St. 34. V Gorici, 19. avgusta 1887. „Sofia" izhaja vsak pofcck in volja po ptiiHi prejemana ali v Gorki na dorc poSsljana: Vac loto.....f. 4.40 Po! 1fta.....„ 2.2» Cetvrt leta . . . . „ l.lo Pri ozuaiiiiih ia tako tudi jiri ,,po-aUimcah11 se placuje aa navadno tristop. »ii vrKto: 8 kr. 6e se tiska I krat I ;; ;; ;; :: s ;; Zaveie 6rko po prostoru. Posamezno Stevilke se dobivajo po 8 kr. v toliakariiicah v gosposki ulici bliza „troh kron", na starem tvgu in v nmiski «Hci tor r Trstu, via Ca-sernia, o priporcdujo naSim ljudem, naj za-hajajo B8Voji k svojim," vendor to nafielo Se ni pro-drlo do naroda, zato ga jo fcroba rcsnojse priporofio-vati. Vsak uarodujak uaj stori v tern oziru kolikor mu je mogo6e, potem bodo na§i trgi in nana mesta, Bosebno (xoriea kmalu poli drugo posen. Gorica ?Jvi vefiinoma od Slovencov, zato bo kmalu vsa druga6na, ako zadnomo postopati bolj zavedno, nego dosodaj, Corriere jo pisal o svojera <5asu, da v Oorici sloven-ski trgovci ne raorejo obstati, tor je hotel s tern do-kazati, da v Gorici no kupcujojo Slovenci Naj lo gredo Corrierevci opazovat po cesti na slovonsko stran, pa bodo videli kake tramo ljudi preva^a in pronaSa po njih blago; potem naj grcdo pa na itali-jausko stran, pa se bodo propii^ali, kako malenkosten jo promot na italijanski strani. Naj lo premislijo goriski lahonoifii, bodo li vuS alovonskih ali laskih tigovcov, odvotnikov, zdravnikov itd. v Gorici, kadar nas bodo oni s svojim brozozirnim strupenim posto-panjem proti nam do tega prisihli, da bomo hodili le svoji k avojim? PonaSanjo naSih nasprotnikov nas sili reano dolati na to, da hodrnio nsvoji k svojim", zato, dragi Slovenci, po niostu in na defceli, poprimi-mo se vsi toga geala in dolajmo zanj po vBi svoji nioCi; pouuujmo naso ljudi, da bodo ze doma vodoli, kjo in pri kom bodo v rnestu potrebno kupili. Kdor bi naaih nasvotov no posluaal in go dalje nasim so* vrazuikom nosil zasluzok ter jib tako proti nam pod-piral, prezirajmo ga! Mi pozacjo objavimo in pripo-rooimo naSo poStonjako in nam resnifino pravifino mo-Lo, toda z| mosko besedo nam raorajo zagotoviti, da budo naso ljudi dobro iu za posteno cono poatro-zali, da ne bode potem besedovauja in pritozob, ka-kor zd.ij, da jo pit tujcih bolj5a poafciezba. Kdor ho-eo kaj ugiizniti, no sme presiroko zevati. Majhen pa goat zusluzek je boijsi, nego voltk pa rodek. Torej na uoge, rojaki, za gaalo: „Svoji k svojim," ker v tern je nasa moe! OeM na Slovenskem. (Dalje). Po kosilu razsli so seCehi po mestu in ogledo-vali znamenitosti, katere so jih zanimale. Ob 4. uri zberejo so zopet v Citalnici, da bi §li v Rudolflmim. Rudohinum je ze16 lep m'lz^j, katori sta okrasila slav-I na nasa slikarja brata JuHj in Ivan Subis s prckras-1 nimi slikami. Te slike bo Oehe zanimale, ker sta oba pozmita po ilustiacijah, katere rifieta za CeSke ilustro* vane listo. Posebno zanimiva za Oehe je listina z leta 1270., katero je podpisal Lefiki kralj Otokar It., gospod Kranjskc in slovenske marke. Pozornost so vzbujale tudi razne najdbe in drugi predmeti, ki aegajo dalcfi v preteklost, Tu niso nakopieViii predmeti lo is Slovonskoga, ampak tudi iz raznih dc^el in delov sveta, Zvecer bo priiedili Slovenci Cehom na Bast kon-cert v Citalnici. Ii koneertu so je zbralo toliico ob-fiinstva, Oebov in Slovencev, da ge nikdar toliko. Prva toCka progruma je bila „Pozdrav Oohom14, (gl. „So-e.)K §fc. 33. v podlistku) katero posen je deklamovala gca Zof, Zvonarjeva. Napravila tak utiv, da J9 je ob-cinstvo odlikovalo z viharnim priznanjem in ploskft-njem. Citnlnifiki pevei so peli vse pesrai prav izborno, da bo 2eli obilo pohvale. Pevci so peli te pestni: „Bo-di zdrava domovlna" od B. Ipavea, „Bivalij 6ehovew od Skroupa, „V tihi wofii" od FOrsterja, ,,Na razho-dua od Grbiea, „Jadranko morje" od Hajdrihs, „Stru-nam" od Jenko, „Popotnik" od Nedveda. — Ig. BotStmk je jako zadovolil ob2instvo s prissorom „Bc-li lasje — mlado sree". Da je bil koDcert krasnej§i in mnogovrstnejSi, pripomogli so Cohi sami. Gospioa Dumkova, udinja „Narodrioho divadla" v Pragi, deklamovala je tako iz-borno, da se je morala v'efikrat vra&iti na oder ter dodati nov komad. Odlikovali so jo s Sopkom eve lie. Mej tockami jo vefikrat pet tudi praiiki kvartet „Ky-tara". Kedor le poslu§ata kvartet, miali, da sliSi svi-rati na kitare. Slovenci so imeli tak u2itek od „Ky-tare", da so jo vedno klicaii na oder „Kytara, Ky-tara !¦' Po koncertu bill so leoficiaini govori. PiVi je govoril g. dr. Iv. Tavear. Govoril je o prevelikej Iju-bezui Slovencev do <5ehov. Po burnem ploskanji in glasnem priznanji govo* rili so §e mnogi Cehi in Slovenci. Z-irad prostora naj omenimo samo §e to, da je pesem — v katerej pozdravlja Cehe — naSega naj-boljsega pesnika Siinona Gregor&ca vzbudila najbur- Spomenikov, kterim svet se eudi? Spomenikov tdkih pri nas ni Se! — Mi smo mladi; jedva smo zaceli Dom prosvete graditi ponosni. Utegnfli tega prejo nismo! Ej na strati morali smo stati; Tristo let smo branili Evropo Pred sovragom kriza in kulture! Sladko spala jo gospa Evropa, Mi bedeli noc in dan pred vrati; Pisat vstala knjigo jo uSene, Mi krvave knjigo z mefiem y roki; Pesmi ne2ne pela jo Evropa, Bojni krik