S fefil LIST ZA AMERIŠKE SLOVENKE LETO IV. — ŠTEV. 3 MAREC, 1932 Ženski svet. VOL. IV — NO. 3 ŽENA IN SVETOVNI MIR.—Oči celega sveta so obrnjene ta mesec na niesto Geneva v Švici. Od 1. dne meseca februarja zboruje tam mirovna konferenca. Vse vlade, celega sveta so poslale svoje zastopnike. Nad 30,000.000 žensk Je organiziranih po svetu edino v ta namen, da se doseže svetovni mir. Zedinjene Države so zastopane po svojih delegatih pod vodstvom demokratičnega senatorja Claude-a A. Swanson. Kot smo poročali že v zadnji številki Zarje, se stavi največ upanja na žensko dele-gatinjo Miss Mary E. Wooley. Na svojo roko je šlo na konferenco še več drugih žensk, ki zastopajo raznovrstne mirovne klube v Ameriki. Mrs. Meta Berger, vdova po pokojnem socialističnem kongresmanu Victorju Berger, je najbolj znana izmed teh žensk. Z njo je Prišla v Genevo Mrs. Hannah Clothier Hull z dvema zabojema podpisov ameriških žensk, ki zahtevajo popolno razorožitev. Skoro pol milijona oseb je podpisanih na njeni prošnji. Velika naloga v kritičnem času čaka Poslance mirovne konference. Versaillesa konferenca po končani svetovni vojni se je držala dobesedno starega bojnega gesla, da plen spada zmagovalcu. Zahtevale so se neznosne odškodnine in narodi razkosali na ljubo zmagovalcev 1’osledico čuti danes celi svet. Vsaka država se je zavezala obdržati vse kar f' je pridobila, in braniti z orožjem svoje pridobitve. Oni, ki so bili zmagani, se skušajo rešiti izpod tujega jarma sli pa rešiti brate, ki se počutijo za sužnje pod tujim orlom. Evropa izgleda danes kot obsežna armada pred odločilno bitko. S tarifami so se postavili unietni zidovi, ki ločijo eden narod od drugega in onemogočajo medsebojno trgovino. Da se vzdržujejo te umetne me-Je je treba velikih armad, ki požirajo večino dohodkov leto za letom. Mesto da bi se denar porabil v to, da se po-Pravi škoda po vojni in obnovi mednarodna trgovina, požre vse priprava /a nove boje. Evropa čuti propad svoje tl!>očletne kolture, in posledice tega propadanja se čutijo vsak dan bolj tudi v Ameriki. Nikdar se ni ženska boljše zavedala Svoje naloge kot se ravno sedaj ob ženevski konferenci. Vso zmešnjavo, pod katero danes stoka celi svet, so napravili hrabri, močni, učeni, iznajdljivi in pre-v>dni možje. Njim gre cela zasluga za današnji položaj, iz katerega nihče ne Pozna rešitve. Razdejali so svetovni red v kljub vsem naporom ženske, da se ohrani mir. Med tem, ko je šla ženska naprej mirno svojo pot, skrbela za dom in družino, za versko in socijalno življenje, za vzgojo, so se možje potepali po svetu, se pretepali, uničili vse kar jim je prišlo pod roke, in končno skrpali tak .m. da jim daje vsak čas priložnost za novo klanje. Ne, mož z vsemi svojimi iznajdbami in z vso svojo učenostjo ni prinesel z vsemi svojimi bombastičnimi frazami tistega, po čemur izmučeni in bedni svet najbolj hrepeni, namreč miru, zadovoljnosti in svobode. Res, škoda, da do danes še nismo dosegli takega stališča kulture, da bi bila dana vajeta vlade v roke ženskam vsaj za toliko časa, da bi one pokazale svoje prirojene zmožnosti. Eno je gotovo in to je, da bi slabše ne mogle vladati sveta, kot so ga možje zadnjih dvajset let. Če pa vzamemo v poštev žensko previdnost, njeno razsodnost, poštenost in njeno prirojeno dobrohotnost, smo prepričani, da bi se svetu prihranila marsikatera rana in marsikatero presenečenje, če bi se bolj upošteval glas ženske pri reševanju svetovnih vprašanj. Koliko se more pričakovati od Ženevske konference kljub vsem prizadevam žensk, pove najboljše šegavi Will Rogers, ki .se ravno sedaj slučajno mudi v Genevi. “Well — dobro” — pravi on — “sedaj smo vsi dobro razpoloženi za razorožitev. — Prvo zabavo je priredil prihod japonskih delegatov. Njihovo število je množica, in nehote vsakdo pričakuje, da bodo zavzeli mesto in razglasili vojno stanje še predno bo noč pri kraju. Kar je šlo mlajših delegatov na pot, so bili že odpoklicani na vojno službo. — Nekaj novega je naš ženski delegat Miss Wooley. Pogovarjal sem se z njo celo uro in pol, nevedoč, ali naj io nazivam “Miss” ali “Mrs”, ali profesor ali doktor ali kaj. Končno sem prišel do zaključka, da bom z naslovom “Doc” najboljše pokril mojo nevednost. In povem vam, prav dobro sva se pogovorila. — Tmel sem s seboj tolmača, pa ga nisem potreboval. Kar ni takoj razumela sem ji povedal dvakrat. Ona je zelo preprosta in prikupljiva ženska. Obsežna je po mišljenju in po telesu in po nogah, ki pokrivajo lepo ped zemlje. Vsakomur bi mogla ugajati. — Nič tako ne izgleda kot ravnatelji po naših učnih zavodih. Vseeno opira nanjo oči nad 30,000,000 žensk; one ji verjamejo in stavijo v njo svoje upanje. Preprosta pamet in svetovna diplomacija si stojita nasproti eden drugemu. — Ni nobena šala skušati razorožiti svet. Morebiti se to posreči ženski. Gotovo je, da ga ni moža, ki bi se upal lotiti tega dela in ga izpeljati. Obilo sreče, “Doc”!” Isto želimo mi amerikanskemu ženskemu delegatu. Kot vidimo, je začel misleči svet spoznavati zmožnosti in pomen ženske za človeško družbo. Se ni tako dolgo, ko se je približno v istem tonu izrazil škof Most Rev. John F. O’Hearn na shodu katoliških žena v Rochester, Minn. Rekel je: “Kar potrebujemo danes, je večje število zibeljk in manj "pudeljnov” v naročjih; več dobrih mater in manj politikarjev, finan-cirjev in diplomatov.” RAČUN BREZ KRČMARJA,—Ženska organizacija za nacijonalno prohibi-cijsko reformo je slavila zadnji mesec 12-letnico svoje zmage. Veliko se je zopet govorilo in še več obljubovalo, kot je sploh navada pri vseh takih praznovanjih, kjer ima politika glavno besedo. Kot se vidi, je še vedno dosti tako naivnih žensk, ki mislijo, da se da moškega “panati” in napraviti dobrega potom državnih zakonov. Kakšen blagoslov se je obetal deželi takrat, ko se je agitiralo za odobritev Osemnajstega amendmetna, nam pov<> najboljše knjiga Ratification Handbook, katere se je natisnilo in razpečalo v milijon izvodih po deželi pred dvanajstimi leti. Samo par stavkov naj navedem! — Salooni bodo zaprti; pijančevanje se bo zmanjšalo; pijanost bo izginila popolnoma; zločinov bo polovico manj; vedno naraščajoči davki za preskrbo zločincev, norcev in slaboumnih, ki so posledica odprtega saloona, bodo znižani; Zedinjene države bodo ohranjene demokraciji, ker se bo z odstranjenjem pijače očistila politika. — Po zatrdilu predsednice Wayne B. Wheeler, bo stalo Zedinjene države na leto približno $5,000,000 da se Amerika iztrezni, in da se vpelje za vedno prohibicijska postava. Obljuba dela dolg! Kako so se te izpolnile, priča zanesljivi Wickersham Committee. Sledeče posnemamo po poročilu navedene komisije: V Ameriki je danes deloma skritih, deloma pa javnih žganjaren trikrat toliko kot je bilo pred prohibicijo saloonov; popije se na leto za en bilijon več kot se ie pred 1. 1920: po federalnih ječah je trikrat toliko jetnikov kot jih je bilo poprej: štirikrat toliko ljudi umrje od alkoholizma ket (Dalje na strani 46.) Postne misli. TI predpustni čas presneti, da bi več ne prišel v drugo. . .!” Sto let bo kmalu,, odkar je spregovoril te resnične besede starosta slovenskih pesnikov France Prešeren. Iz njegove pritožbe sklepam, da je pesnik prišel v svojih letih do istega spoznanja kot moramo priti preje ali sleje vsi, da je namreč post tako potrebna in koristna ustanova v človeški družbi, da je Cerkev, kateri je telesni in duševni blagor svojih vernikov pri srcu, postavila med svoje zapovedi med drugimi tudi sledečo: Posti se zapovedane-postne dni! Neverjetno je napredovala zdravniška veda zadnjih petdeset let. Marsikatero bolezen je ukrotila popolnoma, pri drugih je bolečine olajšala. Največjo uslugo je pa napravila človeštvu s tem, da ga uči kako se varovati pred boleznijo. “Ena unča previdnosti je vredna več kot ena tona zdravil!” Zdravniška veda ni več skrivnost preprostemu človeku, kot je bila v prejšnjih dneh. Človek, ki pozna sestav svojega telesa in funkcije različnih delov telesa, bo najhitreje zapopadel kako se varovati bolezni, ki so lastne različnim delom telesa, in si na ta način podaljšati življenje. Človeško telo je bistveno še vedno isto kot je bilo takrat ko je prišlo prvikrat iz rok modrega Stvarnika. Po povelju Stvarnika se ima človeško telo preživljati od kruha, ki ga je zaslužilo z delom svojih rok. “Ob potu svojega obraza boš jedel kruh. . .!” Pod besedo kruh razumemo vso hrano, ki jo človek potrebuje, da ostane pri moči, in si more služiti kruh s svojimi rokami. Koliko hrane potrebuje človek, mu pove želodec. Pri zdravem človeku drži želodec približno en liter jestvin ali pa tekočin. Hrana, se spreminja v kri v malem črevesju, ki meri 20 čevljev. Ko doseže hrana zadnji del malega črevesa, mora biti vsa spremenjena v kri. Kar preostane so odpadki, ki preidejo v šest čevljev dolgo veliko črevo in potom slednjega ven iz telesa. Današnje razmere zahtevajo od marsikaterega človeka, da si ne služi kruh ob potu, svojega obraza. Zato ne potrebuje tolike količine hrane. Kljub temu se človek nabaše dostikrat tako, da se mora želodec raztegniti čez mero. Mišice v takem slučaju ne delujejo pravilno in naravna posledica je, da človek čuti težkoče pri prebavljanju. Kar je bilo preveč hrane odpade v veliko črevo, ne da bi telo od tega užilo kako korist. Dostikrat se zgodi še nekaj hujšega: Odpadki se valjajo po velikem črevesu, gnijejo tam in mnogokrat celo povzročajo gnitje. Vsako gnitje v telesu je strup. Kadar tak strup zaide v krvni tok, začuti človek u-trujenost; dostikrat večjo kot od najtežjega dela. Človeški želodec ima isti pomen pri človeku kot stroj pri vlaku. Kadar se pokvari stroj, takrat obstane vlak; kadar ne deluje želodec pravil- A. Schiffrer. no, takrat tudi drugi deli telesa odpovedo svojo pokorščino. Nepravilno delovanje telesnih udov se imenuje bolezen. Iz lastne skušnje ve vsakdo, da zdravnik zapove najprvo v slučaju bolezni počitek želodcu. V slučaju nevarne bolezni bo zahteval, da se more želodec in črevesje popolnoma izčistiti. Predpisal bo popolnoma drugo hrano v obliki zdravil, ali pa zapovedal, da se ne sme dati bolniku nobene hrane. Ta počitek želodca ali pa sprememba hrane se imenuje po domače: — post. Cerkev, bogata na tisočletnih izkušnjah, nastopa kot previden zdravnik in svari popre je pred-no nastopi bolezen, da si varuj svoj želodec s posti, e. spremenjavo hrane in z vzdržavanjem se od mesnih jedi. “Moški delajo težko in zato potrebujejo težke mesne hrane,” je najbolj vsakdanji izgovor. Resnica je, da največkrat pokrije ta izgovor nezmožnost gospodinje v kuhinjski umetnosti; dostikrat celo zanilcarnost. Pečenka se da hitreje pripraviti kot močnata ali pa mlečna jedila. Naravna posledica je, da kjer se uživa preveč mesnih in mastnih jedil, tam kriči želodec po pijači. Kislina topi maščobo in čim več maščobe tem večja zahteva po pijači. Koliko žensk je, ki so napravile iz svojih mož pijance ravno zaradi tega, ker so po nevednosti ali pa nemarnosti zanemarjale potrebe njihovih želodcev! Nehote mi je prišla v spomin resnična dogod-ba iz onih dni, ko so možje delali cele dneve in žene vasovale cele dneve pri sosedah. Kadar se je oglasila tovarniška piščalka po končanem delu, so jo ubrale vse skupaj v mesnico. Ko je prišel utrujeni mož domov, ga je že čakala hrana na mizi. Po večerji je seveda letela posoda ravno tako hitro v kot hot poprej e iz kota na mizo. To je trajalo toliko let, dokler ni prišla bolezen v družino. Star, izkušen zdravnik, ki je poznal vse svoje odjemalce po prvem imenu, po njihovih navadah in razvadah, je bil poklican na pomoč. Mož se je krivil v bolečinah, ženica pa v solzah. Da jo poduči, vzame zdravnik zamazano ponev v roke in pravi: Glej Urška, koliko se je nabralo masti na ponvi. Potrebovala■ boš vroče vode, luga in kisline in morebiti še celo peska, predno se bo spravila vsa ta zastarana maščoba iz ponvi. Ravno isto velja pri. želodcu. Maščoba se nabira dan za dnem pri mesni hrani. Dokler je dovolj vročine v telesu in ravno prav kisline in luga, deluje želodec pravilno. Kakor hitro se pa telesna toplota spremeni ali primanjka kakega potrebnega soka, takrat bo želodec zajamral, in z želodcem celo telo.” Zdravnikove besede so napravile večji učinek na to žensko kot vse pridige, kar jih je kedaj čula o potrebah in koristi posta in vzdržljivosti za člo- veka. Smo pač vsi ljudje tako z bore malo izjemami talci, da se raje učimo od svojih lastnih nesreč, kot od izkušnje drugih. To Cerkev dobro ve, in zaradi tega zahteva, da se morajo razglasiti postne postave redno vsako leto ob začetku posta. Človeško telo je stanovanje in orodje duši, ali pa ječa in gospodar duše; vse to zavisi od človeka samega. Kakor se počuti človek bolje, če živi v zdravi svetli in zračni hiši, kakor pa v kaki zaduhli m temni luknji, ravno tako se počuti duh bolje v zdravem in krepkem telesu kot v bolnem. Le tisti človek, ki ve, da je hrana zato, da drži človeka pri življenju, bo vedel kako in na kakšen način upodabljati hrano, da doseže svoj namen. Le tisti človek, ki si zna podvreči svoje telo s posti in satno-zatajevanjem, more trditi, da je sam svoj gospod, ker je premagal samega sebe. Zmernost v hrani in pijači bistri človeški razum in daje moč volji. “Jaz zatiram moje telo in ga. devljem v sužnjost, da bi, ko evangelij oznanjam drugim., sam ne bil zavržen’’, pravi sv. Pavel v svojem pismu do Korinčanov. Mojzes se je pripravljal za svoje poslanstvo s postom, ravno tako Elija tn sv. Janez Krstnik. Jezus se je podal v puščavo in se postil J,O dni predno je nastopil javno med ljudstvom. Postili so se celo pagani. Hippocrates, oče zdravniške vede, je dokazoval pomen po-yta za zdravje s tem., da je izhajal brez hrane po več dni na teden. Učakal je HO let na zemlji. Vedno je trdil, da se ima zahvaliti postom za svoje trdno zdravje in dolgo življenje Judita je šla v Holo- fernov tabor oborožena s postom in molitvijo; usmrtila je Holoferna in na ta način rešila svoje rojstno mesto Betulijo. Cerkev ima vzgledov dovolj v vsaki dobi, da lahko z zavestjo ponavlja skozi postno dobo med prefaeijo besede:...."