IK5S53R3! 558C Največji korenčki dnevnik ▼ Združenih državah Ve^ja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo četo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 164 — STEV. 164. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offios at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, JULY 15. 1929. — PONDELJEK, 15. JULIJA 1929. R The largest Slovenian Daily the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NESREČA POLJSKIH PREKOOCEANSKIH LETALCEV AEROPLAN TREŠČIL OB ZEMLJO; MAJOR IDZIKOWSKI SE JE UBIL; MAJOR KUBALA SMRTNORANJEN Francoska letalca sta se pravočasno vrnila. — Poljska sta skušala pristati na otoku Gracio&a, kar se jima pa ni posrečilo. — Polet je bil nemogoč vsled izredno slabega vremena. HORTO, Azorsko otočje, I 4. julija. — Portugalsko uradno poročilo javlja, da se je prekooeean-ski aeroplan "Maršal Pilsudski" razbil, ko je Kotel pristati na otoku Graziosa. Ko se je aeroplan bližal zemlji, je skočil iz njega major Kasimir Kubala ter se tako poškodoval, da imajo zdravniki le malo upanja, da bi ozdravel. Ko je aeroplan treščil ob tla, je,eksplodiral ter se unel. Pilot Idzikowski je bil na mestu mrtev. Nesreča se je pripetila v soboto opolnoči. PARIZ, Francija, I 4. julija. — Francoska letalca Dieudonne Costes in Maurice Belonte, ki sta hotela preleteti Atlantski ocean, sta se vrnila še pre-dno sta dospela do Azorskih otokov. Nasproti jima je pikal močan veter, in toča je kot ka menje udarjala ob njun aeroplan. Poljska letalca sta se več kot poldrugo leto pripravljala na polet. PAZITE NA KAR0L0V PRIHRANKE! SESTANEK ----r~ :—7 Z MATERJO Ne zaupajte svojega de-nar ja bankam, ki niso pod državno kontrolo Romunska kraljica vdova Družba privatnih ban- Marija se bo najbrž se- kir jev je osmukala vlagatelje za več milijonov dolarjev. NAPETOST STRAHOVITA MED RUSIJO POVODENJ IN KITAJSKO V PERZIJI Tudi "beli Rusi" so pri- Dosti človeških življenj pravfjeni na vpad v sov-1 je bilo uničenih, in ma-jetsko ozemlje. — V| terijalna škoda je Moskvi je zavladalo veliko poparjenje. o- grornna. — Utrgal se je oblak. MOSKVA, Rusija, 13. jlija. — Tukajšnje prebivalstvo je zelo poparjeno vsled kratkega sporočila uradne ruske agenture, da nisc bili izgnani le uradniki kitajske iztočne železnice, temveč da se pripravljajo tudi "beli gardisti" na vpad v Rusijo. Nov poskus je bil vprizorjen, da se zaplete Rusijo v vojno s Kitajsko. Mlajša komunistična generacija bo brez dvoma zahtevala energične povračilne odrebe. a ruski mogotci, na kojih ramenih počiva odgovornost za vlado, se bodo najbrž vzdržali vseh sovražnih dejanj, da ne ogrozijo s tem svetovnega miru. Na vsak način pa bodo v prihodnjih par dneh poslali mandžur-skim oblastim v Mandžurijo oster protest proti zaplenjen ju kitajske iztočne železnice in proti izgonu ruskih uradnikov. Poročila o razmerah v Harbinu so izzvala včeraj razna narodna zborovanja poaebno v mestih, kjer žive industrijalni delavci. Moskva Je ostala sorazmerno mirna, d očim so se drugod vršile velike demonstracije. V ruskem glavnem mestu se je le v par tvor-nicah in skladiščih vršilo par zborovanj, dočlm se je naprimer v Kursku zbralo na tisoče delavcev, da se izjavijo za solidarnost ruskih in kitajskih delavskih interesov. TOKIO, Japonska, 13. julija. — Rerigo agentura je dobila iz Har-bina poročilo, da potuje L. Sere-brakov, višji uradnik ruskega prometnega komlsarijata, z vso naglico v Mandžurijo, da uravna rusko-kitajsko krizo. Ta vest je zelo pomirila tukajšnje razburjenje, ki se je pojavilo glede položaja v Mandžuriji. ■ Ti 1 -\V TEHERAN, Perzija, 13. julija. — V četrtek je povoden j preplavila Tabris in okolico. Najmanj 375 ljudi je utonilo, in več vasi je bilo u-ničenih, ko se je utrgal oblak. Tekom viharja -je baje padel na zemljo velik meteor. Voda je odnesla več vasi. Število glede smrtno ponesrečenih temelji le na številu najdenih trupel. Koliko jih je še med blatom in razvalinami, ni znano. Vsa pota so bila razdejana, in nekako 2000 hiš se je baje sesulo. Pridelek je strašno trpel. Tabris je za Teheranom največje mesto Perzije ter ima nekako 180,000 prebivalcev. Mesto leži na visoki planini, 4500 čevljev nad morsko gladino. VELIKA EKSPLOZIJA ~ NA KITAJSKEM HONGKONG, Kitajska, 13. julija. — Tukajšnje časopisje poroča, da se Je završila danes velika eksplozija v nekem municijskem skladišču v Yunaiu in da je bilo pri tej priliki ubitih nekako tisoč oseb. Fiancoski konzulat v Tunanfu je bil baje razdejan. Močno sta bila poškodovana tudi angleški konzulat In protestantov^ki misljon. Angleški konzul je bil rako ranjen. Tukajšnji francoski konzulat ni dobil še nobenega tozadevnega poročila. Kdor ima kaj denarja odveč, naj ga vloži v varno hranilnico ali naj kupi varne obveznice, nikar naj ga pa ne zaupa takozva:J.m "privatnim bankirjem".'