se 6ril v gorah naSih, Bil ja 4}foj, ne boj — mesarsko Idanjo! ISmaja mi smo spasili Evropo, Mi Slovani viteski na jugu, Heraklej smo in Mesija svetu — In zato smo mu — barbarji divji, Pasma vrste nizje, „gens inferior"^ Hlapei suznji in druhai smo 8vind3katt — A oni ao, kakor mi — kristjani!... Odlo&li bili smo orozjo, Odlozili mec in kopje bojno, S kterim mi smo atrazlli ^gospodo", Hteli njive snn orati svojo — Svoje? Svojih nismo mi imeli! Grad se dviga siv na skali strmi, Grad ko gtiezdo jastrebovo trdno, Y njom trinog je s svojimi krvniki: On lastnik jo krasae zemlje nc§e, On gospod je — mi njegovi hlapei, la pravica naSa to je — tiska J Dolaj, rob, od zarje pa do mraka, Znoji se in trudi se za druge! Ako negos — bic ti koj pomoro I A grascak jo isto yGto z nami... In vzbudili bili smo se takrat, Sponmili se, da i mi ljudj^ smo, Tirjali smo „staro pravdo" svojo; Kri je tekla, tekla je v potokih. Kdo je zmagalP...D6sti! Zdstor padi! — Ali svoji vender smo postali, Svoji bili smo na zemlji svoji; Plemicl so zemljo nam vrnili, — Plemifii? Ne plemic'i po »grbuB, No po d u h u avojem plemenitem. In na zemlji Bvoji mi Slovenci Hteli biti mi smo kot Slovenci. „Kaj ? i mali hocejo 2iveti ? HoSejo si jezik svoj gojfti? Jezik svoj in narodnost oteti? Quos ego...! Hoj, zdprite jim iista! Sram ga bodi, kdoi* golci slovenski, Vsak kazmij se kaznijoj sramStnoj! Po „krscanskiB jih 6im prej ubijmo!11 — A u b i t i mi so dali nismo. Zmagala jo „atara pravda" nasa, Bil jo boj to ne krvav, duseven; Duh svobode bil je naS zaveznik. Duhu temu le smo mi hvale^ni, A nikomur drugemu na zemlji. Vse, kar smo, to smo sami iz sebe. Narod nas se dilo preporaja, Iz mrtvila atarega on vstaja, Med kulturno stopft on nariide, ne&fe ploskanje in najzwahaejse priznanje. DoSlo je tudinmogo telegramov iz CeSkega, kt pozdravijajo Sloveuce; slovenski telegrami so pa pozdravljali Cahe. Nasiednjega doe 10, avgasta v sredo odpravilo se je zjutraj okoli 600 Cehov in Slovencev na Roz> nik, kjer je bil skupen zajutrek. Po zajutreku ebiska-li so cerkev M. B. na Ro2niku. Odtod so se podali ua Drenikov vrh, ki ae je tema dnevu v spomin prekrstil v „CcSki vrh. To pozdravi tithe g. Drenik, g. Schmaus ma pa odzdravi. Ko so goste pogostili, Sli so ti v SiSko. To je bHo vse praznidnoopravljenoljndjeinposlopja. Ko doapejo do Vodnikovega rojstnega doma, pozdravi Cche g. Mati-jan, obd. predstojoik in Iastuik hi§e, v katerej se je porodil na§ prvi pesnik ia buditelj Valentin Voduik. Presrdno se ma zahvali g. dr. Scbmaus. Ko so ogle-dovali drag! bratje na§i spomensko ptoSco Vodnikovo, podajala so SiSenska dekleta Cohom »o!i in kruha po lepej starej slovanskej Scgi, Ko so vsi zavzeli prosto* re, pozdravi Ceho naduditclj §i§enski g. Govekar tor kondal 8Voj govor z napituico slovanskej vzajeuiaosti. Govoril je Se g. Ekert in g. Drenik. Slednjega zna-meniti govor naj priobdirao: „Velecenjena gospoda! Hodili ste danes po gozdu, po slabej poti do SiSke. Mi pomislite, da tudi nasa politidna pot, po katerej hodimo, ni nid boljsa in lepSa. AH kakor je bila da-nasnja pot na§a okraSeua z zastavanii, katere so nam kazalc pot v Si§ko, tako bodi nam na nasem poliiid-nem potu slovanska zastava nas KaSipofc". (Burno odo-bravanje in ncprostano ploskanje). Ko ao odhajali iz oiske, podal je g. Mat'jan vsakemu Cehu roko, dekle-ta so jim pa dclila sopkc. Siseuci ae bodo pozabili tcga dne. —¦_¦_. Kako si kmetovalee pomaga v jeseni za pozno in s pomladi za zgoclno piC'o all krmo? 0 tern prcdmetu som na kratko ze pisal v So-ci miaulcga leta; a zdi se mi ob letosoji vcliki auSi ta predmet tako vazen, da ga Soda maio obslroejSe priaeae; za gosp. Hat bilo bi ze malo pozno, ker ss le koncem meseca izide* Vsakemu kmetovaleu je prodobro zoana resoica, da je za poaestnika voiiko veda nesrcda, kadar mu spomladi primanjkuje krmo za ziviuo, nego ko mu primanjkuje hrane za domado druzino, ker za zivino je treba pri enaki moozlni glav petkrat ved denara izdati za seno in deteljo, nego fza hrano domade druiine v istem casm Pri aaaasajih razmerak je spomladi navadno en atari ceufc dobrega sana drazi, kakor en mernik turSice ali celo psentce. Da si kmetovalee za zgodnjo spomladansko pico pomaga, priporoca se od vseh lit najvec ozimna rz, ki nam pri vgodai zimi posebno v naSih krajih 2e Evo, brafje s severja predragi. To ste cudo nase prisli gledat! Mali smo, a hocemo ziveti, Slabi smo, pa upamo na pomoc, Kakor veje sibka srka silo Od sestra na deblu jednem, jakem: Tak i mi na Vas zanasamo se. Jeden hrani sok drevesa veje, Jedna kri po zilah tece nasib, Jedaa nam je skupna mati Slava, Jeden nam je vsem — sovraznik ljufci. Vam sezgal je Husa na grmadi, Harod bil Vam v rajo je poniSal — A nad vse nas z bojem caka novim : Nov napad nas 6aka iz zasede, %q razpenja mreze nas sovraznik, Da zadavi nas in Vas dim preje! Zdrnzimo se, bratje, §e tesneje, Skl^nimo zdaj zaveznistvo svefco, Da premagan bo napad i toti!. .. V to ime Vam prozamo zdaj roke, Karod nas vse Vas poljublja v duha, Narod ves od Mare tarn zelSne, Pa do 8inje Adtije obale, Narod ves od sneznega Triglava, Pa do Boca in jDonalke g»Sre I „Dobro doSH I* klieemo iz &rca, 8Dobro do§li !