— ki potom posta krotiš slaba nagnenja, povzdiguješ naše misli, deliš moč in plačila.” Tisto, kar je vedela, učila in zapovedovala Cerkev že svojih devetnajst sto let, še nikdar ni bilo tako v modi, kot ravno zadnja leta. Kateri koli časopis vzameš v rolce ali kakoršno koli revijo, povsodi boš našel predpise za različne dijete. Kedor danes lahko je vse od. kraja, in se mu ni treba podvreči dijeti, sploh ne spada pod modo. Za ženske je to velikega pomena. To naznanja., da ima vsak človek svoj želodec, in da vsak želodec zahteva svojo hrano. Če. bi se ženske bolj zanimale za kuhinjsko spretnost, in manj za urade in tovarniška dela, bi bilo mnogo več zdravja po družinah, in z zdravjem, tudi več zadovoljnosti. Kuhi-nja, dijete, potreba posta, korist vzdržnosti pri jedi in pijači so vprašanja, lci bi morala zanimati v pr- vi vrsti žensko, ker je njen poklic varovati in. ohraniti zdravje, brez katerega življenje nima dosti, ali pa v mnogih slučajih nobenega pomena. Versko-narodna zavest. A Grdina T/- O sem zadnjič potoval po domovini, sem se namenil, da napišem o priliki članek za Glasilo SŽZ., kako kaže svojo versko in narodno zavednost slovenska žena v domovini, ter s tem polagam ohraniti in povzdigniti isto tudi med Slovenkami v Ameriki. Nikakor ne mislim reci, da SŽZ. ni vsestransko zavedna in delavna med slovenskim ženstvom ' Ameriki. Čast tej ženski organizaciji, ki vrlo lePo deluje za poduk in izobrazbo med ženskami, za kar ji moramo biti vsi hvaležni. Premagala je 'aziie težave, krepko stopila v javno življenje in '-ačela delo za blagor svojega naroda. Saj mi ni h‘eba povdarjati, da je ravno od našega ženstva Največ odvisna naša verska in narodna zavest v Ameriki; ravno naše ženstvo bo, lahko rečemo, "osilo devetdeset procentov odgovornosti, če bo asa verska in narodna zavednost ostala na seda->IJl stopnji, napredovala, ali pa nazadovala in pro-Vula, Od naši]i žensk je največ odvisno, kam bo-11(0 jadrali, od njih največ zavisi, ali. bomo ohranili "li izgubili svetinjo naše narodne in katoliške za-l(;sti. (Podčrtala urednica.) Ko sem hodil po deželi v naši domovini, sem ' 1(kl: Domovina bo še živela in ostala versko in ’Miodjio zavedna! Videl sem življenje naših dru- žin na deželi. Videl sem jih, kako so ob nedeljah polnili cerkve, kamor so tudi ob delavnih dneh mnogi prihajali v zgodnjem jutru. Videl sem jih, ko so se zbirali in prisostvovali pri velikih slovesnih versko-narodnih praznovanjih. Naj samo navedem prizor, ki ga lahko dokažem s svojimi slikami, prizor, ki spričuje, da gre pri Slovenkah verska in narodna zavest skupaj roko v roki. V Grobljah pri Domžalah, in v Šiški pri Ljubljani so se vršila cerkvena praznovanja; v Grobljah je bil blagoslovljen Prosvetni dom, v Šiški pa je bila otvorjena velika nova cerkev sv. Frančiška. Pri obeh slovesnostih so prisostovali prevzvišeni škof Dr. Rožman in število duhovnikov. Pri obeh slovesnostih pa se je kazala tudi izrazito narodna zavednost, saj sta se skoraj obe celi fari oblekli v narodne noše od pete do glave, od malega otroka do osivele matere in očeta. Da je bilo res tako, dokazujejo, kakor sem že prej rekel, moje slike. Krasen je bil pogled na dolge procesije naših žena, deklet in otrok, opravljenih v narodno nošo. Ta dragocena narodna oprava je res dajala procesiji poseben sijaj. Ko je človek gledal, kako je slovenska žena ena za drugo, ponosna in lepo opravljena, stopala iz cerkve in se priklopila procesiji, zraven nje pa majhna hčerka in sinček, tudi lepo opravljena v narodni noši, si ni mogel pomagati, če mu je neko nenavadno čustvo vstalo v srcu in solza zdrknila po licu. Tako so stopale žene, matere in hčerke in sinčki eden za drugim, za njimi pa možje, očetje, sinovi. Vidi se pa, da so ravno žene, matere, hčere, začetna in privlačna sila in pogon narodne zavesti, moški pa samo sledijo. Odgovorite mi: Ali je kaj lepšega in vese- lejšega, kakor je ravnokar opisani prizor? Ali je katera narodna zavest bolj pristna, bolj naravna, bolj lepa, kakor je narodna zavest združena z versko zavestjo? — Ne, in zopet ne! Pravo narodnost bo ohranila in jo je ohranila le narodno zavedna katoliška mati in žena, ki je taka iz srčnega prepričanja, ki je taka iz ljubezni do naroda in ljubezni do svojih otrok, katere skuša vzgojiti in o-hraniti v ravno istem duhu. To je tisto, za kar sem sklenil, da bom, ko se vrnem, stopil pred Slovensko Žensko Zvezo v Ameriki, ter apeliral na vse slovensko ženstvo v Ame- riki, osobito pa na članstvo te organizacije, katero smatram v to poklicano, da v novi domovini nadaljuje to blagoslovljeno delo narodno in versko zavedne žene, katera je edino zmožna, da ohrani še v nadaljnih rodovih ono vzvišeno narodno zavednost katoliške matere, katere blagoslov se najde v domovini po vseh hišah, skromnih in komodnih. Narodna noša je tisto zunanje znamenje te notranje zavednosti, ki izbriše vse razlike med revnejšimi in bogatejšimi sloji, med hčerami mogotcev in priprostih kajžarjev: kadar se opravijo v lepe narodne noše, so vse enake, vse krasotice, na katere t'e s ponosom ozira ljudstvo in jih spoštuje. To jt ono, kar želim predstaviti ženam tukaj in za kar naj bi se Slovenska Ženska Zveza zavzela v naši novi domovini, kjer narodi ostanejo še narodi, in katoličani še katoličani. Država U. S. A. je z vami, je z nami! Kdo nam bo nasprotoval! Le dobre volje je treba. Slov. Ženska Zveza pa naj prične s tem delom in uvede narodne noše v vrste članstva vseh svojih podružnic! Državljanski katekizem. PRED par leti je National Catholic Welfare Council izdal knjigo s zgorajšnjim naslovom, rez vsakih opominjaj in brez nasvetov je njena knjiga. Ko si pa knjigo prebral, imaš pred seboj sliko paganskega, sebičnega naroda: tako oslabelega duševno in telesno, da si sam ne more pomagati na noge. Nehote prideš do zaključka, da je vzrok propalosti naroda materinski zakon. Po bramanskih naukih je ženska bitje nižje vrste, ustvarjena edino zato, da sužnji moškemu skozi celo življenje. Zanjo ni nobenega drugega božanstva kot mož. 7. osmim letom ali pa še poprej je prišla po posredovanju staršev v roke možu, ki sme z njo razpolagati po svoji volji. Desetletne matere so vsakdanja slika. Oseba, ki hitro oživi, še hitreje zveni, se postara, in umre v mladih letih; to je indijska žena in mati. Kakšni morajo biti otroci, katerim da življenje taka mati, ki sama nima življenja, lahko vsakdo sam sklepa. Pagan-sko naziranje in disciplina, popačena zverinska narava, predsodki, nevednost, v Indiji v ta namen, da ustvari ženski zanikarnost in lenoba — vse je zvezano pekel že tukaj na zemlji in z žensko u-niči indijski rod. Indijski voditelji so se zgražali nad popisi v knjigi. Mahatma Ghandi jo je imenoval zaničljivo “poročilo nadzornika gnojnih jairj”. Eno leto potem ko je bila izdana knjiga, se je osnoval narodni odbor, ki naj preišče, koliko je resnice na trditvah pisateljice. Posledica je bila, da je prišla zadeya končno v parlament, ki je v mesecu septembru 1. 1929 potoni Sarda zakona določil dobo 16 let za polnoletnost pri otrocih ženskega spola. Poročila zadnjih mesecev naznanjajo, da se je ženska sama začela zavedati svojega obupnega položaja. Povsodi jo vidimo organizirano, in v prvih vrstah med onimi, ki se skušajo otresti angleškega jarma. Ječe po vseh večjih mestih so prenapolnjene z voditeljicami žensk. Ne bojujejo se za svoje ženske pravice kot na primer feministinje drugih delov sveta, temveč stoje ramo ob rami pri svojih možeh in zahtevajo neodvisnost matere Indije. 1 I II M I 4 I 4 ill i Pismo duh. nadzornika. Velikonočna doba se začne letos s prvo nedeljo v postu, dne 14. februarja, in se zaključi z nedeljo Presvete Trojice, dne 22. maja 1932. “Resnično resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, fte boste imeli življenje v sebi. — Kdor je moje telo in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.” Dobesedno so navedene te besede kakor jih je spregovoril Jezus Kristus v shodnici v Kafrnaumu, dan potem ko je bil nasitil 5000 mož v puščavi ob Tiberijskem jezeru, s peterimi ječmenovimi hlebi in dvema ribama. Obljuba je to, obljuba dana s prisego. Spregovoril .’e Bog, ki ne more goljufati in ne goljufan biti. Uvodne besede obljube, potom katere je zagotovil ustanoviti zakrament Presv. Rešnjega Telesa, se glase: “Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno, življenje, in ki jo vam bo dal Sin človekov; njega je namreč z znamenji spričal Oče, Bog.” Kdo more boljše zapopasti besede o življenju kot ravno ženska, ki je poklicana v prvi vrsti zato, da življenje prinese na svet in ga ohranjuje se-1)1 in drugim? Vsaka katoliška žena mora vedeti, (la skrivnost in moč življenja za posameznika in za družbo je skrita v zakramentu Presv. Rešnjega telesa. Koliko več sreče in zadovoljnosti bi bilo Po naših domovih, če bi naše ženske in matere večkrat upoštevale te obljube večne Resnice in bolj Pogosto pristopale k obhajilni mizi! Tretja cerkvena zapoved: Vsaj enkrat na leto, to je ob velikonočnem času prejmi Presv. 1'elo! bi imela veljati samo za tiste ljudi, ki zanemarjajo sv. zakramente skozi celo leto in se poleg tega hočejo smatrati za katoličane. Cerkveni ?akon je jasen in pove očitno, da oni ki ne prejme-•1c sv. obhajila celo leto in zanemarijo svojo dolžnost tudi ob velikonočnem času, sploh — niso katoličani “Kedor pa cerkve ne posluša, naj ti bo ‘v°t pagan in očitni grešnik!” . . . Da ne bo kakšne nepotrebne zmešnjave ali pa ^sporazumi j en j a, se pogovorite takoj sedaj v za-eetku posta z vašim č. g. župnikom, ki je duhovni 'odja vaše podružnice, določite pri prvi redni seji Pismo gl. predsednice. Kampanja se je zopet pričela! — Vem, da bo ysaka vzdihnila. . . ko bi bili le časi boljši! Vzdih •le upravičen. Vendar nismo lansko leto imeli no-’eiiih sijajnih časov, pa nam je kampanja prinesla !iad ^00 novih članic. Zato upam, da bo letošnja ^Hipanja ravno tako uspešna, če ne še bolj. Lan-° leto nas je bilo samo tri tisoč agitatoric, letos 11T>amo pa nad štiri tisoč delavk, zato pričakujem, podružnice dan in uro, kedaj bo članstvo pristopilo skupno k sv. obhajilu in opravilo svojo velikonočno dolžnost. * * * Skrajni čas je, da se spregovori resna beseda. Upam, da še ni prepozno. Časi so hudi. Delavec zdihuje, uradnik jamra, trgovec obupuje. Vsakdo čuti težo dneva vsak dan bolj. Ker spada večina našega naroda v delavski razred, vemo vsi dobro, kje in kako žuli čevelj delavca; na druge pa pozabimo kaj radi v takih dneh. Vse tujezemsko časopisje, katerega ne drži po koncu kaka organizacija, je zapisano smrti, če se razmere kmalu ne spremene. Naročnina ne prihaja redno kakor prej. Odkar je padla slana na trgovca, so izginili oglasi iz časopisov. Oglasi so bili pogoj življenja vsem tu ježem skim časopisom. Naš stari znanec in prijatelj, edini slovenski katoliški dnevnik Amerikanski Slovenec, je spregovoril že večkrat v jasnih besedah, da mu grozi ista usoda. Skozi 40 let je zagovarjal naše interese, nam stal na strani pri vseh naših podjetjih, in njegove kolone so nam bile vedno odprte. Ali bomo mi danes pozabili vse te usluge? Kedor tako malo upošteva svoje prijatelje, jih ni vreden! Slovenska Ženska Zveza ni imela ob svojem začetku nobenega boljšega prijatelja in zaveznika kot je bil Amerikanski Slovenec. Zastonj bi bili glasovi naših podvzetnih žensk ustanoviteljic, da ni zbral naš katoliški dnevnik teh šibkih glasov, jih ponesel iz naselbine v naselbino in bodril slovensko ženo k združenju, delavnosti in samopomoči. Danes so še vedno kolone odprte in na razpolago našim podružnicam, ki rabijo Amerikanskega Slovenca kot nekako poluradno glasilo SŽZ. pri vseh svojih prireditvah. Prepričan sem, da bo vsaka zavedna članica upoštevala navedena dejstva in spregovorila pravo besedo ob pravem času, da se ohrani pri življenju katoliški dnevnik. Da ste mi zdrave! Rev. Anton Schiffrer. da bo koncem kampanje naše Z vežica štela pet tisoč članic, in prav nič se ne motim, da jih bo. Glavni odbor je razpisal precej vabljive nagrade za pridne članice. Vem, da ne bo nobena šla na delo ravno radi nagrad, ampak če ne bo delala iz gorečnosti in ljubezni do organizacije, tudi radi nagrad ne bo. Da je pa več kompeticije, zato je dobro da so nagrade odmerjene, da se vsaj da nekaj priznanja in odškodnine onim, ki trošijo svoj čas in denar za agitacijo. Glavna tajnica je tudi obljubila, da bo že od začetka kampanje vsak mesec priobčevala imena prvih petih najpridnej-ših delavk, da vidimo, katere najbolj delajo, in kje so najbolj pridne članice. Ali boš med tistimi tudi TI? Agitacija za Zvezo ne bo težka. Asesment je tako malenkosten, koristi pa tako velike. Za denar, s katerim kje drugje ne pokrijete niti u-pravnih stroškov, pri Zvezi prejmejo vaši sorodniki ob vaši smrti 50 ali 100 dolarjev, ter poleg tega prejemate še vsak mesec list, ki je pisan edino za vas in samo za vas. Le vprašajte se, kje dobite toliko za en samcat kvoder. Zato bo vsaka razsodna žena in dekle, ki hoče sama sebi dobro, morala sprevideti, da je v njeno lastno korist, da takoj pristopi k Zvezi. O drugih dobrih lastnostih Zveze ne bom govorila jaz, ampak bom citirala lepe besede sestre Apolonije Kic iz njenega kon-testnega članka, št. 25: “Če hočemo iti z duhom časa naprej, če se hočemo meriti z drugimi Amerikankami, če hočemo, da se vedno bolj izobražujemo v vsem kar žena mora danes vedeti, če nam je pri srcu jezik naših očetov in vera naših mamic, tedaj za nas ni druge poti, kakor organizacija kot jo imamo, Slovenska Ženska Zveza. Dopovejmo to drugim rojakinjam in