* Privatni bankirji namreč niso pod državno kontrolo, dočim so državne banke — Ti ne veš, kaj .se mi je ponoči sanjalo — je pripovedovala raostar-na devica. Sanjalo Le mi je. da sem bila zlat kip in da so Izraelci plesali okrog mene kot okrog zlatega teleta. Ko se pa prebudim — Ni bilo nikjer nobenega zlata več, kaj ne — ji seže v besedo prijateljica. H- Srečen človek, ki ima vedno odgovor na jeziku. Pravilen odgovor seveda. Toda takih je vedno manj — Salabold, danes se ti pa sveti pleša — je vščipnil prijatelj prijatelja. — Kaj te tako bode moja pleša? Jaz sem ponosen nanjo. Samo pametni ljudje so plešasti. Ali si že kdaj videl osla s plešo? — Ne, — je odvrnil prijatelj — ti si prvi. H' Presneto, zdaj smo se že sredi julija. Čez par dni bosta tukaj sveti Jakob in sveta Ana. Dan se je nagnil. Potem bo avgust in september. Oktobra se bodo pa že začenjali dopisi z besedami; — Ker so začele pihati hladnejše sapice in je doba piknikov minila. je sklenilo naše društvo prirediti veliko vinsko trgatev v dvorani.... itd. Pa bomo zopet v zimo zalezli in kmalo bo Božič. Zdaj pa vidite, kam lahko človek zaide sredi neznosne julijske vročine. Adolf Hauptman T0-Ietnik. Neki navdušen suhač zahteva, da bi armada in mornarica skrbeli za izvajanje določb 18. amenamenta. V tem slučaju bi butlegarji pre-Bivši tovarnar z veletrgovec z računali, koliko več robe potrebu-barvami in veleposestnik v. Ljub- j jejo — za armado in mornarico. Ijani Adolf Hauptman je dosegel te dni še mladeniško čil in zdrav svoje 70. leto. V mladosti je prevzel od staršev pleskarijo in trgovino z barvami. S svojo pridnostjo je podjetje tako razširil, da se je že kmalu preselil v lastno hišo na Resljevi cesti. Tovarniško poslopje pa je imel v Vodmatu. POPRAVEK. V oglasu iz Little Fallsa je bilo napačno poročano, da se vrši piknik 12. julija. Piknik se vrši 21. julija in sicer v slučaja slabega vremena v Slov. Domu. Izborno agilen trgovec pa je bil tudi velik ljubitelj in podpornik konjskega športa. Pred vojno je imel najlepše konje v Ljubljani. Kupčeval je tudi s hišami in s posestvi »v mestu in na deželi. Smrtna kosa. V Gradcu je preminula Ana Schober, hišna posestnica in lastnica kavarne v Mariboru. Njeno truplo so prepeljali v Maribor, kjer so jo položili k večnemu počitku. — Te dni se je vršil iz mrtvašnice oblastne bolnice v Mariboru pogreb profesorja Karla Cimermana. Pokojnika sc spremili na njegovi zadnji poti številni njegovi stanovski tovariši in mnogi dijaki, ki so kljub počitnicam prihiteli v Maribor k pogrebu. — Umrla je soproga starešine sodišča v Litiji Zinka Žigo;.. — V Poljčanah je preminula Gretka Leskovar. — Bolezen je naklonila smrt J. Čebularju, profesorju v pokoju, ki je. dosegel 85 let. — Ivan Hrast, višji sodni ofici-jal v pok: je preminul po težkem trpljenju. Troeki piše svoje spomine. Kdove, kakšno poglavje bo posvetil načelniku angleške delavske stranke MacDonaldu, ki ga ne pusti v Anglijo. Nekoga bo označil za žrtev razmer. Morda samega sebe, morda MacDonalda? * Rojak je pripovedoval: — Saj poznaš mojo ženo, da je precej huda in sitna. Rečem ti pa, zadnji mesec sva se izborno imela. Posebno meni se je godilo kot ti-čici na veji. In tudi ona je bila zadovoljna, jako zadovoljna. Včeraj je bilo pa konec teh srečnih časov. — Ali sta se zopet skregala? — Včeraj se še nisva, toda zdi se mi, da se bova kmalu. Včeraj se je moja žena vrnila z mesec dni trajajočih počitnic. Ni čuda, če se Francija brani plačati Združenim državam svoj dolg. Čitali so namreč, da se je ameriški narodni dolg lani znižal za šeststo milijonov dolarjev, ne da bi Francozi prispevali en penny. * Dolgotrajne zaroke so jako priporočljive. Kajti čimdaljša je zaroka, tem-krajši je zakon.. Mtftim'i^r'iwiijawiiiwr,, fia-iii" m i ii nn im "GLAS NARODA** NEW YORK. MONDAY, JULY 15, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in 17. S. A. "NA ZAPADU NIC NOVEGA" Napoleon - kavalir v ljubezni. Malo je bilo na svetu znamenitih po mi pristoja ta venec! Podoben mož, ki bi jih potomstvo tako obre- sem muhi v mleku, kovalo in blatilo, kakor velikega Na-Se nobena ženska na svetu ni poleona. O njem je izšlo že ne- poznala tako ljubeznjivega, nežne-' broj resničnih razprav, napisani so ga in viteškega ljubčka, kakor Jo-bili celi romani in marsikaj se na- sephina de Beauhamais v možu, ki: naša na njegovo razmerje do žensk, ji je tako posadil krono na glavo J Mnogi slikajo Napoleona kot du>- in ki ga je takp podlo varala. Ko je potičnega ljubimca, ki je znal stre- bil po prvih dveh medenih dneh Nemec fcrich Marie Remarque je; Dani se vedno bolj. Nestrpno pri- je voda. Splezam doli, potegnem :z(ti vsak odpor in prisiliti vsako poklican k svoji armadi v Italijo, napisal senzacijonalen vojni ro-1 čakujem našega napada. Moje ro- žepa robec, ga razprostrem, potiš- žensko, da se mu je udala. V žen- je pošiljal redno vsak dan svoji man Na zapadu nič novega", ki ke so bele ob nohtih, tako jih sti- nem doli in zajamem z njim blatne skah je vzbujal baje strah, nika- ženi po posebnem kurirju pismo, je že preveden v mnoge tuje jezi- skam, tako prosim, naj streljanje vode, ki mi curlja skozi prste.« ; kor pa ne ljubezni. Tako pravi o v katerem ji je odkrival vso svojci ke in ki je dosegel presentljiv u- poneha in naj pridejo moji tovari- Napravi požirek. Prinesem še en- njem en zgodovinar. Drugi pa tr- globoko ljubezen. V Nizzi, kjer jej j peh. V ireh mesecih je bilo pro- ši. krat blatne vode. Potem mu odpnem di, da se je Napoleon zaljubljal iz bil noč in dan zaposlen z orgamza-; danih 500.000 izvodov. Govori se Minuta mine za minuto. Ne u- suknjič, da ga obvežem, če se sploh strasti, ne pa iz ljubezni in da je cijo armade, je bil v mislih vedr»o i celo, da bo doslej neznani pisatelj pam seveč pogledati mračne po- da. Na vsak način moram to sto- kazal tudi v občevanju z ženskami pri Josephini. Njeno sliko je no- j predlagan za Noblovo nagrado. Ta- stave v lijaku. Napeto zrem predse riti, da bodo oni tam videli, da sem vse znake vojskovodje. Kakor na sil vedno pri sebi in cesto je klečal! ko velikega uspeha še ni dosegla in čakam, čakam. Krogle žvižgajo, mu hotel pomagati in da me ne u- bojnem polju, tako tudi v damskih in molil pred njo. nobena knjga o svetovni vojni, ni- krogle so jeklena mreža, noče po- strele, če me ujamejo. Skuša