* nam v Ljubljani beli I ___________ GGRlZD. Deset bo^jih zapovedi v pravljicali, Spisal dr. Franc Oblak. II, Laropert se je bil menda 2o pozabil svoje zapovedi ; domaci so pa molSali, in ker so menili, da ni vreduo pazili na one otroSke besede, niso branili Jozefu, da je kot pred hodil igrat k atndencu na vrt. To se je vedno godilo in Jozef je postal velik po-glavec in ae je navadil §e drugih okornih besed. ka-terih je Tincek od svojih domafiih slisal. Lampert ga je poslal v solo v Beljak; tarn se je mudtl 4 leta. ITaudii ae je tarn bm&t pisatt ia rucaoiti. Ker m dd v drugi polovici meseca raarca, t. j. okoli sv. Jo-iefa in nazadnje pocetkom aprila krmo za zetev ali koSojo. Sploh je pa rz tudi sama po sebi jako z d r a v a in dobra piCa za vaako zivino. Eaznme se, da se mora rz koaiti preden v Klasje pride. Ako bo-demo rz za zveio ali frisno krmo koaiti in 2ivino 2 njo krmtti, moramo jo 2e koneem avgnata ali vaaj I pocetkom septambra sejati, da ae zamore do zime popolnoma dobro obrasti. Ravno v tern oasu so seje itbl. dotelja (trifoliam incarnatum) v Goriski oko!i-I ci jo imenujemo nrn90 deteljo" od laskega „erba ros-I sa" in jo tudi dobra krmo. — J To detelje poaebno duati sojejo v Goriski oko- I lici in r Furlaniji: Ona se dobro vspeva tudi v slab-I si zemlji in jo sejemo navadno mad pr*o trSico, din-I kvantin in ajdo. Ako jo zlma kolikej ugodna, jo lah-I ko ?.e koncem maroa ia podeJkora aprila kosimo, a I pii najslabSih okolnostih gotovo o sv. Jarji. — I Podaja so zivint sama ali pa, kar je gotovo se I boIj§o, pomesma s sub > krmo, in sicer tako, da je I vsaj cna trerjinusuhoga »ena vmes, ter ae rezattica deia. I Na ta ntcm zivina ne dobi no skomine ne I grize, kar se druguce prav rado dogaja. Dobro je I tudi, da 2ivina suho p.Co z dotoljo ali senora vso I popolnoma povzije, ako bi bilo tudi seno ali slama I alabejae vrste, kar se spom'adi zolo pogosto dogaja. [ Tukaj na gori§kem za njo ae lahko sejemo navadno I tnrSico in v hribih pi pioso. j Nadalje iniamo tudi fiancosko ruso deteljo, ki I se prav tisti c&d seje kakor italijanska in ki tudi na I slabi zemlji dobro vapeva. Sploh se & ojo ravna p"av I tako kakor z italijanska, Od italijanake se razlikuje I v tern, da je kakili 14 dui v ra§ci kasnejsa ter da j je bolj peruata in socna, tedaj tudi bolj redivna. I Med eno in dmgo deteljo pa gorko priporoCam J nasim posestnikom da sejejo vmes rz in sicer eno I njivo ali campo 1 — 1% mernika. Hi smo rekli po-I pred dorase za kolnjo, to so tedaj pozanje, najpo-j pred rz, in za kakih 14 dni za tern pa zopet vnovic j izraalo rz z defce'jo.— Na ta nacin ima kmetovalee v j 14. dneb dve ko§nji. I Nadalje pa Se posebno letos priporocam naSim i posestnikom, ker je dinkvantin in ajdo skouo povsod [ v niz*avah vnidila susa, da sejejo za pozno pico na-I vodno tur§ico in proso. Proso, kakor tudi tursico je I treba prilidno gosto sejati. —- Ceravno je ia zdaj [ prilicno pozno, to bode vender dalo eno in dmgo | meseca oktobra lepo kosnjo in sicer ali za frisno I pico ali pa se posusl in po zimi napravlja rezmlca. j Nasim posestnikom Se enkrat prav gorko pri-I porocam, da store to, ker samo na ta nacim bode j mogoce zivino resiti; kdor tega ne stori, jo bode J moral prodati nicsaijcm po vsaki ceni. j „__„_,________ 2epid la§ki zidarji delali tam pri nekem mostu in pri drugih stavbah, se je privadil tudi nekoliko laakega ia —- neznanako kleti. Po dover§enom nku pride domd; vsi domaci, poaebno pa atari Lampert so ga bili ve-seli. Ursa je bila 2e zakopana na pokopali§ci pri sv. Ani. Oce Lampert, katoiega se je Joze so bal, je zivel se eno leto. Kadar pa jo urarl, je sfcarsi sin Stefan dobil gospodarscvo in ae je ozenil s pridao mlinarjevo^ Lendko; Jozef pa je dobit lep ocotovski del in se je kmalo po Stefanovi poroki prizenil na sosedovo kmetijo unkraj ze omt-njenegiplota, kjerje zdaj gospodinila sosedova Terozija, kaiera se je bila izufSila kubati v Celovcu, pa je zarad smiti njenega brata Valentina (nekdanjega Tindeka) morala prevzeti gospodavstvo na odetovem domu. Jozef je koj po srarti svojega occta kazal, da ne postane kaj vreden moz. Sam ni nobenega spo-Stoval. KletvinaznajgetSimi beaedami se je pri vsaki priloznosti slisala iz njegovih ust. Njegova 2ena je pri vsej svoji fid izreji, kakor seje zmiraj sama bvalila, bila se slabsa klepetulja, ko njen mo2. Ljadjem so kar lasje itrleli, kadar sta se za kako malenkost sprla. Veckrat bo ob takem prepiru celo delavci popustili delo in so sli domu. Ogibali so se hiie in tega gcea-nega hudournika Jozcfa najprej dobri sosedje, potem posli in dninarji, najzadnje pa celo beraci. uez nekoliko dasa oboli Jozefova Terezija. Su-Silo se jej je v grlu. Domadi kaplan jo je sicer hodil tola^it, in dosegel je toliko, da se je spovedala, a obhajati je ni mogel. Kadar je vmrla in na parab lc2ala, je Jozef §e klel okoli hi§e. \ Kadar pa ni bilo gospodioje veevhisi, je Jo2ef zanemarjal popolnoma svoje gospodaratvo. Otrok mu Bog k sreel ni bil dal, in tako je zadel brezmtseljao pijandevati in nazadnje tudi flsacetf kopati. wKoIo-mon* so mu bile najdrazje bukve, iu kadar jd imel le Se eno kravo v hlevu, prisel je k njemu nek razcapan „vandrovectt; ta