potrojimo naše vrste, ker kolikor večja bo naša moč, toliko več bomo lahko dobrega storile!” Te besede si naj vzamejo vse agitatorice za tvoje geslo, in prepričana sem, da bomo koncem junija pisali Zvezino članstvo s številko pet tisoč. Vsem podružnicam, ki “cikajo” na zlato Zvezino knjigo, ter vsem agitatoricam, ki bi rade imele zlate cekine, pa kličem: Ne čakajte do zadnje- ga! Pojdite na delo takoj, da vas v zadnjem tremi tku ne preseneči kaka nova podružnica, kot se je to zgodilo zadnjo kampanjo, in je bilo povsod več ali manj razočaranja. Zavarujte se tora j pred ponovnim presenečenjem takoj v začetku kampanje. Ako imate celo grmado novega članstva, se Vam kakega presenečenja v zadnjem hipu ni bati, če boste pa vse čakale na zadnji mesec, se pa zopet lahko zgodi, da vas prekosi kedo tak, na katerega še mislile niste. Končno želim vsem podružnicam, kakor tudi posameznim članicam, kar največ uspeha v kampanji. Ako v tej kampanji dosežemo ali celo prekosimo število novih članic zadnje kampanje, potem bom prepričana, da za žensko aktivnost ni nobene meje. Toraj zavihajmo rokave in na delo! Z najlepšimi sesterskimi pozdravi Maric Prisland. KAMPANJA MESECA JANUARJA. Podr. Ime nove članice: Ime agitatorice: Podr. Ime nove članice: Ime agitatorice: Frances Verbich losefa Meglen Helen Oles Anna Klun S Rose Glazar Josipina Barbaric Lena Skerlong II it 12 Josephine M. Jaklič Mrs. Jaklic Josephine Seles M ary Smerdel Mary Remitz Mrs. Levar Mary Skerlong “ “ Mary Gornik Mrs. Mozer >7 Anna Anzlover Ursula Pierce 13 Rose Sukle Mrs. Mary Firr 30 Mary Butscher Mrs. Jerry Verbic Mary Bohinz Barbara Kramer Tona Mary Saye “ •< (( Katherine Plut Mary Ogolin 32 Mary Bucar Francos Zajc Anna Gersich Mary Stariha 30 Mary Juzna Annie Purkat Marie A. Spolyar Mary Slanec 37 Mary Benko Katherine Mallerich 14 Jennie Hrvatin (spr. v dec.) Jennie Poklar 38 Anna Latkovich Johanna Dolinar Rose Maurich Jennie Hrvatin Martha Marinkovich II II Rose Zalar Mary Pirc Elisabeth Miskevich II li Jennie Blatnik Mary Pirc Angela Ognanovich II II 18 Mamie Hoffer Jennie Sodja Mary Separovich II it Hedwig Jerančič tl «1 Mary Cvar Annie Trdan Sylvia Jerančič (1 It Mary Dragisich It II Barbara Yurkas II II Anna Gradisher tt II 20 Mary Evetz Anna Mlakar Emma Grahek it it Margaret Jurjevčič Agnes Skedel Antonia Gornick II II Anna Bosnak Agnes Stuckel Frances Stonich It II Mary Panian Anna Simunovich 41 Mary Anzelc Frances Turek 23 Sylvi,a Zgainer Mrs. Chepelnik Mary Okicki tl It Annie Majerle Frances Majerle 45 Frances Maras Mary Sersly Angela Novak Mary Perushek 47 Ella Huth Caroline Mausar Kath. Peshel, Miss Kath. Peshel, Sr. Mary Perko II It Annie Bachar Ursula Prijate! Antonia Rosman tl II Mary Deyak Margaret Sega Mar^ Turk II tt Agnes Gelin Mrs. Skala Agnes Zagar Helen Tomazic Ana Majerle Magda Slogar T.ouise Pylick Al. Zidanic, R. Ave. Johanna Markun Mary Zbashnik to Anna Blatnik Jennie Intihar 24 Barbi Hrovat Mojzija Kerne 51 Frances Zakely Mary Galushek 25 Margaret Jakopič Julia Bokar Lucille Galushek <« II Mary Sporar Mary Kikel Mildred Miser It It Anna Urbas Marv Milavec Antonia Obreza tt tt Mary Sumrada Mary Otoničar Dorothy Zakely « H 26 Mary Smrekar Josephine Jergel Mary Bursnik Josephine Nels Pismo gl. tajnice in urednice. Kampanja. — Ljubljene sestre, same ste krive, če ste me takoj prvo leto mojega uradnega poslovanja razvadile. Lansko leto januarja je pristopilo menda 12 novih članic., pa sem bila tako vesela, da bi bila kar skakala, potem so me pa nekatere podružnice in posamezne delavke, katerih slike ste videle v jubilejni številki Zarje, dokraja spridile: začele so pošiljati debela pisma in težke zavoje novih prošenj mesec za mesecem; tudi potem, ko je nehala kampanja, jo prihajalo se vedno od 45 do 75 novih prošenj na mcsec. Cast vam, toda vedite, osebno ste me skazile; če pride sedaj v novi kampanji manj kakor po par sto novih imen na mesec, se 'ni že zdi, da nekaj ni prav in da vse spi. Ko gledam naprej proti koncu kampanje, in mislim, da bo treba tedaj članicam razposlati le 5000 številk Zarje vsak mesec, se mi hoče zehati. Najraje bi vrgla svoje tajniško delo v kot in sama hodila od hiše do hiš^ od naselbine do naselbine, za novimi članicami. Res Zveza hitro raste, kljub slabim časom, pa se mi vendar zdi, da gremo le po polževo naprej. Res sem ze sedaj največkrat pozna z izkaznicami in korespondenco, — pa to bomo že kako uredili. Res imamo 51 društev, toda ta so le po nekaterih naselbinah, včasih cela kopica le v isti naselbini, — kje so pa vsi drugi kraji, kjer žive Slovenci v večji skiypini?! Ali tam ni žensk? Ali so tam take razmere, da Slovenska Zenska Zveza ne more nič storiti zanje, niti oile za Zvezo? Kako so nekatere druge slovenske organizacije prišle do številke 400 ali 000 svojih društev? Ali je samo okrog 5000 zavednih slovenskih žensk v Ameriki v starosti med 15. in 55 letom? Koliko imamo do sedaj mladine v Zvezi? C'c ne bo šla k nam, je bodo pa drugi peljali drugam, in bo največkrat izgubljena za naš narod. Ustanoviteljice naše organizacije so modro uravnale prispevke članic tako, da je vsaki ameriški Slovenki mogoče pristopiti, ne da bi se to kaj poznalo pri njenih izdatkih, če živi v še tako skromnih razmerah. V največ krajih, kjer že imamo podružnice, je polje samo na pol izčrpano, ali pa niti toliko ne. Udariti jo bo treba po novih potih, navaden potek kampanje za nas ne bo zadovoljiv več. Če pridobimo tisoč no-vih letos, se nam bo zdelo kakor mačje solze, ker smo take-Ka prirastka že vajene vsako leto doslej. Kaj pa, ko bi se zavzele in dosegle v letošnji kampanji par tisoč novih? Vsaka podružnica naj sama zase vprizori kampanjo v velikem obsegu. Oglase SŽZ. v okna po vseh naselbinah, vsaka podružnica naj ne zamudi niti ene priložnosti, bodisi v privatni agitaciji, bodisi v javnih nastopih in prireditvah, Predavanjih, in dopisovanju v vse naše liste, da bo lotos vsaka Slovenka v Ameriki opozorjena na svojo organizacijo in bo pristopila. Vsaka podružnica naj zase najde pota, kako Pridobiti zlasti tu rojeno mladino, katero po največ krajih starejši kar puščajo v neniar, kar je izmed vseh zmot najbolj ■•sodna zmota. Kjer vam je količkaj mogoče, dajte svojini »ajpridnejšim delavkam še posebne nagrade iz blagajne svo-,c podružnee. Katere sosestre imate kakoršen koli st,k z drugimi naselbinami, kjer še ni naših podružnic, stojte svoje dokler je še čas. Prepuščene smo pač sa-nie sebi, in kar bomo napravile, to bomo pa imele. Živimo v dobi, ko starejši rod hitro izumira, mlajši se pa še bolj "'Iro porazgubjja med ostalimi Amerikanci, in ho vsako naslednjo leto dvakrat težje pridobiti Zvozi novega članstva, red petimi loti jo bilo še mogoče začeti nekaj, kar bi se da- ne mosjlo več, danes ie še mogoče storiti nekaj, kar se cez pet let ne bo dalo več. Ne odlašajmo toraj! Naj nam )0 lanska kampanja šola za petkrat tako uspešno letošnja kampanjo. Na ramenih zavednih in marljivih članic SŽZ. lezi ne samo nadaljni obstoj Zveze, temveč še mnogo več, 'ar vam priča izjava enega najbolj marljivih in najbolj izku-seiuli narodnih delavcev in voditeljev, Mr. Antona Grdina, ' številki Zarje. Suspendiranje pri SŽZ., kjer znašajo celoletni prispevki .loliko, kakor mesečni prispevki pri drugih organizacijah, je • ° mojem mnenju otročje, in nima nobenega drugega polena, kakor učiti članice nemarnosti, tajnicam in gl. tajnici Pa nalagati izredno pisanje in delo, ki je v našem slučaju ,)0PoJnoma bedasto in nepotrebno, obenem pa nalagati Zve- zi še posebne stroške. Prava članica ni bila in ne bo nikoli suspendirana pri SŽZ,, kjer z enim dolarjem lahko plača za štiri mesece naprej. Se res lahko zgodi, da v sedanjih slabih časih kateri članici primanjkuje tu in tam najnujnejšega, vendar tudi v teh slučajih vsaka ve, da ji bodo sosestre pomagale, samo da sc zglasi na seji ali vsaj pri svoji tajnici in pove; to ni sramotno. Dolžnost gl. odbora je, da lokalnim odborom po svoji najboljši moči pomaga, da članstvo redno prihaja na seje. Pri Zvezi niso, oziroma ne bi smele biti, s. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 20. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. Newburgh, Ohio So. Chicago, 111. West Allis, Wis. Cleveland; Ohio Eveleth, Minn. .. Joliet, 111......... Cleveland, Ohio Bradley, III........ Ely, Minn........... La Salle, 111....... Cleveland, Ohio Pittsburgh, Pa. .. North Braddock, Calumet, Mich......... Broundale, Pa......... Aurora, 111........... Gilbert, Minn......... Euclid, Ohio ......... New Duluth, Minn. Soudan, Minn.......... Aurora, Minn.......... McKinley, Minn. .. Greaney, Minn.......... Chisholm, Minn. ... Biwabik, Minn......... Lorain, Ohio .......... Cleveland. Ohio ....... Maple Huts., O. . Milwaukee, Wis. Valley, Wash........... Portland, Ore.......... St. Louis, Mo. Garfield Hgts., Buhl, Minn........ Noble, Ohio ..... Cleveland, Ohio Kenmore, Ohio 2.25 3.75 2.25 3.00 3.00 DOHODKI: Podružnica Mesečnina Pristopnina Sheboygan, Wis..................... $ 1/.83 $—.— Chicago, 111............................ 8.85 —.— Pueblo, Colo. ......................... 18.90 .75 Oregon City, Ore................... 4.35 —.— Indianapolis, ind....................... 6.15 .75 Barberton, Ohio .................... 11.10 —.— Forest City, Pa. ................. 8.70 —.— Steelton, Pa....................... 7.95 —.— Detroit, Mich...................... 7.95 —.— Cleveland, Ohio ................... 64.20 — Eveleth, Minn..................... 11.55 Milwaukee, Wis. .................. 23.40 San Francisco, Calif............... 11.70 Nottingham, Ohio ................... 35.70 .................. ............... 14.25 7.95 5.85 7.50 33.40 34.20 8.40 3.00 16.95 6.90 76.35 18.00 7.50 11.40 2.85 2.55 9.75 .. 12.60 3.60 3.45 1.95 6.90 3.00 18.00 3.15 3.30 . ... 24.75 2.70 ,8.55 1.05 3.30 3.60 ..... 15.30 2.25 2.25 6.90 2.70 .. $636.45 $54.75 ‘a. O. 6.75 .75 3.00 3.75 .75 1.20 '.75 .75 .75 8.25 1.50 75 4^50 '.75 4.50 SKUPAJ Doklada $-•— 3.75 3.00 1.75 1.25 .50 Razno Zarja Skupaj Št. član $—.— $11.90 $29.75 118 5.90 14.75 57 t 12.60 32.25 126 t 2.90 7.25 29 1.00 4.10 12.00 41 7.40 18.50 74 5.80 14.50 58 ' 5.30 13.25 52 5.30 13.25 53 .75 42.80 107.75 425 , 7.70 19.25 74 , 15.60 41.25 156 7.80 23.25 78 .50 23.80 66.00 237 .75 9.50 24.50 94 , 5.30 13.25 56 , 3.90 9.75 39 —.— 5.00 15.50 50 1.30 23.60 60.30 236 6.74 22.80 69.74 228 5.60 14.00 5C> —.— 2.00 5.00 20 —.— 11.30 35.00 103 —.— 4.60 12.25 46 —,— 50.90 130.25 508 —.— 12.00 35.50 120 —.— 5.00 13.25 50 —.— 7.60 19.00 76 — 1.90 4.75 19 —.— 1.70 5.75 17 .75 6.50 17.00 65 — 8.40 23.00 75 —.— 2.40 6.00 24 — 2.30 5.75 23 —.— 1.30 3.25 13 1.50 4.60 13.75 46 —.— 2.00 5.75 20 —.— 12.00 38.25 120 —.— 2.10 5.25 21 —.— 2.20 5.50 22 80.96 16.50 123.71 165 —.— 1.80 4.50 18 —.— 5.70 14.25 57 — .70 1.75 7 —.— 2.20 6.25 22 —.— 2.40 6.00 24 4.00 10.20 34.50 99 —.— 1.5(1 3.75 15 —.— 1.50 4.50 15 —.— 4.60 11.50 46 .50 1.80 9.50 18 $10.25 $98.75 $424.30 Naročnina Zarje za dve ne-članici. Za oglase (razen zg. poročil) ............ Obresti od C. of Phil. honda............. $1,224.50 5.00 272.44 21.25 VSI DOHODKI V JAN. STROŠKI: Za umrlo Rose Spanc (št. 16) ...................................................................... Za umrlo Frances Vesel (št. 14) ................................................................... Za umrlo Anna Golobič (št. 13) .................................................................... Za umrlo Helen Benec (št. 26) ..................................................................... Tiskarna, januarska Zarja in imenik .........................................................:..... Klišeji za risbe v Zarji 1932 ..................................................................... Oglas S.Z.Z. v koledarju Ave Maria .......................■_....................................... Nagrade za izredno delo in kontestne članke, po odredbi gl. odbora ................................ Znamke in uradne potrebščine ...................................................................... Uradna soba za januar ............................................................................. Deposit za poštnino na P. O........................................................................ Pošiljanje jan. Zarje (delo) ...................................................................... Vrnjeno od oglasov ............ ._.................... ;................. ..................... Vožni in drugi predloženi stroški in dnevnice gl. odbornic......................................... Plače za jan.: duh. nadz. $10.00, gl. preds. $25.00, gl. tajnica-urednica $100.00 ................. ..$1,523.19 4,211 100.00 100.00 100.00 100.00 232.32 26.35 10.00 80.00 7.89 10.00 10.00 17.00 53.32 150.75 135.00 Balanca 31. dec. 1931 Dohodki v januarju . VSI STROŠKI V JANUARJU ..................... $23,083.70 ....................... 1,523.19 $1,132.63 Skupni dohodki 31. jan. 1932 ........................... $24,606.89 Stroški v januarju 1932 .................................. 1,132.63 PREOSTANEK V BLAGAJNI 31. JAN. 1932. $23,474.26 Josephine Račič, gl. tajnica. Podružnica št. 1, Sheboygan, Wis. — Iz lokalnega angleškega lista navajam: I lie local branch of the Slovenian ■ •adies’ Union held a monthly meeting I uesday evening. The entertainment committee arranged a pleasing program, after which the business part of the meeting was concluded. 