjava temelji na ugotovitvah o možnih nevarnostih in škodljivosti na delovnem mestu, v njej mora biti tudi ocena tveganja nastanka poškodb in zdravstvenih okvar. Delodajalec se mora s svetom delavcev posvetovati o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, izbiri strokovnega delavca, posebej odgovornega za varnost in zdravje delavcev, izbiri pooblaščenega zdravnika, izjavi o varnosti in obveščanju delavcev. V podjetju, kjer ni organiziranega sveta delavcev, opravlja vse te naloge poseben delavski zaupnik za varstvo pri delu. Delavskemu zaupniku mora delodajalec omogočiti vse pravice, ki gredo svetu delavcev. Za izvolitev delavskega zaupnika se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve sveta delavcev. Svet delavcev ali delavski zaupnik smeta od delodajalca zahtevati sprejetje primernih ukrepov za odpravo ali zmanjšanje tveganja za varnost in zdravje delavcev. Če svet delavcev ali delavski zaupnik meni, da delodajalec ni zagotovil varnostnih ukrepov, lahko zahteva nadzorstvo inšpekcije za delo. Predstavnik sveta delavcev in delavski zaupnik imata pravico prisostvovati inšpekcijskemu pregledu. Delodajalec mora svet delavcev, delavskega zaupnika in sindikat seznaniti z ugotovitvami, predlogi in ukrepi inšpekcije. Delavec ima pravico in dolžnost, da se seznani z varnostnimi ukrepi ter ukrepi zdravstvenega varstva in se usposobi za njihovo izvajanje. Če mu grozi nevarnost za življenje in zdravje ali če niso izvedeni varnostni predpisi, ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati, da se nevarnost odpravi. Delavec ima pravico odklonili delo v primeru, da dela več kot polni delovni čas ali ponoči, če bi se mu skladno z mnenjem pooblaščenega zdravnika zaradi tega poslabšalo zdravstveno stanje. Če delodajalec ne odpravi nevarnosti ali se ne ravna skladno z mnenjem pooblaščenega zdravnika, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Na delovnem mestu ali v razmerah, kjer je večja nevarnost za poškodbe ali okvare zdravja, lahko delavec dela le pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi, in ob oceni pooblaščenega zdravnika, daje za to delo zmožen. Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe in uporabljati predpisano opremo ter sredstva, dolžan seje odzvati tudi na zdravstveni pregled. Če delavec tega ne upošteva, huje krši obveznosti iz delovnega razmerja in mu zaradi tega delovno razmerje lahko preneha. Franček Kavčič Seminar v Pragi o finančni udeležbi delavcev v podjetjih Sindikalni inštitut S1NDNOVA iz Rima je po naročilu Evropske konfederacije sindikatov iz Bruslja pripravil obsežno študijo o stanju na področju privatizacije v državah Srednje Evrope in Baltika. V sklopu raziskovalnega projekta je bilo 10. in 11. septembra v Pragi posvetovanje predstavnikov sindikalnih organizacij iz držav, vključenih v raziskovalni projekt. Prek Slovenskega sindikalnega odbora za evropsko združevanje smo se Posveta o finančni udeležbi delavcev v evropskih podjetjih udeležili Martina Horžen, sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Lisce Sevnica, Brane Medija, SKEI Elektro-elementa Izlake, in podpisani. Razprava na seminarju je potekala na podlagi pripravljenega raziskovalnega projekta tako, da smo predstavniki posameznih držav predstavili svoje poglede in izkušnje. Izsledki projekta in razprave predstavnikov posameznih sindikatov so pokazali, daje privatizacija v posameznih državah potekala po različnih metodah in, daje bil vpliv sindikatov na privatizacijo skoraj zanemarljiv. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo pri pripravi procesa privatizacije Slovenci prednjačimo! Svobodni sindikati dosegli določene ugodnosti v korist zaposlenih. To smo dosegli s strokovnim dokazovanjem in številnimi protesti. Takih ali podobnih aktivnosti pa nismo zasledili pri drugih sindikatih. Drugi del posveta pa je bil namenjen predstavitvi praktičnih izkušenj participacije delavcev pri dobičku. Predstavljeni so bili primeri iz Francije in Irskega Telecoma. Predvsem je zanimiv primer Francije, edine članice EU, ki v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi z zakonom predpisuje participacijo delavcev pri dobičku. Predstavniki Evropske konfederacije sindikatov so poudarjali velik pomen participacije delavcev pri dobičku, kar bi državne oblasti morale podpreti s finančnimi ter davčnimi olajšavami. Po njihovih ocenah je udeležba delavcev pri dobičku eden od pogojev za krepitev in utrjevanje industrijske demokracije. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, daje naš pripravljeni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (Poročevalec Državnega zbora, št. 5 L, z dne 28. 10. 1997) v skladu z usmeritvami Evropske konfederacije sindikatov in strokovnih napotki seminaija v Pragi. Lastniški deleži delavcev v kapitalu, nastali na podlagi zak° o privatizaciji, se bodo ohranili in povečali nadaljnjim stimuliranjem notranjegadelavs ga delničarstva. Nekateri strokovnjaki s° p(eP čani, da razvoj notranjega delničarstva utrjuje 0 mokratizacijo v podjetju. Podatki iz nekate držav: ZDA (ESOP), Anglija (ESOP), Irske,^ zozemske in v manjši meri Nemčije potrjuj6-!, daje notranje lastništvo delavcev gospodam0 . učinkovito. Notranjemu delničarstvu bodo m° sindikati dolgoročno zagotovo posvetiti veCrj zomosti, saj je v funkciji ohranjanja zaposlen0 ter socialne in materialne varnosti delavce^ Po našem mnenju bi na seminarjih in p°s. tih, kijih organizira Evropska konfederacij3 U dikatov (iz Slovenije je edino ZSSS član EK ' morali