je Jo2efa nago-voril, naj proda kravo in kupi od njega nek per-gament za 20 goldimijev, da bo imel v hisT lek, po katerem bi obogatil. Jo2ef je prodal kravo in ktt-pil ko§dek usnja, od katerega so pa sosedje pravili, da so videli, ko ga je „vandroveea izrezal iz starega crevlja, ki ga je bil potegnil iz sferantSda grofovega gradu. Df ugi dan je bil pa kant ? njegovi liiSi, rav- Dopisi. Iz goriskega okraja, dne 10. avgusta 1.1. (: Pies, zupanatva, c. kr. okr. glavarstvo:) Koncem ju-lija meseca izdalo je siavno c. kr. okr. glavarstvo v Gorici okrozaico vaera znpanstvom radi prepogostih plesov. V isti okroMci imajo nasa 2upanstva-2upani, kateri dovoljujejo pleae, zadosti „tobaka"; ako nimajo uze popolnoma otrplih nosnih 2ivcev, morajo „kihatia! Poglejrao, kaj pravi okroznica! Lupani dovoljujejo javno plese, ee tudi se pri in po istih...moti v obCini m i r i n r ed, katerega vzdr?.ovati so dolzni 2upani. Ce tudi se je pri pieaih v obfiini u2e motil javni mir in red, vondor so daje-jo zopetna dovoljenja javnim pieaoni V nekaterih obcinab pa prosijo ^upani v pomod siavno e. kr. zan-darmerijo, da pri plesu vzdri&ujo mir in red! To potrjuje, pravi okro2nioa, da se iupani pd dovoljenji plesov nid no ozirajo na razmere v obcini gled6 krajno policije — in tako se je v nekaterih obdfnah motil javni mir iu red na najsurovejsi nadin. Okroznica dalje resno spominja 2upane, da ko-likor mogode malo dovoljujejo plese in da pri tem pomislijo, ali imajo zado3tt m sdi vz'irJevati mir in red; kajti c. kr. s&andarmerija ima vse drugo nalogo, kakor varovati pleaalce pred njih suro vimi dej a n j i. Slavnerau c, kr. okr. glavatstvu v Gorici mo-rrmo le deatitati, da je o pravem dasu tako opom* nilo Xupanstva na njih doHaoati gled4 podeljovaoja dovolitev k plesom. Pridakujemo ie, da bodo siavno c. kr. okr. glavarstvo kot clruga instanoa v polteij-skih redeh od-dej strogo gledalo na oue obcine, v katerih se javno plcSe in pri plesu moti javni mir in red. ter se godijo celo hudodelstva. Takim obdi-nam naj se plos popolnoma propove! Zadnji das je ie, da se odstranijo ali vaaj omej6 javni plesi, kateri sraraot6 devetuajsto stoletje, in lahko navdajajo previdno ljudi z mialijo, da nismo med Evropejci, ampak med kje divjaki. Ker 2e govori ona okroznica o krajnipo-1 i c i j i, naj spregovoriui o tej §o par besed. Zupani imajo vslcd obdinskega red a sploh skrbeti za varnost osebe, za lopo in dedno ponaSanje, za mir in red v obcini. — Ako je na Bvetu katera postava, da se ne spolnujo, jo gotovo ta. V mnogih obdinah je tako, da Bog pomngaj / 0 lepcm ponaSanji, o mi-ru in redu v nekaterih obcinab ni no duha no alu-ba. Tu se javno razgmja in proklinja, da se zemlja treae, tam rogovili surova odrasena mladiia vse nodi, da miroi, pokoja zeljni in potrebni nbcani vstajajo ter se hudujejo, prosijo in grozijo divja" >m, da bi imi-rovali — a vso zastouj. To so divjaSke razmere! In to se ne godi vsako leto moid a enkrat, ampa^ jo vsakdanji uzitek. To navdaja cloveku misli, da ni- no ko je copral pri 2e omeujencm plotu. Leto potem pa je bil na tihem Jozefov pogreb. Preteklo je zopet nekoliko let. Stefan je postal ves tak, kakor jo bil njegov ode. Njegova kmctija je sloveTa kot ena najbolj§3h na juznem Koroskem. Njegova 2ena mu je bila porodila dva zdrava fantid-ka in eno hcerko. Ti otroci so se prav lepo vedli in so bili vaclej dedno po domade obledeni. O vsakdanjih dnevih so po zimi domada del a opravlja-li, po leti pi ao pridno na polji delali. Vse je bilo v najlepsem radu. In kadar so o poletnih vederih prepevaje prisli domu delalci in primukale krave, spred cika, ki je zvonec nosila, ia kadar so piiblejele ovco so svojim „burov2em* in primeketale koze ae svojimi dolgomi rogovi, ki so sledile bradatemu kozlu: tedaj jo Stefan navadno sedel pred hiso in zadovoljen gledal na svoje blago. Vsak poscl je raemogi*ade spo§tlji-vo pozdravil gospodarja, in kadar je oa s katerim poslom govoril in mu zadovoljon potrkal na levo ra-me z besedama: „No, noa, tedaj so vsi vvzdru2ini to mislili za veliko dast. Po vederji ni v Stefanovi hisi nikoli izoafala vefierna molitev, katero je g03po-dar sam vodil, in §e le, ko je druftna sla spat, je on prizgal laterno in je sel gledat po hlevih k 2iviai, po drugih hramih in nazadnje je tudi pazil, da so sli vsi k pocitku. Potem jo §cl tudi on spat. Ni duda, da se je pri takemvgospodarstvu edit-no videl bozji blagoslov. (Jmrl jt; Stefan v svoji vi-soki stavosti kot bogat kmet, objokovan od svoje druzine in od sosedov, katerih dolga vrsta ga je spre-mila do bladnega groba. Pripovedovalec je kondal. Voldanaki Supnik na priSnici pa rckd: Ta poveat nam lopo kazo, kam prido cloirek, de se uda ze iz majhnega sirovi nava-di kletvine, ne da bi premisiil, kako hudo zali kletvina ime bozje. Vsi vemo, ponavljam, daje Bog, nas najvi^i gospodar. Ce pa vsak izmed nas svoje „viso* spo§tuje, mu po pravici zamerimo, ce jih navlasd za-nemarja ali pa celo zali; knliko vedji greh pa je za-Hti ime Gospoda na§ega, Boga, v imenu kterega vas pozdravljam. Zupnik jo kondal in sel iz priznice, ljudje pa so zadovoljni sli iz cerkve, ter so odkriva-li Zvanu, kadar je sel mimo njib. 8mo v olikani