1 his being the anniversary month of Hie birth of the first United States President, a brief talk by Mrs. John Prisland was given on the life of George Washington and that colonial history in which he participated. Mrs. Carl Mohar told of her experiences when she migrated to this country. Mrs. Frank Skrener spoke of her recent visit in Europe. The program was most delight-h'l. Similar programs will be arranged for every succeeding meeting throughout the year. I'he entertainment committee consists °f Mrs. John Prisland, Mrs. Carl Mohar, Mrs. Frank Modi/, Mrs. John Mer-'"ir, Mrs. T. Golobich and Mrs. Joseph Einst. Ca' pihnejo v Shcboyganu. ali no? Urednica. Št. 2, Chicago, 111. — Na zadnji seji ,e bilo sprejetih nekaj novih. Boste videli. kaj še pride! Opozarjam na knjižice. ki jih dobite pri meni ali pa pri "agajničarki. Opozarjam tudi na veliko , •’PSelico, ki jo priredimo po veliki noči. odrobnosti bodo objavljene v kratkem ^ Ani. Slovencu^, pa tudi v prihodnji ^arji. — Ann Kenig. Št. 4, Oregon City, Ore. Za leto >’2 je ostal ves stari odbor. Spremem- ba Je edino ta, da se mesečne seje ne I ' ' J 'odo vršile več pri sosestri Agues Bre-Zar. temveč pri sosestri Anastaziji Pe-tr'ch, 1316 Washington St. Dne 17. jan. smo proslavile petletnico "ostanka naše podružnice. Ponosne '"lo, da se lahko prištevamo med prve, ^er je le malo podružnic, ki se morejo ' ° sedaj ponašati z jubilejem petletnico. *c tri so pred nami, pa še izmed teh je ’ ■a tretja isti dan sprejeta v gl. uradu '■ikor naša; razlika ie bila le ta. da je in začetnica SŽZ., Mrs. Prisland, ''"go pismo prej odprla in prečitala, ',)0tem šele naše, obe pa je imela isto-' as'lo v rokah; Bog nam jo ohrani še ’""oko leti V proslavo petletnice smo lM 'refhle plesno veselico 17. jan. Najele s'Ho v’eliko dvorano, ki je bila napolnje-p'l: obiskali so nas tudi naši sosedi iz 1 "i-llanda. in to kljub izredno slabemu 'renienu. Naj se naiprej zahvalim tem. '|risebno Mrs. M. Sersley, ki jih ie po-rt- 111 ^r' Sigora. k' nam je to- 'k°v nomairal pri prodaji številk. Bocr acai! Enako prav lena hvala našim '’"'ačini, posebno Mr. F. Stnrovasnik in ,.r- Joe Zantker in Mr Joe Mestek, lam ie vedno pomagal nri naših ve-'eah že od začetka. Zaliv,iliuicm sc ( Antonu Herbst, ki 11:1111 ie vedno (ti r:,zno,a*o in v pomoč s svoiim av-_ 111 • Sedai na pridejo mote sosestre na 'sto. Dragice, vsem se najlepše zahva- ljujem, ki ste kaj prispevale za naš ju bilej. Malone vse sle vedele, da bo veselica, in da je bilo na seji sklenjeno, da mora vsaka članica priti na proslavo, če pa kratkomalo ne more priti, pa naj kaj pošlje, bodisi v pecivu, ali kar more; če pa nič ne pošlje in tudi sama ne pride, pa mora plačati v prid podružnice v blagajno en tolar. To veste, da katera ie prišla, je plačala vstopnino in še kaj prinesla za pod zobe, torej je bila skoraj vsaka izmed teh več v pomoč blagajni kot za en tolar. Največje hvale vredna pa je sestra Uršula Novak iz Mollale; prinesla je živega purana, ki ie vrgel blagajni 20 dolarjev; prinesla ie tudi veliko potico, in nam še celi večer pomagala pri delu. Vsa čast takim članicami Naj bodo za vzgled drugim. Tudi sosestri Mrs. Kokall, tudi iz Mollale, izrekamo iskreno zahvalo. Tudi ona ie mnogo prispevala; prišlo jih je kar troje, pa kako daleč, 18 do 19 milj, ponoči v najhujšem dežju. Torej, prav lepa hvala vsem, ki ste prišle in tudi vsaka kaj prinesla, posebna hvala pa tistim, ki ste na omenjeni večer kaj pomagale pri delu. Hvala vsem udeležencem. Tiste članice, ki pa niso prišle, pa so namesto tega poslale za deset ali petnajst centov vrednosti v prid jubilejne proslave, naj si pa malo manj zalivale privoščijo. V imenu podružnice se zahvalim tudi rojaku F. M., ki je daroval dva dolarja mrši blagajni. Iskrene pozdrave pošiljam "celotnemu članstvu SŽZ. po celi Uniji. — Marija Plantan, predsednica. Št. 5, Indianapolis, Ind. — Ponosne smo lahko, da sta tudi dve naših članic — kakor je naša podružnica majhna — napisali kontestne članke. — Na zad-nii seii smo se lepo zabavale do pozne noči. Posetili so nas tudi naši iuralci iti predsednica hrvatskega društva Lokal in in njen soprog, Mr. Petrovič, je naše članice lepo pohvalil, ker tako lepega netia že dol«o tli bilo med nami. — Hvala naši dobri članici Ani Koren za nrostor. Pri njej se počutimo kakor doma, in ona se nikdar ne naveliča nam streči in nas zabavati. — Prihodnia seia bo 6. marca ob treh popoldne: pridite vso. da se dogovorimo glede Materinskega dne. Prioeliite tudi svote hčere sobot in daite drugim len vztried: enkrat vam bodo hvaležne. Rada bi imela malo več dela. in vsaj naimanišo nairrado bi rada dobila. T o pripravite so žene in dekleta: v vsako slovensko hišo bomo nos pomolile, če jih tudi rto niem dobimo. Predsednica Marv. kai ne. da bo tako? Zvezda nam se prikazala, iz Chicago prisijala. TCar zavednih je žena, danes zvezdo vso pozna. Pet let nam žc iasno siio, /družen i<\ napredek klije, brani vero očetovo, govorico materno. Tajnica podr. št. S. Št. 6, Barberton, Ohio. — Na naši februarski seji, katere se je udeležilo 23 članic, smo sklenile, da priredimo dne 14. maja kako lepo igrico s plesom, v korist dr. blagajne. O podrobnosti prireditve se bomo natančneje dogovorile še na prihodnji seji. Sklenile smo tudi, da se skupno udeležimo velikonočne spovedi in sicer v nedeljo 6. marca. Prav prijazno ste vabljene vse. Pridite! da pokažemo tudi javno, da je vsaka članica SŽZ. tudi zavedna katoličanka. Ker so ravno danes, na dan naše seje, naš g. župnik omenili v cerkvi, da je v naši naselbini veliko potrebnih družin, da nekaterim vsled dolgega brezdelja že lakota trka na vrata, da se bodo za take vsako nedeljo pobirali darovi pri sv. mašah, smo sklenile, da tudi iz naše dr. blagajne darujemo vsak mesec 1 dolar v ta namen. Palje smo sklenile, da tudi našim članicam, pri katerih se nič ne dela in so tudi drugače brez sredstev, nomagamo plačevati dr. asesjuent iz dr. blagajne dokler bo mogoče. Ne smemo pozabiti tudi, da je sedaj zopet kampanja za pridobitev novih članic. Obljubljene so lepe nagrade podružnicam, kakor tudi posameznim članicam. Pojdimo na delo vse! Potrudimo se! Kar se ne posreči eni, morda se bo drugi, saj je vkljub slabim časom še dokaj takih, katere ne bi prav nič pogrešale tiste male vsotice katero je treba žrtvovati, da ena lahko postane članica SŽZ. Frances Ošaben, tajnica. St. 9, Detroit, Mich. — Vsem članicam naše podružnice sc naznanja s tem, da bomo priredile veselico 3. aprila v dvorani na 116 Six Mile Road, v prid naše. cerkve; to je na Belo nedeljo, točno ob 7 uri zvečer. Pristopnina bo 35c. Se vsako leto dozdaj, kadar je šlo v prid naše mile nam slovenske cerkve, drage sestre niste zaostale z vašimi možmi, prijatelji in znanci; vselej ste jih pripeljale v največjem številu, tako da je bila vedno udeležba obilna, naša podružnica pa ponosna. V letu 1932 je to naša prva prireditev v prid naše cerkve, zato pa želim, da bo naša podružnica ena trdnih korenin, ki je ne bo omajala vsaka sapica. Godba bo ena najboljših; niskala bo najnovejše komade; na razpolago bodo jedila in pijača kakoršno vsak kramar no prodaja. Dne 28. febr. bomo imele v naši navadni dvorani ob 4. uri popoldne “Card party” v korist naše podružnice. Ker je pa postna nedelja, bo se pa bolj tiho in mirno obvršavalo; bo nekaj prigrizka; nagrad bo več in dobrih; pristopnina bo 25c. Opozarjam vas, da bomo imele skupno sv. spoved in sv. obhajilo 13. marca, to ie drugo nedeljo v marcu, pri 8. sv. maši. Pokažimo, da smo odločne katoličanko! Naše seje se bodo vršile odslej vsako prvo nedeljo v mesecu, no več tretjo, kakor do zdaj. Prosim, da se prihodnje so- io 6. marca udeležite v polnem številu: imamo veliko važnih stvari na roki- ■»-« Theresa Caiser, tajnica. Št. 10, Cleveland, Ohio. — Naša podružnica je v dveh dneh izgubila dve članici. Dne 1. feb. je Bog poklical k sebi dobro iu zvesto članico SŽZ., Lucijo Urankar, ki zapušča soproga in še-stero še nedorastlih otrok, — dne 2. feb., to je ravno na Marijin praznik Svečnico, je pa zaspala v Gospodu Mary Anžlin, za katero tudi žaluje njena družina, ker ie ž njo izgubila skrbno soprogo in mater; spadala je k več katoliškim društvom. Ko sta ležali na mrtvaškem odru, smo članice skupno molile na domu obeh sv. rožni venec. Se prav lepo zahvalim vsem članicam, ki ste se v tako obilnem številu udeležile molitve, kakor tudi pogreba. Opozarjam članice, da pridete na prihodnjo sejo dne 3. marca, ker bo važna. Tudi prosim, da redno plačujete ases-ment; zakladati ne morem za nobeno članico, ker nimam blagajne, če vas bom morala suspendirati, bodo pa vaša imena v Zarji označena. Zato prosim, redno plačajte asesment. Pobiram vsak 24. dan v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave., doma pa vsak dan, le od 3. do 6. ure sem odsotna; upoštevajte to. Članice, naša podružnica je šla nazaj v članstvu, zato si v tej kampanji prizadevajmo, da bomo nadomestile kar smo izgubile. Rojakinje, ki še niso članice, pa vabim, naj pristopijo. Le v združitvi in slogi je moč. — Louise Milavec, tajnica. Št. 11, Eveleth, Minn. — Za januarsko številko nismo mogle nič prispevati, ker smo bile precej zaposljene; saj veste, da je bil kratek predpust. Priredile smo plesno veselico, ki je gmotno dobro uspela. Zahvaliti sc imamo podružničnemu odboru in drugim marljivim članicam, ki ste kaj prinesle v kuhinjo ali pomagale pozno v noč; je bilo res lepo videti, kako so članice v slogi vršile svojo dolžnost. Hvala tudi vsem, ki so se udeležili. Častitam sosestri, ki je napisala kon-testni članek št. 33 in so ji sodniki priznali prvo nagrado. S 44 besedami je napravila najbolje. Pregledala sem vse članke, in našla tudi najdaljšega, ki vsebuje okrog 300 besed, se mi je tudi zdel vseskozi dober in jedrnat. Najlepše je seveda, če se zna oseba kratko izraziti in kar z enim udarcem zadeti žebelj na glavo; to ie po navadi najtežje. Ča-s ti tam tudi št 9 in 12, in prav tako vsem ki so napisale angleške članke. Kadar bo Zveza zopet kaj takega začela, bi priporočala, da se postavi za sodnika tudi ona članica iz San Francisco, ki je priporočala, da vsi članki dobe nagrade, ker so bili vsi tako lepo spisani. Hvaležne moramo biti kontestnim sodnikom za čas in trud, ki so ga imeli s tem pregledovanjem, saj si same lahko predstavljanj kako težko delo je bilo v tem slučaju izbrati, kateri članki so najboljši. Me članice pa na delo s peresom, in vsako pot napolnimo svoj list do zadnjega kotička! Prišlo je že tako daleč, da vsi priznajo, da je Zarja res nekaj imenitnega za citati. Naj mi bo dovoljeno tudi malo kritike. Gl. izvrševalni in nadzorni odbor ie na januarski seji napravil, da bodo odslej priobčena imena vseli suspendanih članic. Meni se zdi, da bo ta sklep Zvezi bolj v škodo kakor v korist. Kakor je bilo dosedaj, je mnogo suspendanih članic o priliki vse poravnalo, odslej pa bodo, kakor hitro vidijo svoje ime na sramotni listi, najbrž izgubljene za Zvezo. V slučaju, da katera takih umrje v tem času, se bodo ostale članice nerade udeležile pogreba. Po mojem mnenju pa bi bila naša dolžnost, da se udeležimo korporativno tudi pogreba take članice, ki je bila ob času smrti suspendirana in sorodniki niso bili deležni posmrtnine od SŽZ. Ali ne bi mogla ta zadeva počakati konvencije? Seveda naj mi ostali gl. odbor te pripombe nikar ne šteje v zlo. — Jennie Oza-nich. Št. 13, San Francisco, Calif. — Morda Ste že slišale, da je 1. feb. začela burja pihati in je s snegom posipala naše mesti) in okolico. Lahko si mislite, kakšno presenečenje je bilo to za odraščene, in kakšno veselje za otroke, ki nikdar prej niso imeli prilike metati eden v drugega snežena jabolka. Pa ni obstalo. Tudi dežja je padlo več kakor ga more zemlja popiti, in še vedno pada, zato se najraje sučenio okrog zakurjene peči. Možje ne delajo. California ne zasluži več svojega imetja “zlata”. Javne in privatne zabave niso več take in tako pogostne kakor so bile v prejšnjih dobrih časih. Zato sem bila tembolj presenečena, ko so mi članice priredile na rojstni dan tako lep “surprise party”, o kateri naj kratko poročam. Odgovorna za to presenečenje je moja večletna pri-iatcljica Mrs. M. Daychman in njena nrya pomočnica Mrs. P. Rauh, ki sta skrivaj vodili tako obsežne priprave. Iznenadilo me je 24 prijateljic in prijateljev, ki se vsem prisrčno zahvaljujem; imena bi bilo težko navesti, ker jih je toliko. Mislila sem, da jim z nobeno stvarjo ne bom mogla postreči kakor s krofi, ki sem jih ravno .nekaj napekla, pa je že stala zunaj z vsem dobrim obložena “dumb Dora”, in me rešila zadrege. Ko smo sc z vsem najboljšim okrepčali pa prinese moj stari na dan harmoniko, ki jc še starejša kakor on, in začne pihati, mi pa vrteti. Razen soproge našega soseda, senatorja Maloneya, in ene rojakinje, so bile vse navzoče ženske članice SŽZ. Nekoč sem že mislila odstopiti od podružnice, ker sc včasih človek naveliča, če jc le preveč nepotrebnih besedi, pa me je sestra Daychman pregovorila, da sem ostala. Ni mi žal. Kakor vidim, drugi ljudje nikoli ne izgubijo poguma, zato pa SŽZ. neprenehoma raste, in raste tudi njeno rentoženje, kakor so prispevki majhni. Sestra Daychman je obljubila banket, kadar naša podružnica doseže 100 članic. Kar ona obljubi tudi izpolni. Tudi jc ni nobene ženske bolj pripravne za kaj takega. Nje in njene “dumb Dore” ne manjka pri nobeni zabavi iu nobenem pogrebu, — kadar pa gre za to, da jc treba koga prevariti, tedaj mora uboga “dumb Dora” kar po dveh kolesih plesati okrog oglov. Iskrena zahvala vsem za zabavo in krasno darilo. V kolikor bom mogla, bom o priliki povrnila. — Mrs. M. Skoff. Št. 14, Nottingham, Ohio. — Pripravljamo se, da vprizorimo igro “Namišljeni bolnik”. Ste lahko brez skrbi, da se boste zopet pošteno nasmejali. Igra bo vprizorjena 6. marca; vstopnina 35c; po igri prosta zabava. Pričetek točno 7:30. Za dobro postrežbo bo temeljito poskrbljeno. Prijazno vabimo vse naše sosednje podružnice, posebno pa glejte ve članice naše lastne podružnice, da ne bo niti ena' izostala! — Ne pozabite tudi, i/a.eiji. Apolonija Kic, prcdsedni-ra. Št. 17, West Allis, Wis. — Na 14. feb.' smo imele sejo, ki je bila zelo dobro obiskana. Pristopilo je 24 novih članic, kar je