se bra- salonih ni poznal poraza. Zmaga Toda ta čas je bila Josefina v ti znano Burbussovo delo "Požarnehati, noče ponehati. niti, toda roka mu je preslaba, za vsako ceno je bila njegova de- Parizu preveč srečna, da bi misli- ki odkriva z antimilitaristično ten- Kar zagledam svojo krvavo ro- Srajce se držistranjena kri in ne da viza tudi v ljubezni. Z ženskami la na svojega moža. Kot žena y«±-dencc v tretjem letu vojne vse gro- ko in začutim skelečo bolečino. Za- se potisniti v stran, zadaj je zapeta, se ni nikoli dolgo ukvarjal. Zalj'i- likega Napoleona je bila prava ce- zcie bojev na zapadni fronti. grabim prgišče prsti in si drgnem Ne preostane torej drugega, V naslednjem podajamo izvleček z njo kožo, zdaj je roka vsaj umaza- prerezati jo. ko opisuje pisatelj, kako je umiral na in kri se ne vidi več. | Iščem bajonet in srečno ga naj pri njem francoski vojak, katerega Streljanje ne poneha. Z obeh stra dem. Ko mu pa začnem rezati sraj- je imel na vesti. ; ni je enako močno. Naši so najbrže co, se še enkrat odpro oči in zopet - že davno prepričani, da sem iz- je v njih kričanje in blazni izraz ta.- Postalo je že malo svetleje. Mi- gubljen. ko, da jih moram zatisniti in zaše- mo mene hite koraki. Prvi. Mimo.' Zdanilo se je. Hropenje se nada- petati: "Saj ti hočem pomagati to- Zopet drugi. Regljanje strojnic po- ljuje. Zatisnem si ušesa, toda kma- variš, camarade, camarade, cama- staja nepretrgana veriga. Baš se lu potegnem prste nazaj, ker bi si- rade' * hočem nekoliko »obrniti, ko zadrsi cer ne slišal nič drugega. Tri rane so. Moje obveze jih po- in pade težko k meni v lijak telo, Postava nasproti mene se zga- krijejo, kri pod njimi odteka, stis- zdr:,ne in obleži na meni. ne. Zdrznem se in nehote pogle- nem jih močneje, in tedaj zastoka. Ne mislim in ne sklenem niče- dam tja. Moj pogled obvisi kakor To je vse, kar moram storiti. Zdaj sar — besno sunem vanj fn čutim prilepljen. Mož z malimi brčicami moram čakati, čakati. : amo, kako telo zadrgeče, potem leži tu, glava je omahnila na stran. O, te ure! Hropenje se zopet pri-pa postane mehko in se sesede. Mo- ena roka je napol upognjena, gla- čne — o, kako počasi umira človek! ja roka je sluzasta in mokra, «:o va počiva onemoglo na nji. Druga Vem namreč, da ni rešitve. Sku-jo umaknem. roka leži na prsih, ta je krvava. šal sem sicer pregnati to misel, toda Oni hrope. Zdi se mi, kakor da tu- Mrtev je, si mislim, mora biti opoldne se je ob njegovem stokali, vsak dih je kakor krik, kakor mrtev, ničesar več ne sliši; — kar ju ta pretveza razblinila. Da nisem grom — toda to so samo moje žile, tu hrope, je samo še telo. Toda gla- izgubil revolverja, ko sem se plazil ki bijf^jo. Rad bi mu zamašil usta. va se skuša dvigniti, hropenje po- bi ga ustrelil. Zabosti ga ne morem, zatlačil bi mu jih s prstjo, še en- stane za hip močneje, potem pa o- Opoldne se mi v glavi že vse vrti. krat bi zabodel, naj utihne, da me mahne čelo zopet na roko. Mož ni Glad m emuči, zaplakal bi, tako se ne izda. Toda opomogel sem si že mrtev, on umira, toda mrtev ni. Po- mi hoče jesti. Opetovano prinesem toliko in obenem sem nenadoma tiskam se tja, ustavim se, vzpnem umirajočemu vode in jo pijem tudi tako oslabel, da ne morem več iz- se na roke, zdrsnem zopet malo na- sam . tegniti roke proti njemu. prej, čakam — naprej, grozna pot Prvi človek je, ki sem ga usmrtil. Tako se splazim v najoddalje- treh metrov, dolga strahotna pot. z lastnmi rokami, ki ga lahko na- nego bil se je vedno hitro in večkrat je sarica. Vse mesto jo je slavilo, na bil naravnost brutalen. , vsaki svečanosti so se plemiči kai trgali za njo. Če je prišla v gleda- Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s paniikom "ILE DE FRANCE' francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uJjudnosti in postrežbe. J-Jft l,„ r..tin : miš u tli! nil' — Tako pravijo do Napoleonu nekateri zgodovinarji. V resnici pa nimajo nobenega dokaza od onih, l:i so Napoleona osebno poznali in ki bi edini lahko povedali, kakšen je bil v občevanju z ženskami. Vsi zgodovinsko zbrani dokazi pričajo, da je bil Napoleon pravi vitez, potrpežljiv v ljubezni, celo v primer-rih, ko so ga ženske provocirale. Res je večkrat izbruhnil njegov burni temperament, kakor takrat ko madame Walewska ni hotela u-slišati njegove prošnje in rešiti države, ki jo je ljubila bolj, nego svoje življenje. Takrat se je pokazal Napoleon kot zelo temperamenten in strasten mož. Oči so se mu za-iskrile in zakričal je: "Morate me ljubiti !Obnovil sem j ime vaše dežele! Storim za njo še več, toda poglejte na uro, ki jo držim v roki Kakor razbijem na koščke to uro vspričo vas, tako raz- j bijem tudi Poljsko in vse vaše na-de, če ne uslišite moje prošnje in če ne postanete moja." In res je treščil uro ob zid, da se lišče, je vse občinstvo vstalo in ji prirejalo ovacije. Toda Napoleon je. j postal nestrpen, v vsakem pismu | jo je prosil, naj pride takoj za njim.1 Ker moža ni mogla več ignorirali si je izmislila pretvezo, da bi ji ne bilo treba potovati v Italijo. Pisala mu je, da postane kmalu mati.! Napoleon je bil nepopisno srečen in takoj je odgovoril, naj mu odpusti, ker trpi, on jo pa sumniči. In tudi, ko je zvedel, da se Josefina i kljub "nosečnosti" udeležuje vseh zabav, ji ni ničesar očital.