Evropi in v 19. stoletji. — Kamor so Slovek v tej zadevi obrne, povsod zastonj. No§a 2u-panstva ne spolmijejo dolznosti svoje v tej zadevi; prosto roko imajo, kakor pri plesu! Proximo in tudi upanio, da slavno c. kr. okr. glavaivtvo tudi v toj zadevi kaj ukreue. Ako zup.intttva ne m'nejo, ali no-cejo imeti v oskrbi krajne poiicije, i»;ij sduvna vluda poiSue sred-dva, 8 katerim prisili ziipanstv.i, da bo-do zmogla ia morula spolnov.iti ualozeuo jim dolzaost tudi gled6 krajne policije. S kanalskill hribov due 8. avgjwtn. — Due 6. avgusta zvecer okoli polu devote ure pride mladi goapodi6 k Setajo&emu vikarju in Banjsieata, poz> clravljaje ga v italijanskem jeziku in moloc mu listek. A ker jo bilo ze temaSno, da vikai* ui mogel pro-brati listka, povabi vljudno roladeniSa, atarcgi kikib 22 let, v svojo issbico, S dudom prebira vikar iistek: B{Jastiti gospod Janez Slokar, vikar na BanjSicah. — Teinu mladenieu, prosim vats, dajto 6 gl 84 ki., ker mi je vro6tl on paket bukov na poti, ko sem ravno namenjen v Dobrovo in nimarn pri sebi denarjov. V Brodo bom obiskal vas in Huraar«ja, fcupana, tor vain bom vrnil denar. Storite mi to dobroto in vnrn bom pvav hvalezen. To-ram p&'jm v eiv kmotski lii§i. SrSno pozdravljam. Gradno 6[8 1837." Vikar sumec', da vec" razIienUi vpraganj mladenieu, ter spozna v gosposki buknji mladega slcparja. Med drugim vpraia ga vikar, odkod je cloina? Go-apodifi odgovori: „di Medana".— „Toraj znate dobro alovensko P* Gospodie" zanika to vprasaujo ter pravi: „Moji roditelji so bili sicer Sloveuei, a jaz seni le italijansko odgojon. Obiskovai sem realko v Gorici in znam zraven italijanSeiue tudi nemacina." Na to mu reee vikar: „Jaz bi prav rad akazal to dobroto gospodu &aidar6i6u, kot svojcrau preduiku in prija-telju, a vam no morein dati denarjov, ker vas no poznam." „V& zakaj ne, ali mari nisera poSfcen ? Ilajo kekor bi jaz koga kaj ogoljufal, rajo naj zgubira ti-aacak! Saj vam naredim pobotoico." BVse prav, a jaz vam denarjev no dam " „Saj vam pri«r2am, dojal je, da je i8tina.a Zdajci izlege iz fcepa popotne buk-viee, reksu „Prepricajto so o raojem zng dezja po-slje, sum odpro hndobijam pot! Da Bog hu-Jubijam put zapira, ne more poslati dezja! Tako jo. Kaj pomagajo potem skupuo vecerno molitve za dez? Dezja precis za to, da potem hudobije uganjas! U-bogo,. zaslopljono Ijiuhtvo ! . Po zlmi bo pies, na spomlad tudi, da bo jej! uiti godeov ne bo tveba iz Gorico in od drugod kh-cati, da bt godii, imeli jib bodemi doma; cvililo in godlo nam bo v zelodei in 6revab, da se nam bo de-lala tenia pred ocmi! Izimli pSonico, katora tudi ni posebno donesla, vzela nam je vco susj. Krorapirja ni, turiieo re?.emo zivini, za katero smo vbrali jako male sona, ajde in druzega jeaenskega pridolka tudi tie bo, ker ni mogoSo sejati, in kar je vsejano, so je posuSilo. U-bo§tvo veliko! Da bi imoli vsaj ono, kar so plesi poztli! Morda prinoaojo godci nazaj in lafini kr6-raarji bodo dajali vina za dobi^ek, katerega so imeli pri plesiln Bomo videli, kako bo po zimi in spomladi I Politidni razgled. Politicno struno so sicor na vse strani na-peto, kakor so bile Le dalj 6asa, a glasu zdaj ne dajajo tako od sebo, da bi mogli o politiki kaj posetmega novega pisati. Casopisi napove-dujcjo, da se kmalu snide na§ minister Kalnoky z Bismarkom; zakaj — to dnsnikarjem ni znano; gotovo ne le zato, da bi videla, 6c njiju ure e-nako tcdejo. (3ofiki listi zolo ostro pi§ejo proti naucne-mu ministru zarad odpravo nckatcrih slovanskih Sol, o katerih smo zadnjid v uvodnem olankit pisali. Imeli so tudi ve6 taborov in na njih go-vorili v tern zmislu, a to ni ugajalo vladi, zato jim je prepovedala jih §e sklicovati. Ogcrska vlada razgla§a, kako hoee zana-pi-ej sdediti in svojc finance nrediti, ker pri se-daitjein stanji ne upa vee" dobiti denarja na posodo. Princ Kobnrski 2e potuje po Bolgariji in ga povsod spodobno kuezom slavijo; Ce pa bode on res bolgarski knez, je se ravno tako veliko prasanje, kot je bilo, preden so ga Bolgari zvo-lili, ker vse kazo, da ga Tureija in druge ve-levlasti ne bodo priznalo; zameril se je vscm, ker je brcz dovoljcnja in potrjenja sel v dezelo. Italijenski kralj je namesto nmrlega mini-stra Depretisa sprejel Crispija. Ta je sicer ob-javil, da se bo dr2al potitikc svojega prcdnika3 torej da bo Avstriji prijazen, a dosedaj je bil on naklonjcu francoskim republikancem. Francozi bodo v nekaterih de2elah sklieali vojake za poskus, kako bi slo sklicanje'vojakov za 6as vojske. To Netnce ^e zopet hudo vzne-mirja. Domafie ia razne vesti, Rojstni dan Njegovega Velicanstva pre-svitlega cesarja so tudi tukaj po navadi nekoliko slo-vesno obhajali. Prejsai ve6er je mestna godba igrala na Travniku par sostavkuv, po tern je pa vojaska godba obSla njeno nivadno pot po ulicab, ne da bi bili nagajivci mej tem red mitili. Zjutraj so imeli vojaki maso na Rojicah; ob 10. uri je pa knezonad-Skof brat maso v stolni cerkvi, pri kateri so bili n-radniki in nekateri odlicojaki. Druge Blovesnosti ni bilo zapaziti. GoriSko veteransko drugtvo bode, kakor smo zadnjic' omenili, slovilo rojstni dan Njegovega Velicanstva nasoga cesarja Franca Jo2efa I. dne 21. avgu3ta t. l.'v AjdovsSini po slodecem programu: 1. Shod vseh drultvenikov pred Ajdov§5ino na cesti iz Gorice vodeca in sprejem druStvene zastave ob 8'/a uri zjutraj. 