širiti krog udeležencev. Na ta način 01. formacije prihajale v širši krog sindikalistu bi se ti seznanjali s stanjem v drugih držav3 pri drugih sindikatih. Zagotovo bi to prispe lo k lažjemu ocenjevanju pravilnosti in uspes11^ naših aktivnosti ter preverjanju naše usp°s ljenosti. jjt Brane Koordinacija kolektivnih pogajanj v tekstilni in usnjarski industriji na evropski ravni Postopna uskladitev plač in delovnega časa Predstavniki Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije smo se v začetku septembra prvič udeležili delovnega sestanka v okviru Evropske sindikalne organizacije za tekstil, oblačila in usnje, na katerem so sodelovali predstavniki sindikatov iz 20 držav. Tema je bila zelo zanimiva in vedno aktualna: koordinacija kolektivnih pogajanj v naših dejavnostih. Na delovnem srečanju smo se informirali o nastanku in poteku te mednarodne sindikalne aktivnosti in se dogovorili tudi za nadaljnje oblike in vsebino sodelovanja. Uresničitev gospodarske in denarne zveze ter uveljavitev evra pospešuje proces gospodarskega združevanja v Evropi in krepi konkurenčni boj med podjetji in državnimi gospodarstvi. Uveljavitev evropske koordinacije politike kolektivnih pogajanj je ena od glavnih možnosti delojemalcev, da izkoristijo ekonomske in socialne priložnosti, kijih ponuja Evropska unija kot gospodarsko-denama zveza. Koordinacija kolektivnih pogajanj bi lahko preprečila tudi socialne dumpinge znotraj zveze. Spoznanje o potrebnosti koordinacije tarifnih politik v tekstilni in usnjarski dejavnosti na evropski ravni je prišlo do izraza leta 1991, že naslednje leto pa sta pričeli delati neformalni delovni skupini za tekstil in obutev, leta 1998 pa še skupina za usnjarje. Rezultat teh aktivnosti je Listina o otroškem delu in Kodeks obnašanja glede minimalnih človeških pravic pri delu. Od leta 1993 teče poseben "pilotni projekt”, ki ga financira tudi 5. generalna direkcija Evropske komisije in se nanaša na sestavo evropske baze podatkov o kolektivnih pogodbah v obutvenem sektorju. Pilotni projekt j e sedaj pripravljen za spletno stran na internetu. Ob pripravah na razširitev Evropske unije je ETUF:TCL - European Trade Union Federati-on:Textile, Clothing and Leather (Evropska zveza sindikatov tekstilne, oblačilne in usnjarske industrije) svoje aktivnosti razširila tudi na ustanavljanje evropskih svetov delavcev. Po 2. kongresu ETUF:TCL, leta 1997 v Portu, je bila ponovno ustanovljena delovna skupina za “kolektiva pogajanja”. Njena naloga je bila priprava ciljev in zahtev na ravni nacionalnih zvez tekstilne, oblačilne in usnjarske industrije. Prvi cilj je prerazdelitev in skrajšanje delovnega časa in priprava omejitvenih smernic glede razporejanja delovnega časa. 9. kongres ETUC-European Trade Union Committee v Helsinkih je v posebni resoluciji Evropski sistem odnosov med delodajalci in delojemalci evropske panožne sindikalne zveze zavezal za izvedbo naslednjih 5 nalog, kijih sami imenujejo IZZIVI: - v vsaki evropski sindikalni zvezi razviti ustrezne strukture in politike, da bi koordinacijo kolektivnih pogajanj na sektorski ravni p°s vili na noge, - razviti praktične in tehnične podporne ui° pe, da bi izboljšali koordinacijo kolektiv pogajanj, - okrepiti in/ali vzpostaviti evropski sociala1 log v vsaki gospodarski panogi, ,0. - s koordinacijo znotraj ETUC-a jamčiti sp šno skladnost sindikalnih zahtev. Glavni cilj te evropske politike koordinati kolektivnih pogajanj je zajamčiti vsem del ^ cem razvoj zaposlovanja, poštene dohodke izboljšanje delovnih in življenjskih razmer^ raznolikosti nacionalnih pogajalskih model0 zakonodaje je treba uveljaviti minimalne ° me in postopno uskladiti plače in delovni -. Končni cilj je opredelitev mreže skupnih m1 malnih pravic, ki naj bi jih uživali vsi delavC panogi v vsej Evropski uniji. Na področju plač je cilj evropske koordi cije obramba kupne moči plač pred inflacijo-pna moč plač naj bi rasla na podlagi poštene 0 delitve rezultatov povečane storilnosti med pitalom in delom. Nacionalne zveze naj bi00^ nile popolno samostojnost in nosile tudi vs° govornost glede ravnanja na pogajanjih. V letu 1999 je predvideno nadaljevanje P prav za pogajanja o evropskem panožnem SL| razumu o plačah, izobraževanje in izmenjaj podatkov med članicami in drugimi držav3j v Srednji in Vzhodni Evropi. Nadzirali bi L časovno usklajenost pogajanj v posamezni0 žavah in uvedli izmenjavo opazovalcev me° žavami. > Ob upoštevanju vse^a, kar smo prebrali ^ a, šali, imamo sindikati v tekstilni in usnjarsk°P.(r delovalni industriji v Evropi veliko skupnih P , blemov in zato tudi veliko skupnih nalog. Up^ da bo tudi Sindikatu tekstilne in usnjarsk°P,, delovalne industrije Slovenije to sodelovanj6 r ristilo in bomo tudi sami prispevali svojez nje in izkušnje. m Branka Novak, sekre& SKOJNINSKA reforma Pokojnine se ne bodo povečale Plavni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slo-djtj ^ Je na seji ta ponedeljek ugotovil, da se pokojnine ne morejo povelj • U'1Jske P*aoc so se namreč znižale za 0,4 odstotka, povečanje po-m .lrj Pa Je po sedanjem zakonu mogoče le takrat, ko je rast plač naj- U b5-odstotna. letot odbor je obravnaval tudi osnutek finančnega načrta za prihodnje ž;|, ’ ko naj bi poslovanje potekalo že na podlagi novega pokojninskega ^etkijla ■ ° osnutku finančnega načrta se bodo pokojnine povečale v za-Zei u Prihodnjega leta, ko naj bi se zaradi učinkov zakona upokojevanje Pok UP.