pa zelo lepo število, in tudi lahko rečeni, ponos naše podružnice. — Po se- ii smo sc pa. zelo izvrstno zabavale. Zahvalim sc v imenu vseh članic naši sosestri tajnici za tako dobro postrežbo i>' ifostoljubnost; ona je res veliko darovali* za naše veselje. Prihodnja seja se bo vršila 13. marca pri sosestri predsednic* Mrs. I. Schlosser, 5801 W. National Ave. Želim, da bi se sosestrc v obilnem številu udeležile te seje. — Louise Bi-tanz, podpredsednica. Št. 19, Eveleth, Minn. — Žc večkrat sem si mislila, da bi napisala, kako sfflfl se imeli lansko leto na 4. julija dan, ko smo kuhali takozvano bujo. Zbralo se nas je pet družin: Mr. in Mrs. Tony Novak, Mr. in Mrs. John Rupert, Mr. i|1 Mrs. Ludvik Klun, Mr. in Mrs. Frank 1'rontar, in Mr. in Mrs. Joe Strajnar. Ze-"c so vse članice naše podružnice. Podali smo se k Murphy Lake, to je okoli *4 do 15 milj od mesta Eveleth; nekaj 'las je šlo prec zjutraj, drugi so pa prišli okoli poldne. Ker sem bila jaz najbolj radovedna, kako bomo kar tam pod nebom napravili kuhinjo, sem šla prec sjutraj ž njimi. Smo bili vsi prec zaposleni; eni s kuhinjo, drugi z drvami. ^•a kuharico smo si izbrali Mrs. Tony ^ovak, jaz sem bila za krompir lupit, Mr. John Rupert je imel pa mizo za Preskrbet. Kar hitro je našel nekje en Par desk in kolov in miza je bila kmalu narejena in snažno pogrnjena. Zraven 'e rastla breza. Mitro se spravi na vrh 111 obesi gor ameriško zastavo; tudi lep Puseljc je bil kmalu na mizi. No, pa da "e boste mislili, da sem jaz samo gledala, "aj povem, da sem obenem tudi krom-P"' lupila. Razgleda od imenovanega jezera ni posebnega. Vidi se samo voda in gozd 111 drevje. Za otroke je bilo dosti zaba-Vc v vodi; za nas žene je bila buja in Potice in vse dobrote, ki se dobe, tudi sIadoleda nam ni manjkalo; no, moški so pa imeli svojo tolažbo, mokro, sc razume. Preden je bila buja gotova, je fino in 'Močno dišala menda eno uro okoli. Po-IC111 ko mi kuharica pove, da je buja I 'ana in bo prec južina, ji rečem prav ojece: “Veš, meni in mojemu možu je ’°s morala dati po dva krožnika.” Na-S||1eje sc mi in odvrne: “Kolikor je boš 'otela, saj je bo itak preveč.” Mr. John . *'Pert je bil pa za pomočnika pri raz-, enju buje. in prav spreten je bil; nosnemu ni premalo v krožnik naložil, ,ain° belega predpasnika mu je manj--a.°' Ko smo se vsi nasitili, smo pa za-•c1 Popevati lepe slovenske pesmi, en as m j, en čas pa fonograf, ki smo ga sabo; ko smo se že vsega naveli-i !• 111 se je dan nagnil, smo šli spet n- Puio; imeli smo je poln kotel, pa je ' veliko ostalo. Ta jed je-tako: če je tj.* n°-ieš. lažje jo ješ, seveda, to je za j ' °’ ki jo imajo radi. Začeli smo se t, 1. Potem odpravljat domov. Med 'Jo smo delali sklepe, da jo bomo šli ^P'alii spet kuhat. Od lanskega leta '° sklep prgložili na letos. — Jose-h,n<- Prontar. hj| -Toliet, Ul. — Seja 17. jan. je di? ftevilno obiskana. ?tiri nove kan-tci ''l'nje so bile sprejete. Dober zače-’ (ako naprej! v,,*1!" '° sklenjeno, da bomo začele ši-..t 11 klub. Vse ki rade šivate, se udele- l;Pr bivalni klub je dobra stvar; '1e(?^ravB0 naše Slovenke nimajo nobe- clr„“ ?akega kluba, se je ravno naša po-"2n*ca zavzela zanj. nc *,0zariamo in vabimo že danes, da !ol'nic. Rev. Father Plevniku se iemo"" Podružnice prav lepo zahvalju-njihov lepi nagovor pri zapri- segi odbora. Žal nam je bilo, da niso mogli č. g. župnik ostati med nami dali časa. Po seji smo imele malo zabave; članicam smo postregle s prigrizkom in kavo. Zahvaljujemo se vsem odbornicam, ker so preskrbele tako okusno pecivo in pripomogle, da so bile vse članice vesele in zadovoljne. Agnes Skedel, predsednica, Anna Pluth, tajnica. Št. 21, Cleveland, (West Park) Ohio. — Z velikim zanimanjem sem prečitala vse članke tekmovalk v kontestu, in smelo rečem, da ima naša organizacija v svoji sredi članice, na katere smo lahko ponosne. Njih članki bodo gotovo širili zavest ameriške Slovenke. V teli člankih najdemo izraze sosestrske ljubezni, navdušenje za pomoč ena drugi v potrebah, spodbudo k narodni zavesti, lepi slovenski govorici, katera naj še dolgo živi, ko nas več ne bo. V teh zanimivih člankih je mnogo koristnega in podučljivega, kar ne smemo prezreti in pustiti, da bi kar mimo šlo, ampak si vzemimo k srcu. Tem potom izrekam izkrene častilke vsem dopisovalkam v tem kontestu. Ker ste zdaj bile zmožne takih člankov, prosim, nadaljujte jih v Zarji, da bodo nam v bodrilo, kajti take lepe misli kot so navedene v onih spisih, ne bodo padle na dno, ampak se bodo dvignile nad nami in kazale nam pot naprej, da dosežemo svoj cilj, da bodo vse slovenske žene in dekleta, od meje do meje te dežele, združene v naši organizaciji, v kateri bodo našle največji sporazum in čut sosestrske ljubezni. Kampanja za pridobitev novih članic ie zdaj v teku. Radi naše majhne naselbine sc ne moremo kosati z velikimi za velike nagrade, delujmo pa vseeno, da pridobimo vse slovenske žene in dekleta v tej okolici pod okrilje SŽZ. Mala naselbina je, a tembolj se lahko spoznamo in skupno delujmo za procvit in napredek slovenske žene. Če ravno nc dosežemo nikakc nagrade, zadovolimo sc s tem, da bomo potem vse kot ena velika slovenska družina. Gotovo se vse udeležite prihodnje seje dne 2. marca, kajti nekatere članice so obljubile, da nam bodo nekaj prav okusnega prinesle, in tudi razložile potem, kako se napravi. Za proslavo na Materin dan bomo imele tudi lep program, za katerega se že zdai pripravljamo. — Cecilia Brodnik, tajnica. + * * Sestri Lcjs in Hosta sta nam obljubili, da bosta nekaj dobrega naredili za nrihodnjo sejo in nam prinesli pokusit. Kaj bo, nc vemo; bomo že drugič poročale. Le kaj finega prinesite! drugič bomo pa druge. Tudi bomo razpravljale, kai nai priredimo za Materinski dan. Zadnjič smo sklenile, da naročimo oglas na zagrinjalu v Slov. Del. Domu. Drn>’o sestre: sedaj je kampanja od-nrta in čas za pridobivanje novih članic. Dajmo se vse potrudit, da bomo imele vsaka že na prihodnji seji vsaj eno novo članico seboj. — Josephine Zupan, bla-'ajničarka. Št. 23, Ely, Minn. — Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo imele šestega marca skupno spoved in sv. obhajilo. Ker bo štirideset urna pobožnost ne bo nobenega izgovora, posebno, ker bo tudi več gospodov na razpolago. Sv. maša bo ob pol osmih, prej se pa zberemo skupaj pred cerkvijo. Zato vabim vse članice, da. sc polnoštevilno udeleže in vse opravijo skupaj velikonočno dolžnost. Naj povem tudi, kako smo se zabavale na zadnji seji. Imele smo celo ohcet, ženina in nevesto, druga in družico, starešino in teto. Prikorakali so z godcem naprej. Ko je bilo treba ta par poročiti, ie to opravila naša sestra Mrs. Shipel; koliko je bilo vprašanj za ženina, in kako je moral vse obljubiti, da bo ubogal svojo ženo, pa nevesta, kako da bo tudi ona ljubila svojega moža, in mu bo napravila najboljša jedila. Za godca pa ie bila hčerka naše sestre Mrs. Shipel. Za prigrizek smo imele sendviče in pecivo, pa še nekaj rudečega in belega za po vrhu; brez kofeta tudi ni bilo. Za nameček pa smo dobil« še deset novih članic. — Mary Skalar, predsednica. Št. 24, La Salle, Ul. — Za leto 1932 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Angela Strukel, podpredsednica Marija Grgovič, tajnica in zapisnikarica Marija Kastigar, blagajničarka Marija Setina; nadzornice Marija Strukel in Marija Cvelbar. Zadnje mesečne seje so se naše članice udeležile precej številno. Ko bi bilo vsako sejo tako, bi se lahko kaj več napravilo. Članice, pojdimo na delo! Sedaj je odprla kampanja za nove članice. Naj pridobi vsaka vsaj eno novo do druge seje. Potem lahko dobimo tudi me eno nagrado. Kaj, ko bi me dobile spominsko knjigo! Je mogoče. Potrudimo sc, sedaj je še čas! Prosimo članice iz Oglesby, da jih pridobite kaj več. Naša podružnica je priredila bunco in card party 21. jan. zvečer. Udeležba je bila še precej povoljna za te slabe čase. Se moram zahvaliti vsem našim članicam, ki so sc tako potrudile, vsem, ki so darovale nagrade in tistim, ki so dale kejke, in ravno tako tistim, ki so posialc druge reči. . Enaka hvala članicam iz Oglesby in Jonesvilla. Članice so bile na zadnji seji vse tako dobre volje, da so rekle, da ko sc približa pomlad in toplo solncej bomo šle vse v zeleno naravo in bomo poskusile skuhat “buio” tako kakor ie navedla v Zarji sestra Terezija Gornik iz Evclctha. Zato pridite na drugo seio vse, da se kaj več pogovorimo o buji. Poročam, da sc nahaja v bolnišnici sestra Anna Balantič iz Oglesbv. Nadalje ie bolna sestra Agnes Kupšek. Želim obema ljubega zdravja. — Angela Strukel, predsednica. Št. 25, Cleveland, Ohio. — Naša podružnica je dne 24. jan. uprizorila igro “Prisiljen stan je zaničevan”. Igrale so sledeče sestre: Josephine Perpar, Mar-uaret Tomažin, Julia Brezovar, Mary Mahne, Frances Brancel, Mary Brodnik, Jennie Klopčič, Mimmie Auguštin, Pauline Glassar, Frances Ponikvar in Josephine Vidmar. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, za malo vstopnino 35c, ako ravno so slabi časi, je od te prireditve ostalo $85.00 čistega za blagajno. Prav lepa hvala igralkam in vsem udeležencen; se priporočamo še v prihodnje. Naša podružnica prav lepo napreduje. Vsak mesec po seji imamo nekoliko zabave, včasih tudi malo zaplešemo. Naše seje so dobro obiskane; vsak mesec sestre napolnijo dvorano, da je veselje. Sestre, sedaj je kampanja za nove članice. Potrudimo se, da dobimo tisto zlato knjigo iz Garfield Hgts. na St. Clair! — Dorothy Strniša, blagajničarka. * * * Članicam podružnice št. 25: Kakor že veste, trpi kampanja za nove članice od januarja pa do 30 junija. Agitirajte, da nas bo več. Imamo še dosti žen in deklet v naši okolici. Le agitirajte, ker pri št. 47 se že nekaj pripravljajo, da ne dajo še to leto spominske knjige iz rok. Boste videle, kaj bo, če se me St. Clairčanke zavzamemo! Če letos ne, pa nobenkrat! Igra 24. jan. je sijajno izpadla. Hvala vsem številnim udeležencem. Naša blagajna je spet za en stotak na boljšem. Skupno se udeležimo velikonočnega sv. obhajila! Pazite na oznanilo v cerkvi. To je obvezno za vse naše članice Sedaj vas pa še prosim, da bi bolj redno plačevale. Je jako težko hoditi po hišah kolektat. Veste tudi, da ne smem več založiti kot za cn mesec. Če slučajno katera ne more poravnati, dajte prit in povedat, da vem. — Mary Otoničar, tajnica. * * * Naš list Zarjo imamo zato, da od časa do časa poročamo, kako se gibljemo žene v raznih podružnicah. Zarja je o-gledalo, kjer vidimo vse življenje Slovenske Ženske Zveze. Čim več lepih člankov in dopisov beremo, tem bolj nas spodbuja za še večje delovanje. Torej kontestni članki so vendar vsi prišli na svetlo. Res se je za čuditi zmožnosti pisateljic. Le tako naprej, v prvi vrsti pa glejmo, da pridobimo vse zavedne Slovenke pod okrilje Slov. Ženske Zveze. Pri naši podružnici gre prav dobro. Dne 24. jan. 1932 smo priredili igro “Prisiljen stan je zaničevan”. Vse igralke so dobro rešile svoje vloge. Med odmori sta krasno peli sestri Koporc. V resnici je bil to vesel večer. Ko je predstava minila so se pa zavrteli stari in mladi ob izvrstni godbi Brancel bratov. Zahvala vsem igralkam in pevkam, in vsem ki ste pomagale na cn ali drug način. Poplačane ste za svoj trud s sijajnim izidom naše prireditve. Naše članice so tudi zavedne in navdušene za svojo organizacijo. To se vidi po tem, ker so naše seje v velikem številu obiskane. Po seji večkrat priredimo malo medsebojne zabave. Seveda, sedaj v postu je treba mirovati. II koncu poživljam vse sosestre, da gledate, naj vsaka pridobi vsaj eno novo kandidatinjo v sedanji kampanji, saj so obljubljene prav lepe nagrade. Torej na delo! — Frances Ponikvar. Št. 26, Pittsburgh, Pa. — 11. feb. je bil izvoljen novi odbor: predsednica Mary Matičič, podpredsednica Frances Su-inich, tajnica Mary Besal (5612 Duncan Str.), blagajničarka Barbara Gasper, zapisnikarica Kose Balkovcc; nadzornice lohanna Sumich, Kristina Mihelčič in Mary Smerdel. Soseslri Barbari Bahorič je na 2. feb. minilo 25 let kar je stopila v zakonski jarem. Članice so ji prixedile “surprise party” v Sl. Domu na 57. cesti, ter ji obenem poklonile kip Matere božje. Obenem naznanjam, da bo 28. marca, to je Velikonočni pondeljek, naša podružnica priredila igro in veselico. Pridite vse in pripeljite svoje prijateljice! Nadalje naznanjam žalostno vest, da ie 21. jan. preminula Mary Šiite v cvetoči dekliški dobi, stara je bila šele 18 let. Podružnica je plačala zanjo tri sv. maše. Članice so napravile na njenem domu, potem pa zopet pri cerkvi in na pokopališču, špalir, in ji s tem izkazale zadnjo čast. Vse so imele bele nageljne na prsih. Ker je bila v Marijini družbi, so deklice Marijine družbe nosile šopke cvetlic ob njeni krsti. Zapušča starše, eno sestro in tri brate. Pokojna Mary Sute je bila naša članica dve leti. Bila je dobro in priljubljeno dekle, kar je pričala tudi velikanska udeležba pri njenem pogrebu. — Mary Besal, tajnica. Št. 28, Calumet, Mich. — Danes, ko to pišem, je pepelnična sreda. Predptisl ie hitro minil, ker je bil letos nenavadno kratek in tudi ne tako vesel kot druga leta, vendar so bile — vzlic slabim časom — plesne dvprane napolnjene ob vsakem plesu in tudi gledališča dobro obiskovana. Mladina pač hoče svojo zabavo; njo ne tarejo one skrbi kot starejše; njihove misli se osredotočajo le na veselje. Toda pustimo jim, da se veselijo dokler so mladi, saj mladost hitro mine in resnejši časi le prehitro pridejo. Kako sc imamo kaj pri naši podružnici? Prav dobro! Meseca jan. smo priredile lep zabaven večer, kakor je bilo poročano že v zadnji številki Zarje, in sedaj nam naša predsednica, Mrs. Koc-icn že obeta, da bomo imele takoj pc veliki noči “card party”, v korist društvene blagajne. Ker verno, da kadar Mrs. Kocjan, s svojimi pomočnicami, prime kako stvar v roke, se ista uspešno zaključi, zatoraj