2. Prihod in razvrstitev na trgu pred po-alopjora e. k. okrajne sodnije. 3. Slovesna sluzba bo2-ja v farni cerkvi. 4. Odhod iz cerkve nazaj na trg, kder bode nagovor predsednikov in defiliranje. 5. Ob 12. uti pogostovanje veteranov. 6. Ob 1. popoludne obed dru§tvenih predstojnikov tor vabljenib gostov, in 7. ob 4. popoludne Jjudskasescjicanazgornj imenov^nenj trgu. Preskugiija v tukajSnji gluhonemnici vr-Bija se je 13. dne t. m. PosluSalcev je bilo priSlo k nji prav mnogo, mej katerimi so bile sledece odli«-nejse osebo; Njegova vzvisenost grof Coronini, vitez i ajer, ravnatolj Scbreiber, prof. Culot in Vodopivec, mens. I. Maruaic, tizafiki odposlanec dr. Baccardi" plem. Angelika Itittor, dr. Gregorcic, Verzegnassi, in vec drugih gospodov in gosp^j pa tudi mnogo u&« teljev m stansev, ki imajo otroke v zavodn. Pric-.l je preskusnjo novi vodja g. Baje a tem, da so otroci glasno cdmolili; kar je ze zelo zani-malo vse poslusalco, ki vedo, da so do poslednjega 6asa glulvonemi nikjer in nikoli niso nautili govoriti : potem jih jo izpraSeval v verouku. Za njira ata izpra-sevala ueitelja Lenardic in Rude?,, potem pa uciteljie Stepancic, Mozeti6, Somariva in Brlofc v raznih Sol-^kih predmetih. Vsa prosku^nja se je tako dobro vr-§ila, da kdor bi bil prigel zraven, pa no bi bil vodel, da„Bo ucenic gluhonemi, bi toga no bil lahko kmalu zapazil; kedor pa je vodel, da so gluhonemi, kakor posebno,sfcar§i dofcemh otrok, moral se je fiuditi, kako bo mogli otroci vsa vpraSanja tako dobro razumeti, kakor bi vse natanko aliSali in veiSinoma odgovarjali skoraj tako toSno, razlofino in gladko, kakor otroci, ki imajo poslub in 2e od zacotka govorijo. Podrobno ne moromo opisovati izpraScvanja zarad pomankanja prostora, zato kratko ree'emo, da uspeh jo vidno iz-vrsten in napredek znamenit, V solskih predmetih sploh ueenci sicer niso ravno toliko dosegli, kolikor dose^ejo otroci z vsemi 5. poSutki v ljudekih Solah, kar jo tudi nemogoCo ; a v pisanji, risanji in deklico y ro6nih delih teSko doBeiejo kjo v Ijudskoj Soli toliko, kot so je doseglo tukaj. ()q bi pa v Solskih predmetih tudi 5e tako malo dosegli, jo za gluhonome otroke vendar velika dobrota, sreSa in znamoniti napredek, da ao navadijo govoriti in da ruzumejo go-vorjenjo drugih. UcMlo, po katerom pridojo ghho-nem; do tega, se goji na toj Soli ge le pav let, Prej-snjo kazalno ucllo jo otrokom v praktidnom 8ivlje»ji zunaj zavoda komaj kaj pomagalo, kor a kazanjom niso mogli otroci pri ljudstvo skoraj ni& opraviti, pa tudi ljudstvo jim ni znalo dosti pokazati in jih razumoli; zdaj pa oo navadijo gluhonemi podasni izgovor iz ust brati (t. j. ako| jim oamostojo poslub); govoriti in odgovarjati jih navadi pa gluhonemioa. V tem obstoji sreda za nesrefneze, katerih jo bilo pretoklo leto 45 na tej soli. Fred 50. let! ao je zahtovalo, da je moral tudi sloveusko znoti, kdor jo hotel dobiti uraduisko slu/bo v Gorici; to vidimo iz razpisa z dno 15. mar-ca lota 1836 §t, 2882, a katerim je bil nokro2ni u-rad v Gorici" razpisal takratno slu^bo davkarja pri tako imenovancm fl^oliti^uo-okouomiSkem mestnem uradu v Gorici". Zdaj, ko je uarodna enakopravnost postavno zagotovljena vaem narodom, toraj tudi Slo* vencem, je v tem oziru vso druga5o — kako ? — naj si vsak aam misli! Kako lepo! Neki kmet sinakupi v prodajal-niiii potrebnega blaga, zavije ga v avojo ruto ia gre z njira v tukajino stolno cerkcv molit, poklekne in polo2i zavitek poleg aebe. Ko odmoli, selo po zavi-tek, a ni ga bilo vec. Moz se ni mogel domialiti, li je prinesol zavitek sabo, ali pa ga je v prodajalniei pustil; gre nazaj in pras'a prodajalnidarja po njom; mej tem pa pride neki mladenic- v prodajaluico in ponnja v ruto zavito blago na prodaj. Kmet ao ozre in vidi njegovo ruto in blago, popade zanj in rede: „To je moja ruta in moje blago!4 Nadepolni mladenic' pa brzo odnese svoje pete. Iz AjdovScine ae nam pile: Dan 14. avgusta t. U bil je za nas izreden dan veselja, nepozaben dan, dan kakorsnega so nasi atari ne pomnijo. Daroval jo prvo daritov sv, raaSe 6. g. Fran Zigon. Prod 35. leti vrSila ae je v naSej cerkvi alidna aveSanost, ali pokojni J. Vipavec bil jo iz Kolka (Sturske gore). Zadnji domacin v duhovna posve^en bil je — kakor pric'ajo — neki J, Godina, bivsi general - vikarij v Gorici. Tega mora bid u2e okolo 130 let. •—' N"o-vomalnik ni imovitih roditeljev; slavljen pa je vse-jedno bil njegov dan najslavneje. Obdina jo tudi k temu pripomogla a prirejenjem slavoloka, streljanjem itd. Da je pri obedu med napivanjem in pe^jern pre-hitro potekel^as, ae ume. NajlepSa napitnica je bila c. g. novomaSniku tako-le: Bil si ponos tvojim ao§olcem in profesorjem, oatani ponos i stanu, ki ai ai ga jzvolil in bodi dika narodu, iz katerega 'ai issSel! — Malo nas je, ali na§a inteligenca nara§6a. Lani ae je nam izsolal jeden pravnik; letos duhovnik; drugo leto nam pride na dan ma3nik, zdravnik, pravnik, lekarnik ltd. C3ehe so bili tudi lr2aski Slovenci kaj savdu-geno in sijajno aprejeli; a BSlovenski Narod" poro6a, da so ae od drugo atrani godile sledefio neprjjetnosti: Tojaski godbi, ki je svirala pri koncertu v Uitalnici, bilo je prepov*^dano svirati narodne skladbe. Dasi je bil koncert v zaprtem pvostoru, pofiastil je vender • policijski komisar druzbo s svojim pohodom. Na ; vpraSanje poslanca Naborgoja, zakaj je priSel, odvrnil * je, da ako jo njegova prisotnost neljaba, razpusti dru2bo. Seveda po tera so njegovi prisotuosfci ui v&6 »|o?arjalo, Ljudska vescjiea pri ,97, Ivauu jo takoro- koS r vodo pala, dasi so bile priprava velike. Vae seje, katerim dolocnje dnevni red in jim predsednje, S bile so Tzastavah in slavolok bil je postavlion, ter podpisnje, vse dinstvene spise. - N a m e s t-mse one so v z»au* *« _ _ ,r. t. ^.