°^asnil°- Zaradi tega so v strokovni službi ZPIZ izračunali, da bo j> i Jn,nska blagajna prihodnje leto potrebovala bistveno manjši priliv 2 avne blagajne. kaj 3rdt*' te8a bo tekoče financiranje ZPIZ od prihodnjega leta dalje do-pUravnoteženo, dohodki in odhodki bodo vsaj približno izravnani. klja'° • ^ Pa h° luknja iz poslovanja v letošnjem letu, letošnji primanj-Hia/ 'la' P° ocenah dosegel 16 milijard tolarjev, kolikor je država prevez n. aza*a v pokojninsko blagajno. Zaradi tega ZPIZ lahko svoje ob-tian tr' Pokr'va 'e z najemanjem kreditov. Kako bo pokrit letošnji pri-ZPrz ’ *30 ena °ri najtežjih zagat priprave novega finančnega načrta. b]a . se sooča tudi s problemom neplačanih prispevkov v pokojninsko larjp n°' Zavarovanci in zavezanci dolgujejo ZPIZ skoraj 20 milijard to-(]0i .' (,(l tega je kar 16 milijard dolga zasebnega sektorja iz prejšnjih let, |jk/le vetjetno neizterljiv. Velik del tega zneska odpade na zamudne obresti. iw , Vni odbor ZPIZ bo od vlade zahteval, naj pripravi poseben zakon, ki dol" * Urec*'* izterjavo (tudi odpis) neplačanih prispevkov, kar je vlada Zna narediti po veljavni zakonodaji. puvni Svetovalec Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Pokojninska reforma n ■ Vprašanje: Želim se upokojiti takoj, ko ho to le mogoče. Zanimajo me vse možnosti od predčasne jtn upokojitve do dokupa pokojninske dobe. Ro- S(.,h kem 30. 8. 1950. Zaposlena sem ves čas od 16. 3. 1970 naprej. *ahk t C*°vvna invalidka III. kategorije. Rodila sem tri otroke. Kdaj 0 računam na upokojitev? Odgovor: bo Ot*8°vorom na vaše vprašanje se res ne mudi, saj se boste, če le ne Po y H}68 kakšne hujše nezgode, skoraj gotovo upokojili šele mnogo let stoiku pokojninske reforme. Državni zbor čakata še celi dve fazi po-p0 a Za sprejem zakona, ki prinaša pokojninsko reformo. Kakšni bodo Pre(,. °rmi pogoji upokojevanja, lahko danes sklepamo zgolj na podlagi bj bj|8a zakona in amandmajev vlade. Z odgovorom na vaše vprašanje dne 0 Zat0 najbolj pametno počakati na objavo reformnega zakona v Ura-^ hstu Republike Slovenije. de p 0rrna ukinja možnost predčasne upokojitve tudi za delovne invali-le tak aV*C0 starostne pokojnine boste zato lahko najprej uveljavili še- 1 ati ko boste dopolnili polno pokojninsko dobo. Ta se bo po letu 2000 do^nske postopoma podaljševala s sedanjih 35 na 38 let pokojninske i^.Leta 2005, ko boste vi sicer že dovolj stari za upokojitev in boste Že 3^ | let delovne dobe, bo za starostno upokojitev ženska potrebovala lei - let polne pokojninske dobe. V letu 2005 bi se zato lahko upokojili e hi si na kak način k 35 letom delovne dobe pridobili še vsaj eno ________št. 32/16. september 1999 1 >13 PiTl 5 leto druge vrste pokojninske dobe. Na voljo imate tri možnosti. Ali katera, če sploh kakšna, pride v poštev pri vas, boste lahko ugotovili le vi sami! Najprej je tu možnost dodane dobe. Sklepam pa, da najverjetneje ne boste upravičeni do dodane dobe, ki se prizna za čas uspešno končanega dodiplomskega ali podiplomskega študija, za čas vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije. Sklepam tudi, da ne morete računati na dodano dobo na račun prijave na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba oziroma iskalka zaposlitve. Obstaja tudi možnost dokupa pokojninske dobe. Predlog zakona omogoča dokup pokojninske dobe zgolj za točno določene primere. Sklepam, da v vašem primeru ne bi prišli v poštev dokupi na račun študija, vojaškega roka in prijave na zavodu za zaposlovanje. Ker v letu 2005 še ne boste stari 58 let, za vas tudi ne pride v poštev dokup na račun izgube delovnega razmerja zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave. V vašem primeru, se mi zdi, bi prišla v poštev in bila hkrati tudi smiselna zgolj možnost dokupa za čas opravljanja samostojne dejavnosti pred 1.1. 1983. Obstaja še možnost dokupa za čas nege in varstva otroka, mlajšega od treh, let pod pogojem, da ste vsaj enega od vaših treh otrok rodili pred svojo zaposlitvijo v 20. letu starosti. Ta možnost bi bila za vas smiselna zgolj pod pogojem, če ta vaš otrok v prvem letu svojega življenja ne bi bil slovenski državljan ali pa ne bi imel stalnega bivališča v Sloveniji in če seveda vi v prvem letu otrokovega življenja še niste bili obvezno pokojninsko zavarovani. V vsakem primeru bo cena dokupa zasoljena. Če imate možnost za dokup pokojninske dobe, dobro premislite, kdaj se boste zanj odločili. Poznam namreč ženske, ki so si želele čimprej upokojiti, ko je bil datum upokojitve oddaljen še precej let. Ko pa je dan upokojitve dejansko prišel, se jim v pokoj ni več mudilo. V takem primeru se seveda dokup izkaže za nepotrebno zapravljanje. Toda če ste vsaj enega otroka dejansko rodili leto dni pred vstopom v zaposlitev in s tem v zavarovanje in če je bil ta otrok od rojstva slovenski državljan in imel stalno bivališče v Sloveniji, nima smisla dokupovati te dobe. Predlog zakona vam namreč zagotavlja štetje te dobe v zavarovalno dobo, čeprav ste bili izven delovnega razmerja. Del vaše pokojnine na račun tovrstne priznane dobe bo poravnaval proračun slovenske države! Ta pravica je zagotovljena ali očetu ali materi - tistemu torej, kije otroka v prvem letu njegovega življenja dejansko negoval in bil v tem času pokojninsko nezavarovan. Če si ne morete priskrbeti leta dni dodatne pokojninske dobe s pomočjo ene od prej opisanih možnosti, pa boste oba pogoja za uveljavitev pravice do starostne pokojnine (starost in pokojninska doba) izpolnili 16. 6. 