že v naprej lahko trdimo, da bo tudi ta party velik uspeh. Nova načelna stran Zarje sc mi zelo dopade. Moderne rizbe so prav dobro posrečene in umetnik, Rev. Schiffrer, je pokazal, da sc ne razume samo na svoj poklic, temveč je tudi izvrsten risar. Zanimajo me tudi duhoviti članki, katere piše naš duhovni vodja. V njih po navadi udari žebelj naravnost na glavo in ne otepa okrojr. iščeč milejših izrazov. temveč pove naravnost kar mu je na srcu. Zato so njegovi prispevki zanimivi in originalni. Letos bomo imeli na Calumetu posebno slavnost. Najstarejše slovensko podporno društvo v Ameriki .društvo sv. ložefa, št. 1, S.H.Z. bo namreč obvrše-valo petdesetletnico svojega obstanka. Že radi dejstva, da je to društvo oče vseh slovenskih društev v Ameriki, bo ta slavnost pomenljiva. — Mary Chesa^ rek. Št. 31, Gilbert, Minn. — Ko prebiram zanimiva poročila in kontestne članke naših članic, mi uhajajo misli nazaj,-kako je bilo pred petimi leti, ko še ni' bilo naše podružnice. Z enakim zani' matijem kakor sedaj prebiram našo Zarjo, sem takrat prebirala list Ani. Slovenec, ki je takrat začel prinašati prva poročila o ravno začeti novi organizaciji SŽZ. Tudi jaz sem se odpravila po hišah za članicami. Seveda, takrat je bilo vse bolj hudo dobiti katero, ker je bil šele začetek. Začela sem na Gilbertu; zbrala sem osem članic in me bi bile imele ustanoviti podružnico št. 11 na Gilbertu ko bi se mi ne bile žene skesale; hotele so počakati, da vidijo, kako se bo nova organizacija drugod obnesla. Nato sem se napotila na Eveleth, seboj se.ni pa vzela Mrs. Rabec, da mi je hiše kazala. Se tisti večer smo tam ustanovile podružnico št. 11. Tri smo bile zraven iz Gilberts. Odbornice in članice so bile jako agilne in podružnica je. hitro napredovala. Kakor sem najbolj vedela in zjiala, sem razlagala, da želi SŽZ. zbrati vse Slovenke po celi Ameriki, da bi se najprej v posameznih naselbinah' strnile skupaj in bolj spoznale, potem1 pa tudi posamezne naselbine med seboj' od enega konca Amerike do drugega. Vse bi delovale v isti smeri, vse bi se učile ena od druge; če se ena razume bolj na kuhinjo, šivanje ali druga ženska dela z iglo, da bi si take nasvete med seboj pošiljale in tako vse napredovale. Z Mrs. Rabec sem šla agitirat tudi na Chisholm, kjer mi je tudi več rojakinj obljubilo, da pristopijo, vendar so bile v začetku še kolikor toliko nezaupljive in do ustanovitve podružnice takrat ni prišlo. Edino, kar sem mogla storiti je bilo, da sem pustila pravila in nekoliko Zvezinih listin pri neki rojakinji tamkaj; ta mi je obljubila, da se bo sama trudila naprej; njenega imena se pa ravno sedaj ne morem domisliti. Rada bi bila šla poskušat še drugam, pa mi ni bilo mo-'f oče. Danes imaio vsi ti kraji svoje cvetoče podružnice. SŽZ. se je razširila in uveljavila po celi Ameriki, in še neprestano raste. Ne smemo pozabiti, da gre za to čast najprej njenim voditeljicam, v prvi vrsti pd. predsednici Mrs. Prisland, ki jc žena močnega duha in se ne ustraš* vsake reči. Bog jo živi še mnogo let, da bi nas še za naprej tako lepo vodila začrtani poti. In gl. tajnici gre čast; tudi ona veliko dela v korist Zvezi. H koncu pozdravljam vse članice, podružnic’ na Gilbertu na želim, da bi kmalu imel'1 nad sto članic. — Frances Tanko. Št. 32, Euclid, Ohio. — Se morati pohvalno izraziti o naši seji 2. feb., kef ie bila zelo zanimiva in mnogo članic navzočih. Pomenile smo se zaradi zastave, ki jo bomo dobile meseca maja. Res se moram zahvaliti članicam, ki se ne bojijo ne truda, ne stroškov, da dobi-nio svojo lastno zastavo. Priredile bo-tudi banket v ta namen in vsaka članica bo darovala en dolar za zastavo. ~~ Članice, ki Vas ni bilo na zadnji seji, opozarjam, da ne pozabite na prihodnjo seJ0, prvi torek v marcu in poravnate asesment. — Dne 17. jan. smo priredile ntaškcradno veselico, ki je kljub slabim c\som dobro uspela. Hvala vsem, ki ste kaj pomogli. — Pri zadnji seji smo dobile nekaj novih članic, za prihodnjo sc-)° se jih pa še nekaj več obeta. Le tako naprej. Ne mirujmo, dokler je še ena žena in še eno dekle, ki še ni naša sose-stra nri SŽZ.l — Mrs. J. G. Št. 36, McKinley, Minn. — Naša seja i feb. ni bila tako dobro obiskana, ka-5°>' bi lahko bila. Zatoraj prosim vse slanice naše podružnice, da se prihodnje seje 3. marca v večjem številu udeleže, 'er imamo več važnih stvari za urediti. ' ’vidite vse na sejo 3. marca ob 8. uri zvečer v Mestno dvorano. — Julijana Lavtižar, predsednica. 41, Collinwood, Ohio. — Zelo sem vesela in hvaležna za pohvalo in darilo .Snovnega nadzornika naše Zveze in -■arje, Rev. A. Schiffrer. Bog plačaj! čast si tudi štejem, da so moj članek Pohvalili tako inteligentni možje, ka-'■°r opisuje Rev. Schiffrer v svojem po-^čilu. Naj mi bo dovoljeno na tem me-*tu častitati Mrs. Stušek, Mrs. Škur, in A'rs. Poznič za njih lepe članke, za katere so dobile nagrado. Častitam tudi pohvaljene članke Mrs. Jaksetič in "trs. Dermeš. Prav iz srca želim, da bi upaj kedaj prišle in se osebno spo-znale. Marian Penko, zapisnikarica. * * * . Iniele smo uspešno veselico dne 24. ]an’ v prid naše blagajne. Hvala člani-?ai^. ki so darovale in pridno delale; ^elim, da ]ji]e zmiraj tako složne. — adnja seja je bila dobro obiskana. Se-6(la smo hitro skončale kar smo imele 1>a dnevnem redu. Ukrenile smo tudi, da na Prihodnji seji 3. marca priredimo po SeJi card party, da sc naše finance po-inože. Če katero ne bo veselilo karte csat, bo pa lahko skladala domine ali a 'grala tombolo. Na vsaki mizi bo le-^a nagrada. Tudi drugih dobrot nc bo ai)jkalo; vsega bo na razpolago za lač-^ 111 žejne. Zatoraj so prošene članice, Se v obilnem številu udeležite in pri-Jete svoje može in prijatelje. Vstop-'a za card party je 25c. Seja se začne Halo Ro poprej kot navadno. 'Jenice so obdarile našo članico Mrs. jJV10 Walter s zalo hčerko —prvoro-tJUo- Častitam, Annie! — Margaret °2nich. s »J Milwaukee, (Bay View) Wis. hvav nost nas ve^e> c'a se najlepše za Hj 'm° vsem, ki so se udeležili naše zad-sm 1 °niače zabave. Kljub slabim časom C naPravile lep dobiček. Hvala na-’ K- župniku Rev. Luki Gladek za poset in za oznanilo v cerkvi. Hvala članicam podružnice št. 12, in dr. Knights and Ladies of Baraga, in North-Mil-vvaučanom za njih udeležbo. Hvala Martinu in Cristini Rebernišek, ker sta nam dala na razpolago prostor, kjer se je vršila zabava. Pozabiti ne smemo tudi naših požrtvovalnih članic, katere ste kaj darovale in se udeležile zabave. Nadalje pa prosim, cenjene sosestre, da bi se bolj redno udeleževale sej. Pridite vse na prihodnjo sejo 7. marca ob 7. uri zvečer, saj veste, da so- dobro obiskane seje potrebne za naš napredek. Slišale boste tudi poročilo o domači zabavi. Kako pa z agitacijo za novimi članicami! Lepo bi bilo, ko bi vsaka pripeljala novo kandidatinjo na prihodnjo sejo. — A. Velkovrh, tajnica. Št. 47, Garfield Hgts., Ohio. — Na feb. seji nas je bilo 40 članic. — Katera za en mesec nima plačano, bomo založile zanjo, — več ne; ako se dotična članica potem na seji ali pri kateri odbornici ne zglasij bo suspendirana. — Opozorite posebno vse mlade članice, da pridejo na marčevo sejo in si tedaj u-stanove poseben klub. — Glede velikonočnega sv. obhajila pazite na oznanila v cerkvi; 6. marca se tako prične sv. misijon. — Kadar bo katera naših članic umrla, bo podružnica dala $5 za cvetlice in $5 za sv. maše. — Mrs. Shuster je dobila malo ‘,princezinjo”, Mrs. Jennie Bizjak pa “princa”. — Helen Tomažič. Št. 49, Noble, Ohio. — Rada bi napisala lep dopis, pa ne vem, kakšen šment je to, da mi ne gre nič kaj od rok. Menda zato ne, ker ni nič nagrade obljubljene, — ali sem pa preveč presenečena in vzradoščena. Najprej prisrčna hvala vsem, ki so mi prisodili prvo nagrado v kontestu. Pričakovala je nisem, zato sem bila pa še toliko bolj vesela. Mislim, da Lindbergh ni bil nič bolj ponosen na svojo zlato kolajno, ki jo je dobil, ko je prišel v Pariz. Na nagrado, ki sem jo dobila, sem še posebno ponosna, ker mi je bila prisojena od tako uglednih in spoštovanih mpž. Še enkrat: Prisrčna hvala! Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo za podružnico card-party pri blagajničarki, sestri Kosten. Ker je naša podružnica še mlada, in blagajna tudi, in so časi preslabi da bi se dalo kaj večjega prirediti, se bomi zadovoljile bolj z malini. Pa saj pravijo, da je “zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. — Mary Stušek. Št. 51. Kenmore, Ohio. — Prva veselica naše podružnice se jc nad vse pričakovanje dobro obnesla. Priznanje gre ne samo našim članicam, temveč vsemu tukajšnjemu občinstvu, ki nas je v tako velikem številu posetilo. Posebno sc zahvaljujem članicam, oz. odbornicam podr. št. 6, SŽZ. in članicam št. 111, K. S. K. Jednote, ki so se odzvane našemu povabilu. V imenu podružnice vsem, ki so nam na ta ali oni način pripomogli do tako lepega gmotnega uspeha: Najlepša zahvala! — Margavet Patrick, taj- KUHINJSKI KOTIČEK. J Drage sestre: Čitale ste v Zarji, zadnji mesec, poročilo ali zapisnik polletne seje SŽZ. Na tej seji sem bila naprošena, kakor je bilo poročano, da prevzamem v svojo oskrbo “Kuhinjski kotiček”. V naši Zarji, ki navadno prinaša razne novice, povesti in druge zanimive stvari, smo pogrešale večkrat eno stvar, ki j c vsem članicam zelo pri srcu, in sicer stalno kuhinjsko kolono. Da pa bo imel naš “Kuhinjski kotiček” za vedno prostor odmerjen v Zarji, je odvisno le od Vas, drage sestre, če mi boste redno vsak mesec pošiljale vaše recepte ali navodila. Tudi kadar imate kake druge dobre nasvete, ki bi bili v poduk in korist našim članicam pri gospodinjstvu, jih tudi pošljite, ker jih bom z veseljem dala priobčiti v Zarji. Nadejam se, da mi preskrbite mnogo dela v tem oziru, ter se vam že v naprej zahvaljujem za vaše zanimanje. Najlepši pozdrav vsem članicam iz Kuhinjskega kotička! Josephine Erjavec. Buja. — Cenjena urednica “Kuhinjskega kotička”: Neka članica je želela izvedeti, kako se napravi buja. Popisala bom kakor jaz vem. Imej posodo za 12 gal. 12 funtov pork shoulder, 3 kokoši po tri funte težke, 8 funtov kuhanih reber, za 25 centov kosti za juho, 4 kante “tomatoes”, 4 kante graha, 4 kante fižola, srednje vrste, 3 zeljnate glave, srednje velikosti, Yi peka krompirja, 1 steklenico “catsup”, 2 glavi čebule. 1 žlico popra, malo hude paprike, 5 fun-’ tov korenja, 2 funta ješprena, 1 žlico “mixed spice”, nekoliko petršilja, in soli. Najprej deni v posodo vse meso sese-kano na male koščke, nato prideni še petršilj, poper, papriko, in zrezano če-luilo. Osoli, koliko je potrebno, prideni “mixed spice” zavito v čedni cunji, nato pokrij in pusti, da se tensta kake pol ure. Mešaj večkrat počasi; ko je stensta-no, zalij z vodo do polovice posode. Ko to zavre, prideni oprani ješprenj, in ko je vse to do polovico kuhano, prideni še korenje in zeljnato glavo. Ko se to zopet malo .povre, stresi noter fižol, grah, tomatoes, catsup in nazadnje še krompir. Tako pusti vreti kake pol ure, med tem pa še zmeraj pomalem mešaj, da se ne prismodi, in po preteku pol ure jc “bu-ia” kuhana. Na ta način se napravi prav dobra jed, ki sem jo tudi jaz že jedla. Ta buja ni ne preredka ne pregosta, in se jo lahko uživa kar naprej dokler jo je kaj. Ako bo katera izmed naših članic kuhala to bujo po mojem navodilu, bi io lepo prosila, da bi mi odgovorila, kako se ji je dopadla, in kakšen okus jc imela. Josephine Frantar (19), Eveleth, Minil. S Trije rodovi s I DOGODKI IZ NEKDANJIH DNI | 9 Spisal Engelbert Gangl 0 § (Dalje.) jj ° '00-0000OO OOO OOO0000-00oo oooooooooooooooo^ “Verjamem vam,” mu je dejal, “le delajte še nadalje tako!” Oskrbnik se je poklonil in odšel. Jezno je stopal proti mlinu. Škripal je z zobmi in s pasjim bičem, ki ga je vedno nosil s seboj, je mahal po zraku, kakor da se vadi, kako bi udaril sigurnejše in jačje. In tako je zamahnil z bičem tudi tedaj, ko je stopil do Marka. Ta je čepel pri žagi, ki se je zajedala s širokimi, ostrimi zobmi v zdrav, bel les. Spodaj je šumela voda, in žaga je rezala z glasnim šumom, da ni čul Marko, ko so se mu približali koraki. Kakor bi ga kdo nenadoma zdramil iz sanj, tako je skočil pokonci, ko mu je bič zažvižgal po plečih. Z roko je segel brž na hrbet, da si je pogladil pekočo bolečino. “Hudič!” je zaklel oskrbnik in iznova dvignil bič. Marku so zagorele oči. Segel je po zagozdi, ki jo je pravkar zabil v zevajočo zarezo, a zagozda je tičala pregloboko med lesom, da je ni mogel izr-vati. Oči so mu švignile tja do brušene sekire, ki je ležala na tleh. A nanjo je stopil oskrbnik takoj, ko je videl, kaj namerava Marko, veseli godec. “Kaj pa hočeš, pes?” je zakričal oskrbnik z glasom, ki je bil močnejši od šumenja vode, jačji od ropotanja žage, “kaj bi pa rad, pes?” je zavpil še enkrat. In bič je zažvižgal po roki, ki se je iztegnila po zagozdi, ki si je želela sekire, in ovil se je okolo roke kakor kača in prerezal je kožo, od solnca opaljeno, od dela nagubano, in dolga krvava črta se je prikazala na nji. Marku so se dvigale prsi, kakor da gori pod rjimi ognjenik. Sline so se mu pojavile na ustnih, zaškrtal je z zobmi in planil na oskrbnika. Toda njegova močna in izpočita desnica ga je stisnila za vrat s tako silo, da se je sesedel na ko-lena. Lovil je Marko, veseli harmonikar, sapo, široko so mu gledale oči. Oskrbnikov bič mu je žvižgal po hrbtu, da se je Marko zvijal pod njim. “To imaš zdaj, pes, pes, žival!” je besnel si-rovina. In prav kakor pes se je prihuljil ubogi Marko, veseli godec, k nogam neusmiljenega človeka. Telo mu je trepetalo od bolečin, ves je bil majhen in ubog, brez moči in volje. Kakor suženj je drgetal na tleh ukročen, premagan. Žaga je prerezala deblo do konca in je švigala v naglih sunkih po praznem zraku. “Poglej, kako opravljaš svoj posel!” je zarežal divjak in pokazal z bičert) na žago. Dvignil se je Marko s tal in se opotekel do