* Celo t.o je dobil nepobitne dokaze, da ga vara z drugimi, ji je odpustil. Mr. ./oIIX KHFJ'ir X }eqH »'<•• nejši kot in osianem tam, oči sre- Slednjč sem pri njem. * ! tančno vidim, katerega umiranje je po uprte vanj, bajonet krčevito o-' Tedaj odpre oči. Moral me je delo mojih rok. Ta umirajoči ima je razbila na drobne koščke, po-k len j en, pripravljen znova navali- slišati in pogleda me z izrazom ne- ure zase, on ima neviden nož, s ka- tem se je pa obrnil k nesrečni žeti nanj če bi se ganil. Toda ganil popisne groze. Telo leži nepremič- terim me kolje: čas in moje misli, ni, ki se je bila onesvestila. Ko se_____ ____________ e ne bo več, to slišim iz njegovega no, toda v očeh je grozna kletev ta-: Vse bi dal, da bi ostal pri življe- je zavedla, je klečal Napoleon pred ^jj^bene literarne" spcrtne Učrli hropenja. ko, da za nip verujem, da bi imela nju. Težko je ležati tu ter biti pri njo in ji brisal solze. i načrt bi moral sloneti na stališču Nerazločno ga lahko victim. Sa- moč potegniti telo za seboj. Sto i-v sil j en gldati in slišati ga. mo eno željo imam, priti iz lijaka, sto kilometrov daleč proč z enim j Popoldne ob treh je mrtev. Če se mi ne posreči kmalu, se zda- samim sunkom. Telo je nepremič-j Oddahnem si. Toda samo za hip. ni: že zdaj je težko. Ko pa posku- no. čisto mirno, brez glasu, hrope- Molk se mi zazdi kmalu še mučnejši, .sim dvigniti glavo, se prepričam, nenje ie utihnilo, toda oči kriče tu- nego hropenje. Hotel sem, da bi zo-da ne gre. Strojnice streljajo tako. lijo, v njih je zbrano vse življe-'pet hropel, sunkoma, hripavo, zdaj da bi me preluknjale že pri prvem nje v neizmeren napor, da ubeži, žvižgajoče tiho, zdaj zopet hripavo skoku j v nepopisno grozo pred smrtjo, pred1 in glasno. Se enkrat poskusim s čelado, ki menoj. Nezmiselno je, kar počenjam. Toda jo potisnem nekoliko navzgor in1 Kolena se mi zašibe in tako o- moram se z nečem ukvarjati. Tako nastavim, da ugotovim višino stre- mahnem na komolce. "Ne, ne" — popravim mrtveca še enkrat, da lov.V naslednjem trenutku mi jo šepečem. I udobneje leži, čeprav ničesar več izbije krogla iz rok. Krogle kose to-' Oči mi slede. Ne morem se ganiti, ne čuti. Zatisnem mu oči. Oči so rej čisto nisko nad zemljo. Nisem'dokler so te oči tu. j rjave, lasje črni, ob straneh neko- KAKŠNA BO SOLA CEZ 50 LET Na nekern kongresu ameriških pedagogov so razpravljali med drugim o tem, kakšna bi morala bi-j BERLIN Nemčija. 12. julija. -ti vzorna šola. Zedinili so se na to. List ~Vorwaerts" ie dobil iz Cari-da bi se moral vršiti pouk izven' mest, na deželi, sredi obširnih ■-grišč. Za posamezne predmete bi moraia imeti šola na razpolago posebne lokale, n. pr. knjižniške Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. P0V0DENJ V MALI AZIJI ! MARCONiJEVl NAČRTI V pogovoru z nekim dopisnikom londonskega Sunday Expressa". grada nepotrjeno poročilo, da ie 1 je spregovoril senator Marconi, pi-utcnilo iztočno od T^apezunta 400 jonir brezžične telegraflje. med oseb. Reke so namreč strahovito drugim o svojih nacitfh za bodoč-narasle in preplavile vso okolico.; nost. Predvsem je izjavil, da sma- Dcsti vasi je popolnoma uničenih, tra različne lantasticne izume na ! ; tem polju, kakor so brezžično vod- Do burnega prizora je prišlo tu- otrokovem, ne pa odraslih ljudi. -do, ko je zvedel, da je podaril le- Klopi bi morale izginiti, a med u-j pi igralki Georgesovi pojčolan njen čiteljem in otroci bi morala že od : bivši ljubček. Napoleon ji je strgal prvega dne dalje vladati največja pojčolan z obraza in ga poteptal, kolegijalnost. To idealno šolo m i-j Ko se je pomiril, ga je bilo sram nijo doseči že v teku pol stoletja, j in na kolenih je prosil igralko od-; puščanja. Taki izbruhi temperamenta so bili pa zelo redki. To so bili trenutki, ki izginejo kakor prah v slavni Napoleonovi karijeri. Ko je bila igralka Georgesova prvič po- NESREČA MED NEVIHTO ANEKDOTE IZ SOVJETSKE RUSIJE Tekom hudih neviht, ki vrsti- j jo v zadnjem času. je bila po-ebne hudo prizadela domačija Verani- I čev v Hebenštrajtu pri Konjicah. V stanovanjsko hišo je udarila strela ter se je ogenj v vetru hitro raz Ijiva letala in mehanični ljudje, za igrače, ki za sedaj niso nujno potrebne. Njegove misli ne letajo na druge planete, ker izkoristi svoj čas lahko s čim boljšim. Po prvih poskusih pred 32 leti se ] je brezžična telegrafija sicer silno razvila, a vendar ne v tak.šni me-' ri. kakor je sam pričakoval. Še i mnogo je problemov, ki so zaviti v . " » - ♦ i, I temo. Njega najbolj zanima pro- lril na gospodarsko poslopje, tako1 , ** . B H • blem, kakcf bi se odajali valovi sa- O ljubezni in zakonu. dovolj oddaljen od sovražne po- Tedaj zdrsne njegova roka poča-l^ko nakodrani. Nos je upognjen, ko stojanke, da bi me ostrostrelci ta- si s prs, samo za spoznanje, za ne-' ža-rjavkasta, zdaj ni več tako ble-koj ne pogodili, če bi skušal zbe- kaj centimetrov zdrsne, toda ta da> kakor je bila, ko je še živel Za žati. fffffffff POTRTI?' Brez teka? Nervoini? Ne obupati. Pomaga naj vam Severa's E»«rka. izborna prebavna in odvajalna to-nika, k novi moči in na pot k zdravju. Recite lekarnarju dane« ra steklenico. ESORXAI vabljena k Napoleonu, takrat še široko polje se je odprlo ruske-prvemu konzulu Francije, v St. mu dovtipu z boljševiškimi preo-Cloudu, jo je obšla groza, kakor snovami bračnega prava. Vstop v kretnja stare moč oči. Pripognem hip se zdi obr^ skoro bi dejal zdrav omenja v svojih spominih. Pozneje 2akon je bil silno olajšan, prav tast, zmajem z glavo in zašpečem:- potem pa dobi hitro mrtvaški izraz, Jf pa ,kmalu ^pričala, da ko ločitev; zakoni so postali prav dvignem roko mo-1 kakršnega sem često videl in ki so; Napoleon ni tako strasen in nasi- Za prav le "zakoni na poskušnjo".' ten, kakor ga opisujejo. Gospo- ; silno se je razpaslo tudi priležni-* darja Evrope opisuje igralka kot