2006. V tem letu bosta za žensko minimalna pogoja za upokojitev vsaj 55 let in 4 mesece starosti (vi boste stari že 56 let) in hkrati vsaj 36 let in 3 mesece pokojninske dobe. V vašem primeru dejstvo, da ste rodili tri otroke, ne bo vplivalo na možni datum upokojitve. Materinstvo namreč pomaga le tistim, ki že imajo polno pokojninsko dobo, niso pa še dovolj stare. Lučka Bdhm PREHODNO OBDOBJE: Minimalna pogoja za uveljavitev pravice do starostne pokojnine za žensko (hkrati morata biti izpolnjena oba pogoja): LETO STAROST POKOJNINSKA DOBA Leta Meseci Leta Meseci 2000 53 4 35 0 2001 53 8 35 0 2002 54 0 35 3 2003 54 4 35 6 2004 54 8 35 9 2005 55 0 36 0 2006 55 4 36 3 2007 55 8 36 6 2008 56 0 36 9 2009 56 4 37 0 2010 56 8 37 3 2011 57 0 37 6 2012 57 4 37 9 2013 57 8 38 0 2014 58 0 38 0 Kakšna je prihodnost slovenskih tekstilnih delavk Pogovarjali smo se z Viljemom Glasom, predsednikom zborničnega združenja za tekstilno in usnjarskoprede-lovalno industrijo ter glavnim direktorjem Lisce Lisca d. d. je eno najuspešnejših slovenskih podjetij ne le v oblačilni industriji, pač pa gledano tudi širše. Vendar so tej dejavnosti v razvitih deželah, kamor po nekaterih kazalcih sodi tudi Slovenija, ure štete. Z Viljemom Glasom, predsednikom uprave Lisce d. d., ki je tudi predsednik združenja tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo se pogovarjali o prihodnosti slovenske oblačilne industrije in seveda tudi Lisce. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednico sindikata delavcev v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji Slovenije pri ZSSS, Martino Horžen. Kakšen je položaj tekstilne industrije Slovenije, kam jo vodi pot? Naše združenje vključuje tekstilno industrijo, industrijo oblačil in usnjarsko predelovalno industrijo. Te tri dejavnosti zaposlujejo skupno še vedno skoraj 37.000 zaposlenih in so že zato pomembne za Slovenijo, čeprav so v zadnjih osmih letih izgubile skoraj polovico delovnih mest. Naše dejavnosti so pomembne tudi zaradi same strukture zaposlenih, saj zaposlujemo pretežno ženske, in to na podeželju, na nerazvitih območjih, kjer navadno ni druge industrije. Dejstvo pa seveda je, da po svoji strukturi, svoji možnosti plačevanja zaposlenih, ta dejavnost sodi bolj v nerazvita kot razvita območja. Panoga je zadnjih osem let propadala. Nekdanji jugoslovanski trg se je zaprl, tudi Ion posli niso več šli kot prej. Kakšna je prihodnost tekstilne industrije v Sloveniji? Ali se je nazadovanje ustavilo? Nekateri trdijo, da bo praktično izginila, da je v teh dejavnostih prostora morda še za pet do sedem tisoč zaposlenih. Treba je razlikovati dva pojma, industrijo, dejavnost kot tako in delovno mesto. To ni v neposredni odvisnosti. Kot optimist pričakujem, da bodo kljub težavam v vseh treh panogah obstala številna jedra, ki bodo sposobna konkurenčne borbe z drugimi proizvajalci. Jedra bodo zadržala predvsem razvojne in tržne funkcije, know-how. Delovna mesta v proizvodnji pa bodo vprašljiva. Predvsem oblačilna in čevljarsko predelovalna dejavnost sta delovno intenzivni, kljub tehnološkemu razvoju stroji vendarle potrebujejo določeno število ljudi. Pri tem so seveda pomembni stroški dela. V Sloveniji bodo stroški dela naraščali z rastjo življen-skega standarda, svetovni trg pa teh stroškov ne bo priznaval. Verjetno bomo tako delili usodo teh 1 I Viljem Glas: Slovenska tekstilna delavka ne konkurira delavki v razvitih deželah, kot denimo delavec v Revozu, ampak delavkam v Srbiji, na Kitajskem itd. Tudi tekstilne šole so vse bolj prazne... To utegne biti dolgoročno slabo, ker kakršen koli bo razvoj te panoge, določene strokovnjake bo potrebovala. Problem pa je, ker zanimanje za poklice v tekstilu zamira. Kakšna bo prihodnost Lisce, gledana iz omenjene perspektive? Kaj bo od sedanje Lisce ostalo čez deset let? Predvsem po letu 1992 smo naredili v Lisci bistvene premike, tudi zaradi izgubejugo-slovanskega trga, ki nam je pomenil več kot polovico prodaje. Izgubili smo tudi dva obrata, enega v BiH, drugega v Srbiji, ki sta zaposlovala skupaj skoraj 600 ljudi. V letu 1992 in 1993 smo imeli kar precejšnjo krizo in takrat smo si zastavili za cilj prestrukturiranje prodaje tako glede vrste poslov kot glede trgov. Odločili smo se, da bomo pospešili prodajo blagovne znamke Lisca in sodelovanje z velikimi evropskimi trgovskimi koncerni in da bomo zmanjševali razne oblik dodelave. Vsega tega se ne da uresničiti čez noč, vendar zdaj že prodajamo 40 odstokov naših izdelkov pod lastno blagovno znamko, dobrih dvajset odstotkov jih prodajamo velikim trgovskim koncernom, raznih oblik dodelave pa je še za 30 odstokov. Najbolj kritično je zagovarjanje stroškov dela tako Bodočnost industrije ni samo v številu delovnih mest. Na primer: v Evropski uniji je v teh dejavnostih zaposlenih povprečno 2000 ljudi na milijon prebivalcev. Po tem izračunu je v prihodnje (če seveda dosežemo raven zahodnoevropskih držav) v Sloveniji prostora za 4000 zaposlenih v tej dejavnosti. Zdaj v oblačilni industriji Slovenije dela 15.000 ljudi. Vendar to ne pomeni, da bo dejavnost propadla. Panoga ima možnost obstati, vendar ob prestrukturiranju. Kar pomeni, da bodo jedra, ki ste jih omenjali, dajala izdelovati oblačila v druge države. V Sloveniji bo ostal design, prodaja, iskanje trga, šivali pa oblačil v Sloveniji ne bodo več. Tako je. Torej bodo v Sloveniji sčasoma izginile šivilje, predilke, krojilke itd. Treba se je jasno vprašati, kaj bo izginilo. Vsa podjetja skušajo ta prehod narediti naraven in čim počasnejši. Se pravi, da bi toliko časa še uspela zadržati proizvodnjo, da ne bi bili potrebni rigorozni ukrepi pri zmanjševanju števila