^ .ma^ ge ^e starosta zadrzan? vse njegove pra- vice in dolznosti. § 16. Taj nik podpira starosto v vseli zade-vali, spisuje zapisnike vseh zborov in sej ter pod- hiSe »..~ ..« . --------------- - -. ,. kjer bi imel bid sloveani vspvejem. V zadnjem nipu pa je policijaki komisar Yidie prepovedal vaak vspre-jem ter zankazal, da so moraja t&koj odstramti vae zastave kar ae je tudi zgodilo pred ocmi c*e§kih go-Btov(!!) Hevolja valed tega bila je mej domaclrai in mej 5e8kirai goati jako velika. — Tudi aiser so Scski gostie z veliko nevoljo opasovali, da jim je na vaak korak pr.liei]'a za petami, da se je sploh njim na-sproti ravnalo, kakor da so ioozemci, ne pa najlojal-neji dr2avljani avstrijaki in sinovi najvaineje in naji-mpyitejle dezele avstrijske. j Preiskava na Placmti v atanovanji vpokoje- ; nega meatnega uditelja Niedorkorne bila je konec , preteklega tedna, Goapod Nioderkorn je nemlke ko- t renike, njegov o8e in roati ata rojena slovenca Cica; | on viiva penzijo iz c. k. Magajnice, njegovi ainovi in j libera, pa vedno pofonjajo neumnoati s tem, da zam-cwejo in zaaramujejo, kar jo na§ega in avatrijskega, povelicnjejo pa Obordanke in vae kar jo uaatiaa Me j V Bolcu jo bila 17. dne t, m, zopefc 8a hujSa ; toSa, nego malo pred. | 6ohki liSti O Slovencih jako laskayo pi&jo ter izrazajo enoglaano, da ae Seski nawd od malfga Slovcnskega rodu nikolt ne bi bil nadojal tolike lju-beznt in tolikega goatoljublja. — Tudi poaamezni goatjo ao svojim rojakom v Progi bizojavno krekli avojo iznenadenjo in zadovoljnost. — Tudi Slovcncj moremo biti zadovoljni in ponosni, da smo doaegii , glavni nameo, tec dokazali Cohom, da so nam rea bratje in jim vsaj nekoiiko povratili ono gostoljublje, koje so vzivali Slovenci v zlatoj Pragi. Lloy&ovi kurjafii so se najprej v Trstti, po-tem pa tudi vai oni, ki ao pri§li a popotovauja, od-povedali delu. Porazum mej njimi in Lloydovo upra-vo se ni mogel doaeii; valed tega je Lloydu s kui'-jaei zaSaanu pomogla vojna motnica, Ltoyd pa je na mestne hilne ogle nabil vabilo, naj se oglaae oni, ki ho^ejo prevzeti kurjaako aluzbo na ladijah. Cujc-mo, da se je Lloyd obrnol tudi v Italijo za kur&je ter jib je mnogo od tarn uze na poti, Nova trtna bolezen. Ha Franeoskem tizo tretje leto napada trte neka bolezen, katero biatvo je popolnoma neznano. Letoa je zaeela atrasno gono-biti trto, v okrozji Avcyron je popolnem pokoncala na Sicoko vae trsje. Bolezen je tako buda, da od 24 do 48 ur zamori vaako trto, naj bo kakorlne koli vr3te, celo amerikanskim. ki ao najvstrajnejse, prav nic ne prizanaaa. Imenujejo jo nblack-rot." — Bog nas vara} §e te nearece. Hadzi Loja. poznati na^elnik in vodja upor-nikov v Bosni leta 1878, je umrl dn6 13. jalija t. 1. y Meki, ravno ko je nameraval povrnoti ae v Ca-rigrad. Popravoki bodo skoraj tudi morali dobiti prostor v nasem listu: V poalcdnji stevilki popravimo { danea v podlistku BPozdravu Uehov* zadnjo besedo gfc. 240[Op. v drngi vrsti tretje kitice ima biti „joce* in zadnja : beseda eetrle kitice v tretji vrsti mora biti wokovi°. pisuje se starosto ^se drustvene spise. Tajnik hrani d.ra§tven pecat in zapisnik. § 17. Denarnicar sprejema vplafinine in placuje na podlagi pobotnicr podpisanib po predsed-nikn, vsestroske; vpisnje vse to v denarnieen dnev-nik, ki ga vsakega pol leta sklene, podpise ter z vsemi listinami wed odbora predlozi v pregled in potrjenje. Konec leta se stavi racnn in prorafinn po dogovorn z odboiom. j C. Iiazwlmk. § 18. Prepire med dntStveniki alt meddruntve-niki in odborom, izvirnjogc iz drustvenih razmer, razsojnjejo trije razsodnikij ki se volijo pri rednem obCnem zbont za eno leto, in sicer tako, da ni do-pit§(5en priziv proti njih razsodbi. Vi. Razdrnzenje. § 19. Drustvo se razdm2i, afco ob^ni zbor to sldene, ali ee je gosposka razpnsti. Sklep ob&nega zbora za razdruzitev je le teclaj veljaven, ako ste glasovali dve tretjini navzocih drustvenikov zanj in ako se je v vsem postopalo po § i>. pri6njo6iIi pra-vil. ObLni zbor — v sln6aji razpn&cenja po viadi — pa drustveni odbor doloi;i, kam se ima dejatt dnist-veno premozenje. Poslano. Z ozirom na notico „Scommessa fatale" v tu-kajSnoni nCom"orott z dne 9. avgu.