žage. Naravnal je njene zobe, da so se neusmiljeno zajedli v mehko smrekovino in se hipoma poglobili v les. Kakor kri je brizgala gorindol iz lesa žagovina. “Ko bi se mogel zagristi jaz tako v tega hudiča,” si je želel Marko. “Pojdi sem, Marko! Stopi k meni!” je velel mož z bičem. Marko je dvignil ramena in se boječe bližal. “Kaj lažeš o meni,” je kričal oni, “da ti kradem zaslužek? Jaz ti samo hranim denar, da ga sproti ne zapiješ, žival pijana! Tako je, in to ve zdaj tudi tvoj gospod! Še enkrat mi zini kako tako reč, še enkrat me obrekuj, pa ti narežem jermene iz kože! Sicer bo pa najbolje, da te zapre- 1 mo! Zdaj pojdi in delaj!” Oskrbnik se je okrenil in odšel. IV. Jože Zavinščak je postal željan časti. K temu ga je dovedla njegova družba, ki se je iz do-bičkaželjnosti klanjala pred njim in pred Lenko. Začutil se je mogočnega gospoda, visoko vzvišenega nad srednjimi in nižjimi sloji. Enakovredni in enakoveljavni so se mu zdeli samo uradniki in movitejši meščani, a še na te je gledal s ponosnimi očmi, ker je vedel, da mu ti ne morejo dati tega, kar jim daje on, da on lahko živi brez njih, oni težko brez njega. Prišle so njegove pojedine tako v navado, da so postale del socialnega življenja višjih krogov, in tu je stal na vrhuncu Zavinščak z ženo Lenko. Gospoda se je vedno bolj udomačevala-v gradu. Vedela je, da manjka Jožetu družabne olike, vedela pa je tudi, da Lenko najbolj zadovoljuje pretirano laskanje, klanjanje in poljubljanje rok. Zatorej so si gosti — vsaj nekateri, ki so cenili dobro jed in pijačo nad vse — dovoljevali toliko črez-mernega uživanja, da se je preprosto ljudstvo, ki je poslušalo kričanje in neubrano petje, obračalo od gradu. “Nikjer ne žive tako divje in lahkoživo kakor v gradu,” je govorila ljudska sodba. Kadar je prišel Frice na počitnice domov, je moral imeti svojega konja za ježo. Zbadal ga je z ostrogami, da je dirjal po cestah in potih in da so se morali ljudje skokoma umikati. V uradih je počivalo delo, ko je prirejal Zavinščak sinu v zabavo in čast love po gorjanskih gozdih. Visoko je bilo spoštovanje do ml/idega fanta, saj so gledali povabljenci v njem bodočega grajskega gospoda, ki bo toliko oblastnejši in veljavnejši, ker se bo oblačil v pisane uniforme. Grajski so gledali na navadne ljudi s preziranjem. Pozdrav preprostega meščana ali obrtnika je ostal brez odzdrava, kvečjemu da je Lenka komaj znatno pokimala z glavo in Zavinščak dvigni' prst h klobuku; Frice se je vselej obrnil vstran, da mu ni bilo treba gledati majhnih, brezpomembnih ljudi. Ludje, ki so bili dolžni Zavinščaku, so trepetali pred njim, ker jih je osvedočil slučaj godca Marka, da ne poznajo v gradu usmiljenja, kadar Jim je iztirjavati dolgove. Oskrbnik, ki mu ni bila vedno dostopna družba v gradu, si je je iskal po gostilnicah, koder so zbirali ljudje, ki niso živeli z gradom v prijateljstvu. Vedeli so sicer, kako sirov človek je oskrbnik, kadar nastopa v gospodovem imenu, a napajali so ga in si izkušali kakorkoli pridobiti njegovo naklonjenost, ker jim je bilo znano, da uživa vse gospodarjevo zaupanje in da njegova beseda mnogo velja pri njem. Tako je imel tudi oskrbnik svojo družbo. V tej so bili tisti, ki so sovražili grad. Kadar je bila glava polna vina, tedaj je pripovedoval oskrbnik, da mora vse, kar stori trdega in neusmiljenega, storiti na ukaz svojega gospoda. Temu se mora Pokoravati, ker ga sicer lahko zapodi iz službe. Kar je storil z Markom, je storil na Zavinščakov ukaz. Oskrbnika je jezilo, ker ga niso marali v &radu med seboj, kadar je teklo vino od miz, kadar •le vladalo tamkaj razkošno veselje. Zato si je ]skal svoje družbe, in kadar je bila glava polna vi-i|fl> tedaj je dajal duška svoji nevolji. “Tako je, kadar pride kmet do take veljave!” •le zabavljal, “takrat mu je vse drugo nič. Vsakega Navadnega človeka prezira in zaničuje, kakor bi ^i ne bili ljudje! A kdo ve, kako se še zasučejo stvari. Morda tudi mi, prezirani in zaničevani, z°pet pridemo do veljave!” Družba mu je pritrjala, plačevala za vino in k'e veselila, da prorokuje dobo maščevanja on, ki Vendar najbolj pozna grajsko gospodo. In zopet je začel oskrbnik: “Grajska gospa, ista Lenka, pol kmetiška ženska, je jetična. Sitna •|e in izbirčna, kakor da se je zibala v detinskih le-*n v zlati zibelki. Kaj ji pomaga, da se prevaža semintja. Bolezen jo stisne in jo napravi nam enako. Bodi kamen na grobu še tak, bodi grob ‘Sam obokan ali izklesan iz žive skale — kaj bo po- Lenka, grajska gospa? Nič, kakor ne bomo Illc nii, prezirani in zaničevani!” Take besede so bile vsi družbi govorjene iz srca. Oskrbniku je bilo do tega, da se sčasoma osamosvoji, da si nabere toliko denarja, da ne bo od-jVlSen od gradu. Začel je tudi on posojati med •■Ucli denar, ki ga je prigoljufal ali pritrgal delavcem od zaslužka. In ljudje so jemali na posodo ^i njem, ker je posojal za nekoliko nižje obresti, oteli so se oprostiti gradu z novimi posojili. Ali avinščak je prejemal samo obresti, za povrnitev Pitala ni vprašal, razen ako je vedel, da ni do-0 .1 varnosti. Tako se je zgodilo v mnogih sluča- jih, da je ostal dolg v gradu in dolg pri oskrbniku. Namesto enega zla je prišlo zdaj še drugo. “Kako boste plesali šele potem, ko bo Zavin-ščak mestni župan!” S tem vzklikom je nekoč oskrbnik presenetil svojo družbo. Ljudem je zastala sapa. “Kaj govorite?” je vprašalo presenečeno omizje. “Tako sem pozvedel v gradu. Tako so sklenili pri zadnji pojedini. Sedanji naš župan je bil takrat sam pričujoč. Baje se je kar sesedel na stol, tako je treščila vanj novica, da si želi gospoda za župana Zavinščaka. Župan Zalogar — tako sem slišal praviti — je kar vstal, ni rekel ni bev ni mev in jo je popihal iz gradu,” je pripovedoval o-skrbnik. “To se ne zgodi nikoli, to se ne sme zgoditi!” so kričali ljudje. “Ne bo nas pritiskal, izkoriščal in izžemal!” so vpili drugi. In res se je kmalu razvedelo, da je sklenila grajska družba, da spravi pri prihodnjih občinskih volitvah take ljudi v mestni zastop, ki bodo izvolili Zavinščaka za župana. To je pripovedoval župan Zalogar sam, ki je slišal na svoja ušesa, kako so kovali v gradu načrte, da vržejo njega z županskega stola in posade nanj Zavinščaka. Seveda je bilo to od grajskih prijateljev neprevidno. Ali v vin« človek izblekne tudi nepremišljeno besedo. Naposled pa se je gospodi zdelo čisto razumljivo, da se župan Zalogar takoj vda, kakor hitro zasluti, da želi njegovo mesto zasesti Zavinščak. Ali je morda zastonj pil in jedel in se veselil Zavinščakove naklonjenosti? Toda župan Zalogar ni bil tak človek. Pijačo in jed, použito v gradu, je smatral le za dar gostoljubnosti, ne pa za podkupljen je ali celo za odpravnino. Županoval je že dolgo vrsto let, ko je še kmetoval Zavinščak v svojih hribih. Dosti dobrega je storil za mesto in nikakor ga ni volja, da bi se uklonil želji grajske stranke. “Tujec nam ne bo županoval!” “Oderuha ne maramo!” “Ošabneža nečemo!” Tako so se napravljali ljudje na volilno bitko. Pametnejši in resnejši med njimi so stopili k županu Zalogar ju in mu svetovali, naj skliče volil-ce na pomenek. Treba je hitre in trdne organizacije, da jih ne prehiti grajski denar in grajsko vino. Župan Zalogar je povavil “neodvisno meščanstvo”, kakor je stalo v povabilu, naj se zbere v nedeljo popoldne na vrtu gostilnice “Pri zlati kroni”, da se pomenijo o bližajočih se mestnih volitvah in izbero može, ki jih pošljejo v občinski zastop, da “preprečijo naval na stare pravice domačega mesta”. Zalokarjevi prijatelji so hodili okolo ljudi in jih nagovarjali, naj se vsi udeleže nedeljskega shoda. Kdor se je bal Zavinščaka, tega so bodrili s tem, da potem takoj ustanove denarni zavod, ki bo vsakemu v pomoč in ki vse osvobodi iz grajske odvisnosti. V gradu so se začudili, ko so zvedeli, kaj pripravljajo “navadni ljudje”. Kdo bi si mislil, da je mogoča taka in tolika predrznost! Lenka je skoro omedlela ,ko je zvedela, da se dviga preprosto meščanstvo proti gradu, proti gospodi! — Prišlo je nepričakovano ,zato je bila užaljenost toliko večja. Mislila je Lenka, da se bo bogatemu gradu uklanjalo vse mesto. Toda svobodna volja je bila jačja nego brezpogojna ponižnost, zatorej se je dvignil upor proti grajski samovolji. Toliko kreposti je še živelo v ljudstvu. “To je škandal, to je neodpustna predrznost! Te ljudi je treba poraziti, ukrotiti!” Sklenili so, da skličejo svoje privržence ob istem času v nedeljo na grajsko dvorišče. Tam jim bo z visokega hodnika govoril sam Jože Za-vinščak! Oskrbnik je dobil nalogo, da pritira na shod čim največ ljudi. “Zato je treba sredstev!” je dejal Zavinščaku in mel s kazalcem in palcem, češ, daj denarja! Zavinščak je segel v žep in mu odštel nekaj bankovcev. “Ako zmanjka, pridite zopet,” je dejal. “Meni je ubogo malo do županovanja, ali zdaj, ko delajo proti meni, hočem zmagati, naj velja, kar hoče. Pokazati hočem, kdo ima moč!” Oskrbnik je spravil polovico denarja v svoj žep, z drugo polovico je pridobil nekaj podkupljivih ljudi, že tako odvisnih od gradu, ki so obljubili, da pridejo v nedeljo na grajsko dvorišče. Svojega posla ni opravljal s kdove kako navdušenostjo. Od tedaj, kar ga je prijel Zavinščak zaradi Markovega zaslužka, se je bal, da bi ne prišla na dan še druga njegova umazana in nečastna dejanja. Kotel je čimprej popustiti grajsko službo, začeti sam kako trgovino z moko ali žitom ali si kako drugače pomagati na lastne noge. Zdelo se mu je torej ugodnejše, da se prikupi ljudstvu, ki je tudi deloma poznalo njegova dejanja, nego da si naprti njega nasprostvo in tako škoduje samemu sebi. Izdajalcev, klevetnikov je povsod dovolj. Zupanu Zavinščaku bi bilo ljudstvo vdanejše in bolj bi se mu izkušalo prikupiti, nego zdaj, ko je Zavinščak samo graščak. V nedeljo popoldne se je zbralo na gostilniškem vrtu “Pri zlati kroni” vse polno občinstva. V ozadju je bil postavljen govorniški oder. Glasno je šumelo med ljudstvom. Sosed je razpravljal s sosedom in ugibal, kaj bo, kaj pride. Prihajal je župan Zalogar, spremljali so ga občinski svetovalci. Ko je ljudstvo zagledalo prihajalce, so začeli nekateri ploskati, drugi vihteti klobuke, a vsi so se družili v klicih: “Živio župan Zalogar! Živio neodvisno meščanstvo!” Župan je odzdravljal na vse strani. Ljudstvo se je razdelilo po sredi, da je bila napravljena pot do govorniškega odra. Nanj je stopil občinski svetovalec in županov namestnik, meščan Trampuž, in je pozdravil občinstvo: “Pozdravljam vas, dragi someščani, v imenu sklicateljev! Povabili smo vas, da se pomenimo o prihodnjih volitvah v mestni zastop. Zvedeli ste, kaj nameravajo od nasprotne strani . . .” Govornik je moral utihniti, zakaj ljudstvo je začelo kričati, da ni bilo slišati jasne besede. Iz-ned množice se je tuintam dvignila pest. Zupanov namestnik, meščan Trampuž, je ma-lal z rokami, da je ljudstvo utihnilo. “Sicer pa jaz samo otvarjam zborovanje in prosim gospoda župana, da prevzame besedo,” je dejal in stopil z odra. Na njegovo mesto je stopil sivolasi oče župan. Čim se je pojavil na odru, ga je pozdravilo občinstvo z glasnimi klici. Nekaj minut je moral čakati, da se je pomiril hrup. Resno je bilo njegovo lice, oko mu je gledalo mirno. V ponosu mu je zaigralo srce, ko je videl pred seboj glavo pri glavi. Sami zvesti somišljeniki, ki so prišli povzdigovat svoj glas za njegovo čast. “Občinske volitve,” tako je začel s krepkim glasom, ki ga je bilo slišati daleč na cesto, “občinske volitve so nekaka preizkušnja, kjer se spoznajo značajni možje. Čast gre našemu meščanstvu, da je stalo do danes vedno neomajno, kadar je branilo svoje pravice.” “Resnično!” se je oglasilo iz množice. “Doslej smo se vladali sami, doslej smo gospodarili sami s svojim in mestnim imetjem,” je nadaljeval župan. “In danes izjavljamo slovesno, da mora ostati tako tudi v bodoče!” “Dobro! Res je!” je zahrumelo med ljudmi. “Tujci ne bodo naši gospodarji!” je zaklical župan. “Nikdar in nikoli!” so se odzvali meščani. “Računam na vašo možatost in prepričan sem, da ostanete zvesti načelom svojih dedov!” Zašumelo je med množico, več rok se je dvignilo kakor k prisegi. “Kako se godi domačinom pod tujčevo peto, to nam jasno govori zgodovina našega starodavnega mesta. Kopita turških konj so vihrala nad sipinami naših domov, kri iz naših ran je napajala ta sveta domača tla. Tlačili so nas ali uničili na9 niso! Naša moč je nepremagljiva!” Zopet se je dvignil vihar odobravanja. Zupan je potegnil z roko po laseh, ki so se mu vsipali na čelo, in je nadaljeval: (Naprej prihodnjič.) v„' iv THE DAWN No. 3 1932 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN LADIES UNION OF AMERICA COME OUT IN THE SUN! We have a comparatively large and active membership, we arc getting more attention than we ever did before, but We are all too quiet, we do not advertise enough. Selfpraise is not worth much, it’s true, still I wonder whether the boast-'ng of our Union, activities of our branches and individual members can really be classified as selfpraise. Other nations and other lodges advertise and boast of their doings, their members and officers show at every opportunity how proud they are of their organizations, their meetings are being constantly advertised in their home town and other Papers, everyone considers it an honor to be an officer .or a member of the lodge. We, Slovenes, are always shy for no reason at all, and we, the members of the SLU. more so than the rest. If we want to grow and get outside attention, we must let other people hear °f our doings. We must not limit our reports to the Slovene papers only. Not every Slovene community has its own local Slovene paper, but there are almost everywhere local English papers. Why not make use of them. Most home papers will be only too glad to Print all worth-while reports and announcements, and in most cases will