zaposlenih. Vendar pa ne zaposlujejo na no znamko. Tudi pri lastni blagovni znamki kaJP‘ ni mogoče računati na ne vem kakšen dvig 'a cene zaradi visokih stroškov proizvodnje. Glede na povedano o prihodnosti ... evropske oblačilne industrije bi pomiS"1 • da bi Lisca predstavljala, če bi obstala Na tem delamo ... . , ... praktično četrtino slovenske oblačila industrije. al(, Ko bo v slovenski tekstilni industriji tako m hiHi v I isri ne ho ven 1055 Ko bo v slovenski tekstilni industriji taso delavcev, tudi v Lisci ne bo več 1055 zapos'e kot zdaj. Vse doslej je bila Lisca uspešno P0^e. L\j Lisca vse od ustanovitve leta 1955 nikoli m1 izgube, pa tudi ne resnih likvidnostnih težav, dimo se, da bi tako ostalo tudi v prihodnje' iimo se, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Kljub temu lepa prihodnost ni zagotovljena. .h,j. Kolikor v Sloveniji pričakujemo uspešno pn ^ ževanje standardu Evropske unije, se moramo ^ vedati, da na tem prostoru ne bo mesta za del > jim trg priznava ceno 500 do 600 mark mese Seveda to še ne Domeni povečanja brezp0; ižjo stopnjo brezposlenosti, razen Japonske. Kje bi se lahko zaposlile vaše delavke, bi se prestrukturiranje oblačilne industn hitro zgodilo? v Problem je, da v okolju, kjer so tekstilne dei _ zaposlene, skorajda ni možnosti prezaposlitve, m tično vsa ta podjetja delujejo v nerazvitih godh*) in so v svojem okolju zelo pomembna. Zal o va premalo razmišlja, kako bi olajšala in p°u šala prehod sedanje tekstilne industrije v mo no tekstilno industrijo razvitih držav. S čim, s kakšnimi ukrepi bi se to lahko izvedlo? izvedlo? jaV. Morala bi zmanjšati obremenitve, zlasti dej nostim, kjer je strošek dela tako velik. Držav F se vmeša šele, ko se posamezna podjetja že Y tapljajo. , Ali bi oblačilni industriji kaj pomagalo,c.. bi država tako znižala obremenitve, da postala konkurenčna državam, ki so I' prevzele denimo Ion posle? .. jtl Na dolgi rok ne. Gre samo za to, kako tej'n triii omoeočiti nekoliko dališi orehod v stra , Na dolgi rok ne. Gre samo za to, kako tej striji omogočiti nekoliko daljši prehod v str"_’. jt, ro, s katero bodo lahko konkurirala. Te poff>o —emalo. premalo. . Ko ste me vprašali, kaj mislim o prihodnosti u ^ prepričan sem, da bo ostala pomembna na t'ru' j bo močna blagovna znamka v perilu, kopalkah-v bluzah na regionalnem trgu in da bo imela 1 razvoj kot celotne tržne funkcije in da bo v/4 , vala ves potrebni tehnično-tchnološki knovv-h ,j Vprašanje ostaja, koliko bo v katerem trenutku 0 . tega jedra tudi same fizične proizvodnje. O tem Vprašanje ostaja, koliko bo v katerem trenutku . tega jedra tudi same fizične proizvodnje. O tem je nemogoče govoriti vnaprej. ,flV. Pri nas pravkar teče projekt optimizacije p°s ^ nih procesov v podjetju, kije usmerjen v is^3 vseh notranjih rezerv, racionalizacijo vseh trebnih postopkov, iskanje idej, kako povečat' K hranke, seveda tudi povečati konkurenčno sp°s nost in s tem podaljšujemo obdobje, ko lahko' • mo proizvodnjo v Sloveniji. Mi že zdaj korh",^ ramo s i umu vciicjau uiavvu, konkurenčnost podjetja. i?iu zaPoslovanja ne. Naša zaposlovalna politi-jjf stabilna že vrsto let. Bndar se število v Lisci zaposlenih stalno zmanjšuje... zasta' Y?nc^ar Je t0 kontinuiteta. Ko smo leta 1992 Ve,a.Vl‘1 novo strategijo podjetja, smo se jasno za-šte 3 *’ Pr*haja drugačno obdobje in da ni po-p. n° ^Poslovati mlada dekleta pri šivanju, ki bo Zato1 ° Pr°hlematično že čez deset, petnajst let. javn ^ •re*3a m*ad'no usmerjati v perspektivne de- Naša delavka v proizvodnji ne konkurira zahodnoevropski delavki, ker te proizvodnje tam ni. V tem delu proizvodne funkcije konkuriramo delavki v Srbiji, ki zasluži 60 mark mesečno, naše delavke pa desetkrat toliko, in deloma poljski delavki. Da seveda ne govorimo o zaslužku delavk na Kitajskem itd. Nekaj drugega je delavec v Revozu, ki konkurira delavcem v Zahodni Evropi, ne pa Kitajcem. Tega se premalo zavedamo. B. F). Predsednica sindikata v Lisci Martina Horžen Za uspešnost podjetja zaslužen tudi sindikat 5®^® zaposlenih delavcev je članov adikata? Ali imate kak konkurenčni rdlkat v podjetju? Posl nU^ s'n(hkat je včlanjenih 89 odstotkov za-ka. ea'h- v družbi pa ni nobenega drugega sindi-lihč ''aP°rien|h nas je 1057, v najboljših Lisci-je ^i.asi'1 Pred trinajstimi do petnajstimi leti pa nas v n ,° 2500. Tu so všteti tudi zaposleni v obratih je h i aanJ*h drugih republikah Jugoslavije, ki jih njjj‘y °holi 600, in delavci iz obratov po Slovenj ^oven*ji še imamo poslovne enote v Se-je v „m’ v Zagorju, v Krmelju. Največja enota pa jen; evn>ci, kjer je proizvodna enota šivanja, kroji »skladiščenja in upravnih služb. teni edsednica sindikata sem že drugi mandat, pred nadcfd S-C-ln hha podpredsednica in dve letu tudi Irtia me^a*a predsednico, ki jo je izdalo zdravje, tgjn 0 zaupnikov v vsej Lisci, v poslovnih eno-Sed« 'Ut*' Predsednike teh enot, ki sestavljajo pred-prtVo sindikata družbe. ba , dsedstvo se sestaja po potrebi, kadar je tre-v0v ravnavati kako vprašljivo ali kritično zade-ntera^samezni enoti, in sproti se prilagajamo raz- Sthn fruz^' 'mamo tudi svet delavcev, v katerega Ni ytOS drugič volili. Šteje 13 članov, ki so vsi yC ani sindikata. Sodelovanje je zelo dobro. že Podjetju nas je od zaposlenih 89 odstotkov Stisk vt if 'IN,a vodstvenih mestih imamo pa moške. ko vidi sindikat svojo firmo? Ali je ^ Pesna, manj uspešna, neuspešna? Pač rv Q druz-hu je zelo uspešna. Pa ne od včeraj, je r;i | to uspešnost gradi že več kot 40 let. Vedno sleni a na Z(iravih temeljih in vedno