*ta t. I. izjavljam, da jaz ncaem z ono zadova v ntkaki zvezi. Vse go-voridenje v tej zadevi je torej, kolikor se moje oaebc tide, golo aumnicenje. Zato pa Uodi povcdano anonitn nf-mu dopisniku iz Kanala, da jo moja veat v tej zadevi popolnem mirna, ter da bode racun, ki ga bom po dopisaikovim moenji v toj zadovi imcl polagati na tern in onem avetu,. jako lahok. V Goiici, dne 10. avguata 1887. P o to r Drascck, trgovec. Kdor potrjono, dobro xdrnvilne pi'ipomorko oilvrncn, ni dobrotnik rcvnih. Ljudje 90 zmoraj inicli zdravilne pripo-mocko v hisi. Z napredovanjem zdravnistva so se t«di ink' pripomocki zboljsalt in spodriuili zdftivilu tna/accv In Biftrih btibur; soaebno „Sviearska zrna'* od lekarja Braialt-a so zdravniki pviznali za izvi-ntno domace zdravilo. Nikdo n»j si ne pnati teh zrn odsvetovali, nmpnk naj 91 jih vsaj za po-skusnje kupi v lekarni eno skatlico za 70 kr. Pravila goriSkepra telovadnega druatva MSokol". (Konec.) B. Drustveni odbor. § 12. Dru§tveni odbor steje seden udov: starosto, njegovega namestnika, tajnika, denarnifiaija in tri odbornike. Starosta, tajnik in denarnifcar smejo tudi biti netelovadci. Starosta in sesteri odborniki volijo se na red-hem oMnem zboru za eno leto in se smejo po pre-teklem leta zopet voliti. Vsi odborniki stannjejo v Goriei in opravljajo svojo sluzbo brezplaSno. § 13. Odbor ima s e j e po potrebi in sme skle-pati, ako so razen staroste ali namestnika vsaj se trije odborniki navzoel Sklepa se z absolutno veci-no glasov; ko je enako glasov, odlofiuje predsednik. § 14. Odbor sprejema telovadnega uSitelja in drugo potrebno osebje, katerim doloenje plafio, ter vodi in oskrbujevsa drustvena opravila, ki nisopri-drzana obenemu zboru ali razsodnikom. Odbor se-stavi red, po katerem se imajo drugtveniki vesti pri zabavali, raznih vajah in izletih, ter dologi drustve-no obleko in kedaj se sme nositi. Ta red in do!oL-ba predlozita se v potrjenje, oziroma v razglasenje tudi obCnemu zborn (§ 10. d.). Odbor razglasuje svoje naredbe. kakor se mu potrebno zdi, po domaCih 5as-nikiii ali po posebnih naznanilili. § 15. Starosta zastopa druStvo pri gospos-kali in v javnosti, sklieuje ob6ne zbore in odborove Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ustanovljene po grofu TImrnu v Goriei, nazna-nja, da dne 5. sept. t. 1. zaSne javna drazba (kant) nere§enih zastav II. cetrt leta 1886, t. j. tistlh, ki so bile zastavljene aprila, maja in junija 1886. Kavnatelj: KONEAD pi. FABRIS. Priporocilo. Prevzel aem gostilno v Sempetri, v katerej »? toci vino, pi-idolauo na posestvib gosp. grota Coroninija; zato uljudno vabim p. n. obdinatvo k obilnernu obiakovanju te gostilnp. Za dobro postre'2bo, t. j. dobta vioa, gorka in inrzla jedila in primerno ceuo bom veatno skrbel. mSsLttGx ^lissatto. Cudovite kapljice Intona Pudovaiiskega To priprosto in naruvno zdravilo je pvuvji dobrodojnu pomoii in ni (roba nuio-gih Ijo-K.'di, da so dokazo njihova Ctidovita moC. (i'i s« I« rubijo riukoliko dui, olajgajo in pix'KOiUijo pr.iv km.ilu najrrdovmtnlSo Jo-loilcnc bok'-iti. IM-iiv i/vrstno vstrozajo zo-pcr licinontjdL1, proti boltfzniiu na JetHh iu na vranici, pvoti erevi-.Tiiiii !)ol»"/niiu in proti gli.-uaiu, ]>"i xi'iHkili ni(>nO(lni!i nndto2ii08tih, xopj-r boli to!:, boz'»;f, >'"l"!r l,il'j« Hivabir ciniiju |>»kvarjoii» l;ri. Onn ne piv^n.i'jo H.iino onuv.ijoiiiii bulo/.ni, ampak rnii obvurujcjo tudi prod vnakfr bokv.iiiji). Proilnjojo ho v vsob tflavnili lokarnicah na HVetn; za narofibo in piiSilintvo pa odino v lokar-nioi Gristofolefcti V Goriei, v Trstu v lo.karni G. Zanetti in G. B. Bovls in v lekarni Alia Ma-domia v Knrmina. Eijft Htoklonica stano 20 rjovcor. *9 PRI SOIsNCU" ulica llorclll sic v. 15 p- !aja so PIVO OD A. DREHER.JA po 25Jfc novecv liter. [© Prvo skladigee — V RaSteljiSt. 2/25 Y!j 2 it "* h |!,H 0 F k JOSIP CULOT V GOR1CI. IJosjafa zaloga: cclulojidnih xavrahiikov in za-pestnikov za duhovtiikc, meWano in vojaku ; po-dobu-, rozniij veneev, sveiiuj; cigarctnegapapirja novo vrsio; okvirjov s pupirjn z vsem, kar jo trcba. s pnpirja zlato, srebcrne in rudnutc barvc; lepotirjit, di'i.iv; vsak« vrsSc iprac tia veliko iz-biro za dci'ko in dcklico ; raznolirnlb kovccf»o\r in popotnili torb za gospo iu gospodo; vsako-t vrstnili icvljav, soinov in Molniokov mnlih in ve-likih za moikc in zciske; vrhu toga vzakovrstnih galanfanj lieiiili iu navndnih na veliko izbiro. VRTNA SCAtHA ZAGOTOVUENA. Ztuiraj in vso po najnizjib ceoah, da ao ni bati fekmovanja. Opomba. Naznanjam si. obcinatvu, da moje skladisce in §tacuna ob nedeljah in prazoikih nista odprta. A p:| HI c M(l 0 w. | -A 'I m| A j V | 9\ li Prvo 8kladi$5e r- V RaStetji §t. 2/25 m v Goriei, v minskih ulicali h. st 14, sprejema v tisek kojige9 kuji2icc, cnnulkc? vizituc liste, vabila, okro2oice, soncfe, pcti I eije, cenike, jedilne liste. bolete, vozne in mrtvaSkc listc, zalna piscia in vsakorSna dela, ki spadajo |>|] v dclokrog tiskarske umetnosti po prav nizkih cenab. Yl Tiskarna ima v zalogi Ti»akoYrstuIh tiskanic za ecrkreno rnbo? Uakor: za spri- |1| Cevala, racune, dnevnike, zapisnike, preglede, razkaze, posnetkc, kanouske table, matice (matrike) za vj? krst, birmo, zakon, srart, velikono6ne liste, kakor tudi za popis duS (status) v latiuskem, slovcuskcm, \m italijanskem in uemSkem jeziktt itd. itd. ||J Tiskarna daje poro§tvo za natanLno in bifcro postt\!zbo in za nizkost ceil. (^ IzdAvateli in odstovwrai orednik: M. JiOHSiO. — Xiaa:a: .HilBruaaska tokarIUi,4 v Goriei.