do so free of charge. In so many cases °ur people take much time and trouble fo prepare themselves for stage produc-l,ons, concerts and plays, arrange bun-c°s, public dances, picnics, and all sorts °f other entertainments; don’t they deserve to have these affairs advertised to the proper extent? I think every °dge of the SLU. should at the yearly election of officers also elect one to three members as the advertising committee. A storekeeper who does not know low to advertise his business will get ’ttle or 110 trade; he must advertise every article. So must we, in case we ^ant others to know what wonderful odges we have and what splendid work lfise lodges are doing. Have we not J-oniparatively just as much or more alent than other nations? Haven’t we a number of our own professional peo-le> scientists, inventors, university and college professors, teachers, medical octors, lawyers, artists, singers, musi-Clans? Only, we do not advertise as niucli as we should, as much as other n«ople do. . ^ js up to us to bring our talent out ,n the sun, it is for the benefit of our 0r8anization and our entire nation if ^e do so. We all have friends that s 'ow signs of special talent in one field th ano^er; 's our duty to encourage em at every opportunity, lead them ln’ help them along the best we can. n'l what good is their talent, if no- body knows about them and, consequently, there is no demand for their work, no opportunity given to them for improvement and advancement. So, let’s cheer them along and give them a chance many of us did not have. Let’s encourage our mothers to give their children as high an education as possible. The Slovenian Ladies Union certainly is the organization that can and is expected to accomplish very much in this direction. Let’s set an example what a broadminded mutual support and a hand-in-hand cooperation can do for the Slovene ladies themselves, for our outstanding or budding talent, for our entire nation. Let’s show others that we, the Slovene ladies, are not behind the times, that we are not sleeping, that we know how to accomplish something, not only know, but will do it. Here is a new proposition: Let’s set aside a Sunday in June or July and name it "The Slovene Day”, and mark it as such in all our almanacs and calendars. All Slovene lodges of each community meet on that day and have a party or a picnic out in the woods. First they may go, if possible, to church, in a body, and then to the picnic. Each person should wear a small flag on that day. Later on it will become possible that various States meet for themselves. This day would really be a holiday not for the membership of certain lodges only, but for all Slovene people and their friends. The numerous benefits of such a Slovene holiday I will not try to describe; everyone can imagine them plainly for herself. We also have attractive SLU. pins. Why shouldn’t every member of our organization procure one immediately and wear it constantly? Mary Startz, Ely Minn. MY PRAYER (Dedicated to Dr. A. G. de Queveao, Philosopher) It was Thee who created me, O God, And breathed the glowing coals in this poor clod. I cannot now extinguish that bright fire 0 Lord, Thou knowest well my great desire! 1 ask Thee not for fame or fortune grand, Nor do I ask for house or spacious land. I know that these are only ephemeral. I ask Thee not for things so corporal. But God, the things that Thou didst let me seel To set them down in noble poetry, I need Thy aid, and I can but return Tho^e selfsame words that in my soul do burn. Josephine C. Pluth. SUGGESTIONS FOR MOTHERS’ DAY PROGRAM Yes, this is the time to think of it It is the biggest pride of our younger members to plan and prepare programs for that day, in honor of their own mothers, in honor of all the Slovene mothers in their community. From several sources I gathered a few general ideas about such planning; they may be of some use to others. First: These programs shoud be pjanned as a treat to our mothers, not to ourselves or our young friends. At least 75 per cent of the mothers have considerable difficulties with the English language; at least 95 per cent of them can stand for a program in English, but never really enjoy it. We must have this in mind. No matter how lacking our knowledge of the Slovene language may be, and how poor our enuntiation and pronunciation, they will enjoy a medium Slovene program hundred times better than the most polished and elaborate English program. Second: Our mothers are found of dramatic plays. These must be plain and easy to grasp. They must be either so tragic or so comic that the audience will have an opportunity to shed a few tears. Don’t giggle now, I mean it. If you can get hold of a play in which mother’s love is the main theme, it will, naturally, serve your purpose best of all. Finally, any pleasant little play will do. As the most suitable for our circumstances I suggest the one published in "Zarja” of April 1931. Look it up. We received reports that this little play made quite a hit in three or four Slovene communities. The girls can also act all the parts, if inconvenient otherwise. Third: Slovene mothers always did and will enjoy singing more than anything else. .They love solos, but they prefer two, three- or four-part group singing. By taking any one of the following songs you will surely please them: Kje so moje rožice Tiha lujia Rožic ne bom trgala Kje dpm je moj Slišala sem ptičko pet Sem slovenska deklica Šumi, šumi, gozd zeleni Le predi, dekle, predi Mati zakliče pridne dekliče Dete, zatisni premile oči Mati ziblje, lepo poje Gor čez jezero Sirota jaz okrog blodim Po jezeru bliz Triglava Iz stolpa sem mi zvon doni Slovenka sem, tako je mati djala Kje je moj mili dom. Mimeographed copies of the last three songs, specially arranged for girl duets with piano accompaniment, will be mailed to you from “Zarja” (2054 W. Coulter St., Chicago, 111) on request, ii you add postage for the return mail. Where professional or semi-professional talent is available, “Uspavanka” by. J. Pavčič., or “Zaspančku” by E. Adamič, must be recommended. Fourth: Remember that some sort ot comic act, scene, or song with many verses to an_y plain and snappy tune— they call this “kuplet” — usually provides the climax of a Slovene entertainment, particularly, when properly fitted to local affairs or known local personalities. Fifth: A recital of a suitable poem will give additional variety to the program. Ip the book “Mati”, issued by Mohorjeva Družba, 1931, you will find just about everything important, Slovene and other poets, great men and women, have said about mothers. x Sixth: A well prepared address or speech will be desirable. Many speeches are tiresome and should be avoided on such programs. Seventh: Pantomimic scenes, living pictures”, symbolic or illustrating scenes to a song or recitation, will be a special task for the ingenuity of the leaders. The outcome seldom fails to be more than recompensation for the effort spent in planning and preparation. Eighth: Suitable solo — or group dances may be included in the program where such young Slovene talent is available. Ninth: Some instrumental music, be it ukulele, banjo, guitarre, zither, tamburica assemly, accordeon, violin, piano or even mouth-harmonica, will furnish very pleasant variety. Tenth: It is very important in what order the various items follow each other. Start and finish with an impressive vocal or instrumental group number. Do not come out too soon with the speech* the “surprise” or novelty nor with the comic part of the program. When there is a play, this should finish the program, unless you have an extremely jolly number in store. It is pleasant to see the audience depart in good humor. There should be as little changing of scenery as possible — people do not like to wait — and no inter-njissions at all, unless the program be long; in' this case one intermission will do. Josephine Racic. -o---- YOUNG PEOPLE’S INTEREST For some time now I have been observing the English section of Zarja, and I am rather surprised at the feeble and lagging interest displayed by our younger members. From an organization boasting of thousands, sufficient English material cannot be gathered to fill more than one page. With 51 branches scattered throughout the whole country, enough news cannot be collected to claim at least two pages for the younger minds. Certainly the talent is preserit. I need but point to the articles submitted in the recent contest. The English used was excellent; the ideas showed mature thought. If, then, the capacity is there, why display such an indifference? The S. L. U. is young and requires the cooperation of every member — young and old. If we younger members are not going to step in and assist our mothers; if we are not going to lay deep the foundations for the organization we in the future must manage; then, without being pesimistic, the whole structure so admirably begun is going to totter and fall. Aside from the important task of preparing for the future, there are several distinct advantages to be gained in the present. An organization whose branches are found in many large cities will naturally have a diversity of activities An unusual social, a successful dramatic presentation, a unique surprise — each affair reported by the local lodge (for the English section, of course) will be a source of inspiration to some other community that .has been hesitating or perhaps even inert. If the ladies of San Francisco or Detroit are unusually progressive in dramatics or card parties, do you think we Milwaukeans are going to take a back seat and merely applaud? If the members in Pueblo or Chisholm succeeded in a publicity project which proved beneficial, how long before we too will try to put the idea into action? P>ut as long as members are indifferent in reporting these things, all the splendid ideas of local communities are being lost. We should take pride in our local lodge and do our utmost to make it outstanding, but at the same time we should not be selfish in sharing our ideas with our sisters in other communities. This mutual cooperation brings contact, and contact has a very definite place in life. Then there is the advantage of developing ourselves into real leaders. Our English page gives us an opportunity to express our original thoughts on various subjects and topics. We are supposed to be living in an era of progress. Certainly it is not intellectual. A few leaders, most of them erroneous in their philosophy of life, dictate for the public, and we accept their thoughts without hesitation. Add to this the distraction of the business, domestic, and social life, and we have practically no desire or ambition for original thinking. New and strange problems confront our young people and what do we do about them? Because of our “canned thoughts”, problems remain unsolved and they will remain so as long as we continue to doze. I cannot understand why thriving and successful lodges do not report their activities to our English page. Why do cities like Sheboygan, Chicago, Joliet, Ely, Pueblo, etc. display so feeble an interest in the English section? Have they no news? This is ridiculous. Have they no talent? The answer is the same. Arc their duties perchance so numerous that they cannot sacrifice a few mo- ments of time once in a month? 1 think not. Then, the only conclusion 1 can come to is, that the members are either indifferent or selfish. And neither is an honorable characteristic. 1 am sure the Editor will give two pages to the English section if she is swamped with items each month. The result depends upon us personally. It is not only our duty; it is our opportunity. What are we going to do about it? Frances C. Koren, Milwaukee, Wis. STATION W. A. Here we are on the air again, stronger than ever. Why??? The members surely showed their spirit and cooperation in bringing along new members. Let’s keep up the good work. Our meeting which was held at the home of Mrs. J. Juzina, was a great success. The girls discussed plans about organizing a dramatic club. A special meeting will be held at the home of Miss Frances Zagar in order to make plans for the future. The cooperation of the older members with the younger ones is wonderful. The last, but not least, was the delightful luncheon which was served by Mrs. Juzina. Talk about the singing, it won’t be long before you will hear our melodious voices on the air. Now for a bigger and better SLU. No. 17. West Allis signs off. Stephania Hvala. READ THIS LETTER Miss Josephine Pluth of the San Francisco branch has recently written to our Supreme President: Dear Mrs. Prisland: How can I thank you for the lovely and unexpected surprise? Indeed, I am aj a loss to know \vhat to say. Would that I could have been at the meeting and thank each one individually for her interets in me! If the few words which God directed me to pen have brought a little added enjoyment to the readers of Zarja, then I have accomplished something which in return brings a little joy to me. You may be sure that I shall write further to the best of my ability, and shall endeavor to comply with your requests. I am sorry that I must reply in English instead of the mother-tongue. I was placed in a convent when only five vears old, where I stayed for years. Since I was not near my mother, you can readily see why I was unable to learn the Slovene language as so many of the other American-born Slovene children, and the little I knew was soon forgotten. You may rest assured that I shall always wear the beautiful pin conferred upon me as a constant reminder of everyone’s faith in me. Very sincerely, Josephine C. Pluth.