je bila zapo-pris v ponos. Moram pa reči, da k uspešnosti pag Va tudi sindikat. Pa ni to samo z vidika plač, yF>a tudi zaradi razumevanja vloge sindikata. sora nn velja omeniti zlasti obrat Mure, ki ima . liko dela, da morajo delavci včasih de tudi ob sobotah,” pravi Milič. “Prav M so se uredile razmere v gradbenih p°dJ . jih, med njimi tudi v Imgradu, perspe^._ vo pa vidijo tudi v kmetijskih organiza j ah. V Ljutomerčanu je poprijelo za krm lo novo vodstvo, ki želi ljutomerskim nom, ki so včasih izredno slovela doma v tujini, vrniti veljavo. Kmetijci imajo cer resne težave z denacionalizacijskim* htevki, vendar upajo, da bodo tudi te PrV) bleme prebrodili. Kakor kaže, je najhuj kriza v ljutomerskem kmetijstvu mimo-cer pa bi lahko uspešnih podjetij naštel1 • veliko!” Plače po kolektivni pogodbi Kakšne plače pa prejemajo delavci v Uti tomeru in okoliških občinah? “Večina poslenih prejema plače po kolektivnih P ^ godbah,” nravi Milič. “Največ problema sodel° dikat, ker se bojijo, da jih bo de zaradi tega šikaniral in po kratkem odpustil.” Se večji problem pa je zaposk črno, kije v zasebnem sektorju bi jeno kot drugod. “Kakor kaže, s a’ davčna uprava, inšpekcijske službe in S1 v zvezi s tem zaspali.” arko Milič pravi, da delovna inšpek-Ja intervenira, če jo kdor koli opozori na dar*tVe delovnopravne zakonodaje. Ven-, PaJe ^a inšpekcijskih službah premalo ativ enih, da bi lahko delali samoinici-jaicno ter sami preverjali, kateri deloda-jn ^P°^ujej° delovnopravno zakonodajo drn^e*aVCem marsikdaj ne preostane nič tit ^a’ *aVCeV 'n *3° 8tev'*u udeležencev je letošnji jubilejni, deseti pohišt-kovn- tUC*' najv’cčji doslej. Sejem tradicionalno spremljajo številna stro-°blikoval an^a’ tra<^'C*0na*ne Pa 80 tud' nagrade, ki jih podelijo najboljšim pog0(j^‘l eem 'n izdelovalcem pohištva. Na otvoritveni dan so na sejmu podpisali rial kj °v° ustanovitvi razvojnega centra pohištvene industrije Slovenije, ki da bosta tej rešitvi z naklonjenostjo pri-tudi mestna občina Maribor in država. IVITT-Tkanino namreč pomeni resno nevar-t zakon, po katerem bodo iz sodnega regiji? 8°spodarskih družb izbrisali hčerinska pod-,Ja» če 6 mesecev ne bodo likvidna. Zakon je v bistvi - /u pozitiven, vendar pa prizadene tudi večja (.v Jetja, ki imajo perspektivo, čeprav sojih ma-, ,na Podjetja obremenila s svojimi dolgovi. Za sna podjetja bi zakon moral ponuditi ustre-ZneJŠo rešitev.” stna usoda delavk in efavcev Timita ,/hšna pa je US0()a delavcev nesojenega inva-v S[ - a Podjetja Timit? “To podjetje je moralo Da ,. aJ 16. avgusta letos. Razlog za njegov pro-Je bil tudi v tem, daje podjetje zaposlovalo skoraj same invalide, ker ni bilo registrirano kot invalidsko podjetje, pa ni uživalo olajšav, ki jih ta status prinaša," pojasnjuje Jurakova. “Vseh 80 delavcev, med katerimi je bilo 90 odstotkov delovnih invalidov, ki so invalidi postali v MTT-ju, je moralo v odprto brezposelnost na zavod za zaposlovanje. Najhuje pa je to, da so njihove zaposlitvene možnosti v Podravju, kjer je izjemno veliko brezposelnih invalidov, izjemno majhne. Zato so se številni delavci znašli tudi v psihični krizi, saj se počutijo nepotrebni. Večinoma gre za ženske, stare okoli 45 let, ki bi še lahko delale, če bi dobile svoji invalidnosti primemo delo. To je tragedija delavk, ki so začele delati s 15 leti, pri 45 letih pa imajo že okvarjene hrbtenice, ramenske sklepe in dmge težave, ki jih je povzročilo pretežko delo. Omenjene delavke bi sicer lahko imele beneficirano delovno dobo, vendar zanje nihče ni plačeval prispevkov zanjo, v stečajni masi pa za to tudi ne bo dovolj sredstev. Snovalci pokojninske reforme, ki zagovatjajo dvigovanje starostne meje za upokojitev ne glede na delovno dobo, bi se lahko pobliže seznanili s takšnimi primeri. Potem bi morda prišli do dmgačnih zaključkov kot sojih predlagali v beli knjigi.” Korektni odnosi sindikata in vodstva MTT-Tkanine Stečaj podjetja MTT-Tovarna tkanin Melje je pomenil pretres tudi za sindikat tekstilne in us-njarskopredelovalne industrije v podjetju. Zaradi korektnega odnosa Saša Jevšnika, ki je prisluhnil sindikalistom, sedaj v podjetju MTT-Tka-nina sindikat podjetja ponovno deluje. Njegov predsednik je Janko Košar, kije vodil sindikat že v MTT-Tovarni tkanin Melje. Direktor podjetja MTT-Tkanina je po stečaju matice po besedah Jurakove korektno zaposloval tudi sindikalne zaupnike. Konec avgusta so se z direktorjem Sašom Jevšnikom o delu sindikata v podjetju pogovarjali tudi predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Tone Rozman, sekretarka omenjenega sindikata Branka Novak ter sekretarka območnega odbora omenjenega sindikata v Podravju Branka Jurak. Dogovorili so se za korektno sodelovanje pri reševanju zdravega jedra MTT-ja in pri zavzemanju za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Tomaž Kšela kupec Tama znan do konca meseca? Konzorcij lahko celotno Kupnino za TAKI plača v Šestih mesecih W°^a konzorcija kupcev premo-preJaTama v stečaju Anton Cokl in pr Sednik sveta konzorcija Jože HQ ®er sta pred dnevi obvestila jav-ste, .da je konzorcij po dogovoru s nje ^n'm upraviteljem in skladno z slal °Vlrn' P'sn*m* pripombami po-djvJ^dajnemu senatu Okrožnega sobo. V Mariboru dopolnjeno ponud-, *a nakup premoženja Tama v ste-en Kakor smo v Novi Delavski nCc n°st' že poročali, je konzorcij ko-jua av8usta nakazal na žiro račun Ta-bot stečaju 794 milijonov tolarjev kun' ■rfaz resn°sti svoje namere, da UP* Tar ■ ■ - • ^ ko: movo premoženje v celoti. ste, . nzorciju so pričakovali, da