Odgovori na napadeNapadi na učiteljstvo, priobčeni v raz-nih časopisih, so povzročili v naši slovenski javnosti prccejšnjo pozornost. Še prav posebno, kar bo povsem razumljivo, se pa zanje zanima učiteljstvo samo. V zavesti, da so taki napadi nekak kroničen pojav neurejenosti naših notranjepolitičnih razmer, komentira njihovo vsebino z mešanimi občutki, a jo istočasno tudi primerja z našimi odgovori. Kolektivna reakcija učiteljstva na te napade se odraža v soglasni obsodbi takega postopka, kar se razvidi i/, sprejetih sklepov posameznih učiteljskih društev, ki so v zadnjem času zborovala, a individualni pogledi posameznih naših tovarišev in tovarišic, ki se nam javljajo, so sicer soglasni v obsodbi tega res žalostnega pojava v slovenski javnosti, a na drugi strani se-v pogledu naših odgovorov delijo v: 1. take, ki odobravajo naš dosedanji postopek, 2. onc, ki zahtevajo, naj »Učiteljski tovariš« odgovarja na vse napade z isto brezobzirnostjo kot napadalci in se naj paslužujejo istega sloga kot oni, in slednjič na 3. tiste, ki pravijo, naj se na napade sploh ne reagira. Zelo težko, ako ne povsem nemogoče bi bilo ustreči vsem trem zahtevam, zato je potrebna načelna opredelitev. Učitelji se dobro zavedamo, in tudi ostala javnoiSt bi morala biti povsem na jasnem, da je našemu stanu določena zelo važna naloga pospeševanja in dviganja splošnega napredka in prosvete med našim ljudstvom, da mu je poverjena vzgoja mladine, ki je up in nada vsakega naroda. Za tako, lahko bi rekli delikatno nalogo, mora učitelj uživati predvsem zaupanje ljudstva. Učiteljstvo se v celoti trudi, da to zaupanje doseže, ker se v polni meri zaveda, da more edino v posesti tega doseči pozitivne uspehe svojega vzgojnega, prosvetnega in kulturnega poslanstva. Če torej upoštevamo neizpodbitno dejstvo, da je vsakemu, torej tudi našemu narodu učiteljski stan neobhodno potreben, in če se zavedamo, da je uspeh učiteljevega poslanstva odvisen od zaupanja ljudstva, tedaj mora biti pač vsakomur jasno, da se silno pregreši proti lastnemu narodu oni, ki blati ves učiteljiski stan s tem, da grehe ali prestopke posameznika aplicira na vse učiteljstvo, ki mu s tem jemlje ugled in ovira njegovo delo. In če se taka krivična sumničenja in taki neupravičem napadi razširjajo med širše plasti našega naroda, tedaj utegne to postati resna ovira za splošni napredek in prosveto. Nastane torej vprašanje, ali kaže v takih okolnostih in v takem položaju podpihovati strasti z analiziranjem posameznih napadov in s podrobnimi odgovori na posamezne insinuacije? Vsakdo, ki upošteva delikatnost učiteljevega poslanstva, ki želi, da ostane učiteljski stan kljub brezvestnim napadom spoštovan in ki končno hoče, da ostane stanovsko politično glasilo slovenskega učiteljstva na dostojni višini in se ne Spušča na raven demagoškega lista, nnora to odkloniti in se pridružiti vrstam onih, ki kljub brezvestnim napadom ostanejo mirni in se le sprašujejo: »Kdo izmed onih, ki tako žolčno blatijo vse slovensko učiteljstvo, je brez greha?« Ne bilo bi pa pravilno stati povsem ob strani in prav ničesar odgovarjati na take izpade proti celotnemu stanu. Naš list je namenjen učiteljstvu, torej stanu, ki je inteligenten, kateremu pač mora načelen odgovor na strupen napad zadostovati. pa čcprav je ta odgovor brez demagoških okraskov. Dostojnosti namreč ne smemo in tudi nočemo zamenjati z demagogijo. S tem svojim stališčem pa nikakor nočemo ustvariti mišljenja, da takih stalno se ponavljajočih napadov na učiteljstvo ne obsojamo. Naisprotno! Ne moremo v zadostni meri izraziti obsodbe takih pojavov. Ako se avtorji raznih napadov ne zavedajo kvarnih posledic takega postopka. tedaj bi morala uredništva vedeti, da danes ni čas za ustvarjanje nerazpoloženja ljudstva nasproti učiteljstvu. V silno resnih čaisih živimo. Posledice tega dejstva občutimo tudi pri nas in v času, ko izgubljajo posamezne države svojo samostojnost v najkrajšem času, ko se zemljevid ispreminja z dneva v dan, je še prav posebno važno skrbeti za samozavest in narodni ponos našega preprostega ljudstva. Učiteljstvu se nalagajo v tem pogledu najrazličnejše naloge. Apelira se nanj, naj stoji svojemu narodu v teh resnih časih ob strani, naj mu bo optimističen in objektiven svetovalec, naj krepi v njem trdnost zavesti in ljubezni do domovine. navaja naj ga tudi na požrtvovalnost, če bo potrebna. skratka, popravi naj vse grehe in nepravilnosti zadnjih dvajset let. Toda za tako težke in odgovorne naloge nam je bolj nego kdaj koli potreben ugled, ;iotrebna nam je avtoriteta. Zato zaključujemo z ugotovitvijo gornje^rajskega učiteljskega društva, ki je tudi absodilo napadc na učiteljstvo, sledeče: »Smatramo tako postopanje posebno z ozirom na resnost časa, v katerem živimo, za skrajno škodljivo ne samo za ugled stanu, Lemveč tudi za interese vsega naroda.«