štvo in nezakonski otroci so rasli' mo krite" Veter je nosU *kre in ljubeznjivega, veselega moža. Med kakor gobe po dežju. Mnogi moški! Pramena goreče slame na sosednJ" Oči so zlezle nazaj, ko je prišla 'VZ7 u C no^ta ^ drugim PriPoveduje, kako sta se So menjavali žene pogosteje nego 'lesena m slamnala poslopja. Lju- __ ...... - . . , Vidi se mu, kaker da Ji je pogosto .grala pQ ^^ ^ hQdnikih v | košulje 2enskam pa je bUo d£mo j dje so bili v največjem strahu. Ne- "Ne, ne, ne." — dvignem roko, mo- i kakršnega sem često videl in ki so ram mu pokazati, da mu hočem vsi enaki. pomagati, in pobožam ga po čelu. Njegova žena zdaj gotovo misli nanj; ona ne ve, kaj se je zgodilo I aa sta obe stavbi pogoreli do tal \ i Ker so bila poslopja le deloma zi- j ! dana, je bilo naenkrat vse v pla- J j menu in so zamogli iz ognja rešiti; le nekaj malenkosti. Nesrečna za- f : konca sta bila zavarovana le za j 1 malenkostno vsoto, i Sreča je. da se ni vžgaia vsa vas. ker so hiše blizu skupaj in s sla- pisal. Se bo dobila njegova pisma, , — jutri, če teden dni — morda za-popusti. Odpnem mu ovratnik in kasnelo pismo šeki če2 mesec dni roka, izgubile so svojo otopelost, j trepalnice so zdrknile niže, napetost j ITj^tri" če~teden dni —"morda zsT-i St' cloud slePe miši' kak0 Je sedel < močno orožje z določili glede pla Pred njo na preprogi in igral vlo-j čevanja alimentov. Mnoge so u go zaljubljenega šolarčka, kako je; dobno živele od samih alimentov. skakal pred zrcalom z vencem belih rož na glavi in vzkliknil: Poglejte, Georgina, poglejte, kako le- spravim glavo v udobnejšo lego Usta so napol odprta .vidi se, da bi rad govoril. Ustnice so suhe. Vojaške čutare nimam, nisem je vzel s seboj. Toda v brozgi pod lijakom i1 s ii a 8 Pošljite nam j in mi vam bomo pošiljali 2 meseca 'Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. Brala ga bo in on bo v njem govoril z njo . Moj položaj postaja vedno hujši,1 misli ne v morem več zadrževati. Kakšna je neki njegova žena? Kakor ona temnopolta, vitka onstran preliva; Ali ni moja? Morda mi pripada zdaj po vsem tem. — Pokojni bi bil gotovo lahko živel še 30 lei, če bi si bil jaz vtisnil pot nazaj globlje v spomin, če bi bil tekel dva metra dalje po levi strani, bi ležal zdaj tam v parku in pisal svoji ženi novo pismo. Molk se vleče. Govorim, moram govoriti. Tako ga nagovorim in mu pravim: "Tovariš, nisem te ihotel ubiti. Če bi še enkrat skočil tu sem, bi tega ne storil, če bi bil tudi ti pameten. Toda ti si mi bil preje samo samo misel, kombinacija, ki je živela v mojih možganih in izzvala varnost je bila tem večja, ker bližini ni vode. V ogroženo vas so naglo prispeli mo v določeno smer. kar bi radio zelo pocenilo. Od njegovih prvih poskusov ga ni nič razveselilo bolj nego prvi poskus usmerjenega oddajanja med Angleško in Avstralijo. O brezžičnem gledanju se je izrazil zelo optimistično. Praktično ni nemogoče rešiti to vprašanje v celoti. Seveda pa ne more reči, dali bo človeštvo kaj srečnejše nego sedaj, ko bodo rešili vse probleme radiotelegraiije. Ta roman je docela neverjeten." i sasilci iz Konjic' ki so s svojo P0" Zakaj neki? - "Na 400 stranen žrtvovalnostjo ogenj lokalizirali in in Albert. Vzemi mojih 20 let, tovariš, in vstani — vzemi več, kajti jaz ne vem, kaj še početi z njim. Tiho je, bojišče je mirno, samo puške pokajo. Krogle švigajo tik nad menoj, vojaki ne streljajo slepo jnarveč na obeh straneh merijo. Tvoji ženi hočem pisati, pravim mrtvecu, pisal ji bom, naj zve od mene, vse ji hočem povedati, kar pravim tebi, ne sme trpeti, poma-ti hočem nji in tvojim staršem, tudi in tvojemu otroku. Njegova uniforma je še napol odpeta. Listnico je lahko najti. Toda bojim se odpreti jo. V nji je vojaška knjižica z njegovim ime- je bil junak samo enkrat oženjen." "Otroci, golobček, so cvetje našega življenja. Alimenti pa so naši sadovi." Nastale so tudi številne ljudske po pevke, ki opevajo sedanje razmere. Vsak čevljarski vajenec danes žvižga po moskovskih ulicah n. pr. tako-le pesem: Preždje, čem s miloj guljat, Ot njeje podpiskr. vzjat, Čto ona potom njebudjet Po sudam tjebja tiskat. (Preden greš z ljubico na izpre-hod, vzemi od nje potrdilo, da te pozneje ne bo vlačila po sodiščih.) tako vsaj sosede rešili hude nesreče. Strela je udarila tudi v hlev Marije Brždovnik, posestnice na Hudi-nji in ubila dva 11 centov težka vola. Vola je nameravala posest-nica baš drugi dan prodati na sejmu. K sreči se poslopje ni vnelo. SMRTNA KAZEN NA BOLGARSKEM nom. Dokler mi ni znano njegovo sklepu To kombinacijo sem zabodel, j ime, bi lahko morda še pozabil Zdaj vidim, da si tudi ti človek ka- nanj, čas bo izbrisal to sliko. Nje-kor jaz. Mislil sem na tvoje ročne govo ime je pa žebelj, ki bo zabit vame in ki ga ne bo mogoče nikoli več izpuliti. Neodločen držim listnico v roki. Pade mi iz roke in se odpre. Nekaj slik in pisem pade« iz nje.... Odprem .granate, na tvoj bajonet, na tvoje orožje, — zdaj pa vidim tvojo ženo in tvoj obraz. Odpusti mi, tovariš! Vedno se spoznamo prepozno. Zakaj nam neprsetano ne govore, da ste vi prav taka uboga raja, kakor j vojaško knjižico in berem počasi: smo mi, da se vaše matere prav ta- Gerard Duval, ^pograf. ko boje za vas, kakor naše za nas, j Zabeležim si naslov z mrtveče-da je nas prav tako groza smrti, da vim svinčnikom na kuverto, potem enako trpimo in enako umiramo.' pa potnisnem hitro vse nazaj v — Odpusti, tovariš, kako si mogel j njegov suknjič. Tiskarja Gerarda biti moj sovražnik. Če bi vrgla proč j Duvala sem ubil- Tiskar moram orožje in uniformo, bi bil prav