bo ^ JjPd senat Okrožnega sodišča v •ta i ni dopolnjeno ponudbo obrav-nUdT < 0 r°ka’ k* 8aJe konzorcij poda,. ‘ ~to je do 20. septembra - ven-jtJ stečaji senat doslej še ni spre-n0 °čitve. Zato je konzorcij veljav-,ob Sv°ie ponudbe podaljšal do 1. ok-(]Q. , k lani konzorcija upajo, da bodo Dim krat končali pogajanja s stečaj-Od UPraviteljem ter dobili dokončen $°v°r stečajnega senata, v * ■ 'n Protner zagotavljata, da bo v0 ln*ru, če bo stečajni senat njiho-HU J* nudbo sprejel, konzorcij v ime-lr),nV(’Ph članov zagotovil plačilo ce-Ngn kuPnine v roku šestih mesecev. Hirpg avr>i seji sveta konzorcija so na-rpa, u8°tovili, da so sredstva oziro-L^ne garancije od potencialnih ®°tc>C|V °z'roma članov konzorcija za-stj v ,|ene. Pri tem velja omeniti zla-e *ke kupce, kot so Slovenska raz- vojna družba (le-ta kupuje premoženje na lokacijah, kjer obratujejo podjetja MPP), Pošta Slovenije, Bis Mark in Komunaprojekt v povezavi z Novo Kreditno banko Maribor. Vodstvo konzorcija pričakuje do svoje ponudbe pozitivno stališče tudi od upniškega odbora, saj ponujena kupnina zadostuje za poplačilo terjatev delavcev, bankam pa se ponuja priložnost, da bodo sodelovale pri obnavljanju proizvodnje na lokaciji Tama. Člani konzorcija pričakujejo tudi podporo predstavnikov države v upniškem odboru, saj so oblikovali konzorcij na pobudo Slovenske razvojne družbe, ki je v lasti države. Sicer pa seje po navedbah Čokla in Protnerja interes za sodelovanje s konzorcijem in za vključevanje vanj po tem, ko je stečajni senat preklical dražbo za prodajo premoženja Tama po delih, zelo povečal. Tako so se predstavniki vodstva konzorcija pred dnevi že pogovarjali s predstavniki dveh uglednih in velikih tujih podjetij. Po zagotovilih Čokla in Protnerja si konzorcij prizadeva, da bi območje Tama z urbanizacijo zaživelo kot pro-izvodno-obrtno-storitvena cona oziroma ekonomska cona. Poleg tega pa si konzorcij prizadeva, da bi ohranili obstoječa delovna mesta z možnostjo njihovega takojšnjega povečanja, kar bi posredno vplivalo tudi na oživitev mariborskega in s tem vsega slovenskega gospodarstva. T. K. Kako rešili spor v Kmetijski zadrugi Bohinj? Stavka dela delavcev Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju traja že tretji teden. Kot nam je povedala Milena Sitar, sekretarka območnega odbora Sindikata KŽI za Gorenjsko, seje stavka začela spontano z zahtevo za razrešitev direktorja zadruge. Kasneje, ko so se v stavko vključili tudi zunanji sindikalisti, so stavkajoči na prvo mesto postavili zahteve, povezane s plačami in drugimi izplačili. Upravni odbor zahteve stavkajočih za razrešitev direktorja (stavka le kakšnih 14 delavcev iz klavnice, na žagi, v trgovini in upravi delavci delajo) ni sprejel. Stavkovni odbor je zaradi tega med kmeti člani zadruge začel zbirati podpise za razrešitev direktorja in zbral 160 podpisov. Direktoijevo delo, zlasti očitke stavkajočih, je pregledala tudi posebna komisija, ki večjih nepravilnosti ni ugotovila. Očitke na račun direktorja raziskujejo tudi kriminalisti. Kot nam je povedala Milena Sitarje v podjetju sedaj nekakšen pat položaj. Delavci bi bili stavko pripravljeni tudi prekiniti, vendar zahtevajo jamstvo, da ne bodo kmalu ostali na cesti. V tem položaju je direktor zadruge Friderik Smukavec vsem štirim članom stavkovnega odbora izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja, vendar je uveljavitev sklepa odložil za eno leto. V odločbo je med drugim zapisal, daje stavka nezakonita, odločitve namreč ni sprejela večina zaposlenih. Za predsednika stavkovnega odbora Draga Mlakarja je dodatno zapisal, da je neopravičeno izostal z dela. Edino on je namreč stavkal izven svojega delovnega mesta, dela namreč na žagi, kjer drugi delavci niso stavkali. Odpuščenim delavcem bo po besedah Milene Sitar območni odbor Sindikata KŽI nudil potrebno pravno varstvo. Iz dosedanjega poteka dogodkov je videti, da sta delali napake obe strani. V tem položaju bi bil po besedah Jova Labanca, sekretarja Sindikata KŽI, ki je tudi skušal pomagati rešiti zaplet, najbolje poiskati kompromis (za vsaj enega so se že dogovorili, vendar od njega hitro odstopili). Taje po Labančevem mnenju najbolj odvisen od pripravljenosti, da se sprti strani usedeta za mizo in v miru pogovorita. Z nadaljevanjem stavke se namreč škoda povečuje, stavkajoči delajo tudi v svojo škodo. Pogovor in kompromis pa sta verjetno odvisna od zakulisja, saj ta hip ni mogoče reči, da nekateri ne igrajo tudi za interese tistih, ki v sporu uradno ne nastopajo. F. K. Nesreča pri delu “Gospod sprevodnik, zakaj pa imate modrice na glavi?” “Imel sem nesrečo! ” “Kje pa?" “Ah, pri delu!” “Kaj pa se je zgodilo?” “V tunelu sem namesto hčerke poljubil njeno mamo...” Nalezljiva bolezen “Grozno, letos zopet razsaja gripa. V naši tovarni je zbolela že skoraj polovica zaposlenih.” “Ali si jo letos jeseni že imel?” “Ne še! Običajno jo vzamem konec novembra, ko imam god! ” Boli črn Cigan prvič v življenju sreča črnca. Vpraša ga, zakaj je tako črn. Ta odgovori, da so v Afriki doma črnci in da so pač takšni kot on. Ker mu Cigan ne verjame, mu spraska kožo in se prepriča, da ne laže. Ko to dojame, vpraša še enkrat: “Kakšni pa so vaši Cigani, so še bolj črni?” Bobra obramba “Direktor, zakaj pa ste našega mojstra da- li na disciplinsko, saj ni še nikoli nič naredil?" “Saj ravno to je pri njem problem. Brez dela ni jela “Micka, kam pa gre tvoj stari tako Zg°' daj zjutraj?” “Fani, ne sprašuj, saj veš, da živiva le od tega, kar zasluži.” “Pa sem nekaj slišala, da