ta-' postati, mislim ves zmešan, tiskar ko lahko moj brat, kakor sta Kat) postati, tiskar.... DUNAJ BO V 6« LETIH MALO MESTO. O izumirajočem Dunaju se je že ponovno pisalo. Najnovejša statistika prinaša konkretne podatke, ki pravijo, da je bilo lansko leto v avstrijski prestolnici več smrtnih slučajev nego porodov. In sicer je umrlo 6000 ljudi več, nego se je rodilo novih. Avstrijsko časopisje, ki navaja te številke, dolži za krčenje prebivalstva abortiranje, ki se je baje na Dunaju silno razpaslo. Rodbina in pojem družine prihaja s tem ob pravo vsebino, zakoni niso več zakoni. Če pojde po tej poti naprej, so izračunali strokovnjaki, da bo Dunaj tekom šestdesetih let male mesto. Od balkanskih držav je smrino kazen odpravila samo Romunija, vse ostale države so v svoji zako-nedaji smrtno kazen ohranile. Na Bolgarskem se s smrtjo kaznuje iz--dajalstvo, umor, razbojništvo in po- CIGANSKA SVATBA V Oldenburgu bi se merala vršiti te dni ciganska poroka. Prispele so v ta namen od vseh strani cele kolone ciganov z ženami in otroci, ki so se utaborile ob gostilni "Lindenhof". Gostilna je bila slavnostno o-krašena, ogromne zaloge najrazličnejših jedi in pijač so bile pripravljene. Popoldne, tik pred poročnim obredom pa je prišlo med svati do strahovitega pretepa, ki sta se udeležila tudi ženin in nevesta. Morala je posredovati policija, ki je svate razgnala. Poroko je nato magistrat prepovedal, saj je že ta začetek pokazal, da bi se sDrelevila v splošno klanje in požiganje. Krčmarju "Lindenhofa", ki je špekuliral na velike dobičke, ta odlok seveda ni bil po volji in je interveniral, da bi oblasti poroko le dopustile, eventualno pod nadzorstvom policije in orožništva. žig, pa tudi zakon o zaščiti države določa za gotove slučaje smrt- Magistrat bo sedaj še enkrat skle-no kazen. Zanimiva je statistika po pal o stvari, vojni na smrt obsojenih na Bolgar- _ skem: Leta 1920 2, 1921 0. 1922 2, 1923 14, 1924 5, 1925, ko je bil izvršen atentat v cerkvi sv. Nedelje 68.1926 5, 1927 37 in 1928 30. Od vseh teh so bile izvršene samo tri smrtne obsodbe leta 1925 in ena 1928. V sofijskem zaporu čaka 18, v drugih zaporih pa 30 oseb na potrditev smrtne kazni od strani kralja. Justifikacije so na Bolgarskem zelo redke, ker kralj Boris nerad potrdi smrtno kazen. KJE SE NAHAJA MARTIN STE-PAN? Slišal sem, da je nekje v Vancouver, B. C. Rojake prosim, kdor ve njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj ga opozori na ta oglas, ker to bo v njegovo korist. Če pa sam čita ta oglas, pa že sam ve, kaj ima storiti. Prosim ga, zglasi naj se hitro, ker sem drugače primoran iskati ga na drug način. — Joe Kraker, Bos 341, Rouyn, Que., Canada. (3x 12.13&15) GLAS NARODA" NTT? T3RR. MaNBAf. MM IS. The LAItO RftT BAlif te V. P. A. Mlada ljubezen. K O M A N Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) TRETJE POGLAVJE. Onega večera je mislila Pupota, ko je odzvonila Angeljsko češče-nje, da mora polteno oštetl Jakobino. lako' iukaj ate zopet! — Je rekla in je prekrižala roki s tragično gesto. Ali je to kakšna manira, če greste cb devetih zjutraj ter se vrnete ob sedmih? Ali je to pač pametno? — O, prav gotovo ne. — Je odvrnila mlada deklica. — Raditega pa nameravam jutri znova pričeti. — Gospodična, stric vam Je vendar prepovedal iti v Aigues-Vives. — In jaz hitim, da se mu pokorim. Pupota. Meni niti v glavo nc pade, da bi odšla tjakaj. — Kam nameravate iti, pri vseh svetih angeljih? — Navzgor, v gore! : V goro? Ves božji dan? In kaj boste počeli tam? Tam zgoraj n: nicesai drugega kot kobilice! Če si boste drznili sama na goro, si boste zlomili vrat! — Zato nisem še dovcrlj neprevidna. Pupota. — Vi imate torej vodnika? — To se razume. Kuharica abeja Bordesa Je zardela ko je vzkliknila: — O. vi sveti angelji! In kdo je ta vodnik? Mogoče Leon Bielle? Ne? Potem Jean Yrady? Ali pa Le Couqurerot?........ Imenovala je najbolj čedne vodnikei z Aigues-Vives po imenih, vse one, ki so turistkam prt takih prehodih ponudili svoje roke ali jim zmešali pamet med ledeniki. , — Noben teh! — Je odvrnila Jakobina. — Silver Montguilhelm je moj vodnik! — "Cagot"? Ah, dobro. — je rekla Pupota, ki je olajšano vzdihni-la. — Fotem nima cela stvar nobenega pomena! Silver ni namreč niti mao veljal pri zastopnikih lepega spola v Gargosu. Tega majhnega divjaka so povsem mirno lahko zaupali mladi deklici. Da, gotovo! Vsi, sveti angelji! Takega deška. ki je imel manj J las na svoji bradi kot Pupota, se prav gotovo ni bilo treba bati! Kuharici je bilo samoposebi umevno, da je lepa deklica, kot Jakobina, nezmožn- gojiti nežna čustva napram takemu fantu. Preje bi smatrala za mogoče, da bo krenil hudournik iz ALgues-Vive.sa na Mont-mirail. Vsled tega ji ni prišlo niti na misel, da bi se ustavljala načrtom gospodične. Naslednjega dne je vstala Jakobina ob vzgodnji Jutranji uri, se oblekla v priprosto modro volneno obleko, kot so jih ponavadi nosili v samostanu, nataknila na glavo volneno čepico, obula podkovane čevlje ter odšla navzgor, proti duplini Gargosa. — Ob kateri uri se boste vrnili, gospodična? — Tega ne vem še, Pupota. — Se pred opoldne? — Gotovo ne. — Ne pozabite, kar vam je priporočil gospod abej! Ne hodite doli, v Atgues-Vives! — Tega se vam ^i treba bati! — Ne hodite v bližino prepadov! In ne zlomite si ničesar! Ne pijte tudi ledene vode! Pupota je bila poosebljena previdnost, in predno je izpustila mlado deklico, jo je hotela posvariti pred vsemi nevarnostmi, ki bi ji lahko pretile na poti. — Ah, skoro bi pozabila! — je vzkliknila, ko je še enkrat pomi-gala Jakobini. — Čuvajte