so ga v fa~ brki dali na čevelj." “To je sicer res, vendar od takrat naprej ne hodi v službo, ampak gara pri nekem privatniku.” “Fantje, le jejte malico, dokler še imate priložnost za to! "je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. “Kmalu boste morali ves dan lačni delati in garati!” “Kaj ne poveš?” se je začudil mizar Tone. “Zakaj bomo ob malico? Ali bodo začeli obnavljati našo tovarniško menzo?” “No, ta je pa lepa! Kakšno neumno vprašanje?! Res je, da naš direktor ni preveč pameten, tako nor pa zopet ni, da bi nas zaradi obnove tovarniške menze pustil ves ljubi dolgi dan lačne? Še najbolj neuk kmet ve, da mora konju dati dobro krmo, če želi, da bo dobro oral!” je razburjeno dejal strugar Lojze. “Samo Butalci tega ne vedo...” se je zarežal skladiščnik Rudi. “Saj ste že slišali šalo o tem, kako so Butalci konja učili, da bi lačen delal, ali ne...?" “Le povej jo!” je že bolj mirno dejal Lojze. “No, tako je bilo: Butalci so želeli obogateti brez dela. Dolgo so razmišljali, kaj bi ukrenili, končno pa so se domislili, da bi lahko konje, s katerim so okoliškim kmetom za lepe denarce orali, odvadili jesti. Tako bi obogateli, saj jim denarja, ki so ga dobivali od kmetov, ne bi bilo treba razmetavati za nakup sena in ovsa. Rečeno, storjeno...” je med smehom pripovedoval Rudi. “Zakaj pa so se predlagatelji novega zakona tega domislili ? je zanimalo Toneta. “Pravijo, da so se zgledovali po tem, kako imajo delovni čas urejen v razvitih evropskih državah,” je nejevoljno odvrnil Vid “Razmer v razviti Evropi pa naj nam vlada in delodajalci nikar ne dajejo za primer, ker bi jih bolj upravičeno lahko delavci dajali za vzgled njim,” se je razburila Ida iz ekspedita. “Dokler nam ne bodo zagotovili evropske organizacije dela, evropskega varstva pri delu, evropskega varstva otrok, evropske urejenosti najnujnejših storitev in prometa ter seveda evropskih plaC’ naj nam nikar ne govorijo o evropskem delovnem času.” “Res je, da se čas za malico delavcem v razvitih državah ne šteje v delovni čas. Res pa je tudi, da v številnih tovarnah v razvitih državah delavci delajo samo 36 ur na teden, poleg teg& pa uporabljajo pri delu najsodobnejše stroje, s katerimi je F' žično mnogo manj naporno delati kot z našo zastarelo tehnologijo," je nadaljeval Lojze. “Tudi če odštejemo čas za malic0’ \>ec “No, in kaj je bilo potem ? Ali so obogateli?” je bil nestrpen Tone. “Kje pa! Konji so se na začetku lepo privajali novemu sistemu oziroma redu, ravno ko so se popolnoma odvadili jesti, pa so potrkali...." se je režal Rudi. “Ha, ha, ha....” smo se vsi smejali. “Fantje, nikar ne mislite, da takšnih Butalcev pri nas ni več! ” je zamišljeno in z grenkobo v glasu dejal Vili. “Da je v našem gospodarstvu in politiki še veliko Butalcev vsi prav dobro vemo, saj se lahko o tem vsaki dan prepričamo, ko gledamo televizijski dnevnik,” je dejal Lojze. “Takšnih norcev, ki bi konje odvajali jesti, pa pri nas - vsaj upam tako - vendarle nimamo! ” “Takšnih, ki bi konje odvajali jesti zares nimamo! Zato pa imamo take norce, ki bi radi zato, da bi ustvarili več dobička, jesti odvaditi ljudi!” je dejal Vili. “Kako to misliš?” smo vprašali vsi v en glas. “Ali še niste slišali, da se predstavniki vlade in delodajalcev v razpravah o novem zakonu o delovnih razmerjih zavzemajo za to, da se čas za malico med delom ne bi več štel v delovni čas? Če bo to obveljalo in če ne bomo želeli biti v tovarni od jutra do večera, potem za počitek in malico med delom ne bomo imeli več časa,” je pojasnil Vili. pri nas še vedno efektivno delamo 37 ur oziroma eno uro kot v številnih podjetjih v razviti Evropi. Da o tem, kakojc f razvitih državah delo organizirano in seveda tudi plačano rtu ne govorimo." Iz dnevnika delavca Jožeta tih ^rop^kihdržav'delam d° petih popoldne, če pa hči prihaja iz šole ob trinajsti uri, P° sina v vrtec pa moram najkasneje do petnajste ure. Da slabih cest, neurejenih avtobusni > zvez in prometnih zamaškov tu ne omenjam. Če bi delala a° sedemnajste ure, bi se s sinom iz vrtca vračala domov šele ° devetnajsti ali dvajseti uri, ko bi moral malček že eno uro spati.” “Vlada naj čas za malico med delom in regres za malico p11 sti kar pri miru, sicer se ji slabo piše!" je povzdignila glas ku harica Špela. “Kuharice in gospodinje se nismo šolale pri talcih, zato natančno vemo, da delavci lačni ne morejo delal ■ Bodite brez skrbi, da vas ne bomo pustile na cedilu!” “Špela, Špela...To si lepo povedala, samo to mi še povej, k° ko nas lahko kuharice zaščitite pred vlado?" “Boste že videli!! Če bo vlada zares predlagala ukinitev p10 čanega odmora za malico med delom, bomo kuharice in goSP? dinje iz vse Slovenije dokončno ustanovile Gospodinjsko strani Slovenije in pod vodstvom naše modre in odločne predsedn1 Dese Muck zmagale na volitvah ter zamenjale vlado! Tisti ta zgoraj lahko marsikaj počnejo, na to, da bi naši možje, hČNe'. sinovi in vsi drugi delavci in delavke morali delati lačni, Pa 11 kar pozabijo! ” Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar “Komunikacijska učinkovitost sveta delavcev” P'1!' seminarja: «P?no8t dela vsakega posameznika in vsakega organa, tako tudi Turi-u avcev ie odvisna od njegove komunikacijske sposobnosti. komunikacijskih spretnosti se je mogoče in treba naučiti. rav^Ve* delavcev je še pomembneje, kako prepričati direktorja, up-o, nadzorni svet itd. o pravilnosti svojih stališč. K temu lahko veliko Sv ,?ore prava oblika komuniciranja. s nn de^avcev ima med drugim tudi številne pisne komunikacije, tako Di