se kač! Nato ji ni padlo ničesar več v glavo in potem, ko se je prepričala, da je odšla Jakobina le po Silverja Montguilhelm, se je vrnila v žup-nišče ter pričlea čediti kokoš, s katero je hotela postreči onega dneva gospodični. Na gori je ležala gosta megla. Ni bilo mogoče videti niti sto korakov daleč in cela pokrajina se Ji je zdela nejasna, kot zavita v gosto meglo. VEZUV SE JE POMIRIL Kretan je Paraikov — Shipping News — Italijanski ognjenik Vezuv se je pomiril, toda lava. ki jo je bruhal, je povzročila ogromno škodo. Na sliki vidite razvaline poslopja, kakršnih je v okolici Vezuva na stotine. Kmalu nato pa se je nudil drug pegled. Struga potoka je postala očividno ožja in naenkrat je videla Jakobina, kako je planil potok, kot razjarjena zver. iz temne, tunelu slične zaseke. Steza se je dvigala sedaj v višino in reka se je nahajala osemdeset metrov globoko pod njima, vsled česar je bilo komaj slišati še kaj o potoku. — Sedaj se morava posloviti od hudournika! — je rekel Silver. — STRAŠNA POJEDINA 16 julija: Kariaiuhe, Boulogne «ur Mer, Bremen Rotterdam, Boulogne eur Mer. Rotterdam 17. lulija: hr«isldent Rooeevelt Cherbourg, Bremen 18. julija: Stuttgart. Boulogne eur Mer. Bremen 19. Julija: France. Havre Olympic, Chert>ourg Peririiand. Ch*rljours, Antweroen 20. julija: Minnrtonlca^ Cherbourg Albert B.«Uin. Cherbourg, Hamburg Conte Bli*ncamano, Na poll. (lenova 23. julija: Benin, Cherbourg. Bremen V procesu proti moldavskim ci-^ ganom v Košicah je bil zaslišan tudi nadzornik jetnišnice Minael Planinska palica mi svetuje, naj odideva tukaj navzdol! Kmalu bova Balfy. Najprej je naodločnejše za-' videla gozd Bibenaca! , vrnil trditev, da je v ječi cigane Waokegan, Frank Petkovgek in Jo ze Zelene. Odšel je po skalnati stezi, ki je vodila v smrečji gozd. pretepali. Cigani sami so več pri- INDIANA Indianapolis, Loata biatcfr ILLiNOI* Aurora, J. Vernlcp Chicago: Joaepb Bi:— J Mm. F. Laurlcb Cicero. J. Fabian. De Pue. Andrew Spllia*-, Joliet, A. Anzelc, Uurj Ua which . Zaletel, John Rren, Jooejjb Hrovat La Hal le. J. hpelicb. Msseoutab, Frank Auifuitin North Chicago, Antoa Kutit* gpringfit-ld. Matija Barboricb Summit, J. Horvatb 24. julija: Mauretanla, Cherbourg George Wa»hing«on Cherbourg. Brt-mrn » julija: II« de France. Havre ouia, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cbe^b-—'i Minnekahdm, Bouingne aur Me r 31. julija: Dr-*d*n, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br~~t*a 1. Jesentki izlet. — aep. "Ite o* Trance". 2. Jesenski izlet. — ekt H. "II« oe Prance" Boiiini ikuom izlet. — 6. dec.. "He tie France". Glrard. Agnea Močni* Kansas City. F ran t £* (Ob polnoči) Na]kr»jS& pot po teieanicl. v aajtOo j« v poaebrl kabini s vaeml modernimi udobnosti — PiJaCm In alavna francoska kuhinja. Isredno nlake can«. Vpraftajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 1» STATE STREET NfcW YORK. N. Y. kosali, vsak je dobil svoj delež in ■ly, Joe. J. PeabeJ, Fr. Be* Da Kveleth. Lotil* <4cu£* Gilbert, lyoulf Xf>*ne\ Hibbfng, John PovSe Virginia, Frank Hrvatic* bojevnikov zemlje, ki nosijo proti nebu barvo. — Kje smo sedaj? — je vprašala Jakobina. ' ga Je v vreči nesel domov." | — Na Gargosu. Nismo ga še zapustili in tukaj, nad najinimi gla-' Priča je bil nato zaprisežen in je vami. se dviga njegov vrhunec! Pod prisego ponovil svojo strašno — Splezajva navzgor! j izpoved. MISSOURI Pod pritlikavo smreko sta zajtrkovala ter splezala nato navzgor. I Nato se je začelo zasliševanje o g*, ^ Nphrr.,t — Če bi odšla naravnost iz dupline, — je pripomnil Silver. — bi roparskem napadu na bogatega tr- Kacine to okolico, Fran* JH«# bila lahko v tričetrt ure na vrhu. Po tej poti pa je trajalo nekoliko govca Davida Rotha; edini, ki so ho^t^j^ dalj. cigani pustili pri življenju. j Klein. John B. Rom. _ jsj0 tem boljše. j Aleksander Filke ne ve nič o tem, Washoe. L. Champa. — Sploh pa bova sedaj napravila nadaljni ovinek, da vidiva ska- on b" zraven, pravi. lo. katere vaš stric še ne pozna, ki pa lahko zasluži vso njegovo hva- Preds.: "Ali veš, kaj te čaka za ležnost in bi tudi vašo, gospodična! — No, kaj se ji morava zahavliti? — Za vaše premoženje! Pridite semkaj! umor Ružnjaka?" — "Ja; vem. Dosmrtna ječa ali vislice." Filke-jev brat Jano je tako priznal na- NKBRA8KA Omaha. P. B rod arte k. NEW V OKU Gouanda, Kari Slernl-t.a. Little Falls. K ran* Maaia. Obrnila sta se proti severu, kot da se hočeta zopet obrniti po isti Pad in imenoval tudi svoje po- poti, odšla najprvo preko zasnežene visoke planote, nato skozi sotesko maSače, med njimi Aleksandra Fil Jakobina je našla Silverja na pragu dupline ter mu vzkliknila na- ter dospela do majhne skale ob robu hudournika i keia- fproti veselo: — Dober dan! — Vi izgledate krasno! — mu je rekla. Oblekel je bil svojo vodniško obleko svetlomodre barve s kratkim jopičem. — Pojdite! — je rekla Jakobina, potem ko si ga je ogledala z veselimi pogledi. — Odvzela vam bom pentljo, ki bi vas preveč kazila. Še enkrat moram igrati vlogo ranocelnika! Pet minut pozneje jc izginil turban od prejšnjega večera. — Kvadratni centimeter angleškega obliža! To je vse, kar potrebujete danes. Kako škoda, jutri ne bo z vami niti najmanjšega opravka več! In medtem, ko je rekla to. je uredila s svojimi nežnimi in duh-tečimi prsti lase Silverja tako. da je bila pokrita mala praska. Ko sta se njeni nežni roki dotaknili njegovega lica, je nekoliko zardela, a tudi Jakobina se je v tem slučaju obrnila na stran, da skrije lastno rdečico. Naenkrat pa je vzkliknila: — Bravo krasno solnce! V resnici se je pokazalo tedaj bledo solnce skozi rmenkasto meglo. — Hitro odidiva! — je rekel Silver. — še pred poldne se bo zjasnilo vse nebo. Naložil je v nahrbtnik potrebna živila, ponudil Jakobini svojo planinsko palico, vzel drugo za lastno porabo ter privezal dolgo vrv krog vratu oslice. z q — Ali jo bova vzela s seboj? — Ne, privezal jo bom le na drog sredi trate. Če se bo pasla naokrog. kamor sega vrv, bo našla vse, kar rabi ter se nasitila do da- B nes zvečer! Nato sta odšla skupno v Gargos. Oslica pa je bila preskrb^ ena na i 2 travniku svojega gospodarja, dočim sta oba mlada čiloveka odkora- j i kala naprej po cesti, vodeči na Špansko. j f§ — Kam greva sedaj? — je vprašala Jakobina. — Tega ne vem, — je odvrnil Silver in odhitela sta naprej. Njih koraki so odmevali od ceste, lica so se pordečila pod vlivom svežega jutranjega vetra, megla je orosila trepalnice! in kot opita mladosti in blesteča upanja, sta oc:'toraJfcila naprej, drug ob drugem, proti negotovemu cilju! Kmalu sta prišla do mesta, kjer se je cesta razcepila. Silver je sunil palico v tla, med obea^a potoma, nakar je izpustil. Palica je padla na desno stran in potnika sta sledila tej smeri. Kmalu nato sta prišla na breg gorskega hudurnika. — To je hudournik iz Bibenaca! — ga je predstavil vodnik. — Zelo me veseli, seznaniti se z »»mi, gospod hudournik! — je rekla Jakobina. Bil je v resnici ljubek, ta hudournik! Kako veselo je žuborel med skalami ter se prekopicaval 1 — Ali je to dotični dobrotnik? — Da, tako je! — Pojasnite mi to podrobnejše! — Takoj! Ali veste, gspodična, kakšna voda je to? Ista, ki zaklada vaš Slap! — Ni njogoče! S take višine pride navzdol. — Tukaj se nahajamo devetnajststo metrov nad gladino morja No, dobro. Ta skala se je kot vse njene vrste pridrsala s Pic Gargosa, in nekoč nastanila na' tem mestu ter odvrnila reko od svoje struge. Tukaj, na desno roko, lahko še vedno vidite staro strugo in skali se morate zahvaliti, da gre vodopad skozi vaš vrt! — Res? In kakšno pot bi ubral drugače? — Padal bi na moj travnik, gospodična! Natančno tjakaj, kamor dospe "sedaj preobilica vašega Slapa! Ba-h. potem je stvar čisto enostavna! Čakajmo še nekoliko in z enim zamahom bom lahko vpropastila svojega strica! Smeje se je lotila deklica-posla, da odvali skalo. ttarbrrtoit. John Bala nt, Joe Hiti. Cleveland, Autou Bobek. Char le* Preds. Filkeju: "Torej slišiš, kaj tiarlluger, Loula Uudmau. Ar »on Slm pravi tvoj brat." — I '"'i *«th. felapnlk Obt.: "To mi je vseeno, jaz nisem bil zraven." Nato se je razvila ostra debata PENNSYLVANIA OREOO* Oreguo City. 2. KoMar. meel obema bratoma, ki jo je z o-strimi besedami končal predsednik. "Jaz sem zrastel med roparji in morilci." je končno dejal Jano. Nato se je obrnil proti sodnikom in je v ostrih besedah obtožil svoje Aaibridge, Frank J a Me. Boaeraer. Louis Hribar. Braddoek. J. A. Germ B rough tun. Anton Ipar«. Claridge, Fr. 1*uahar. A. Jerlna. Cooemnngti, J. Bresorec. J. Pika V. Rovanček. Crafton. Fr. Machek. Export, O. Prevlč, Loata SapaočU 1 tovariše, ki da niso mislil na drugo A. BkerH kot na rop in umor. ! FarteU, Jerry Okor*- (Dalje prihodnjič.) gjiaa!!t!fii5ffi a nirw:"" t ^ r i. : .OTMmrtisrg Mali Oglasi imajo velik uspeh "To so lumpi, vagab-indi, nič-vredneži, ki grdo lažejo," je izjavil ves ogorčen. Nato je bil poklican Pavel Ribar kot priča. Še preden je začel govoriti, mu je Jano zaklicali "Ti si roparski morilec!" Ribar: "Ti lažeš, Jano I" — Jano: "Morilec si kakor vsi drugi, ampak ti si najhujši." Razprava se nadaljuje. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Pozor, rojaki! Ii naalor* na listu, katerega prejemat«, je ruvidino, kdaj Vam je naročnina posla. He čakajte to. raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno,! Wyoming ali pa pri enem sledečib naiih sastopnikoT: Forest City. Math. Kamin. Greecsbarg. Frank Novak. Homer City In akellco, Frank V* rencback. Irwin, Mike Panshek Mnrtown, John Polanc. Martin *<■ roaheta. Kraya. Ant Taulelj Loserne, Anton Oaolnlk. Manor, Fr. Oemshar. Meadow Land«, J. K oprl rial Midway, John Žuat Moon Bon, Fr. PodxallAek Plttaborgb, Z. Jakahe, 1«. Magister Vine. Arh in U. Jakoblch. J. Gem J. PogaCar. Pre«*©, J. Demahar. Beading, J. Pesdira. AteeUon. A. Hren. Unity Sta. In ekMIeo, J. SkeiiJ, fr. Hrnrfrer. WeM Newton, Joneph J or a*. Wllloefc. J. Petersen UTAH , 1 Helper. Fr. Krofca WIHCUNSI* Milwaukee, Joeeph Tratnik In Jot Cheboygan. John Zorman. West Altia, .Frank Skok. Rock Springs, ixmls Taocbar. rHanftoodville. A. Z. Arko. nr J E,;,r......: r^'.'^niFrK? i ■ r "smer" nnanrei::; -.istcaas:' n'linii ■ i naanns m CALIFORNIA Font an a, A. Hochera.. San Frandaeo. Jacob Laorln. COLORADO Denver, J. Scbutte. Pueblo, Fetet^fpnlls, «obn (ierat Fr. Janeah. A. 8aft«L L6olS Costello. M. J. Bank. Vaak aaatopnlk lada potrdilo aa sva to, katero Je preJeL "{.atopnlka roja >»n toplo prtporoGano s a rozina aa "Glas Naroaav-Zm »no leto Sd.iNt; aa ool leta fS.00 ^ Wlrl meaee «2.00; as fetrt teta faroftktna mm »rape Je 91. aa Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni-škega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji našel-niški urad ali pa ga dobi ▼ New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdo? potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavne pripuščeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sester, nečakov', nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brez vsake prednosti v isti pa se ne sprejema nikakih prošenj za amerikanske vi-žeje. SAKSER STATE BANK U CORTLANDT STREET NEW YORK «i . < -